Številka 12
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, 17. aprila 1969	Cena 1,50 dinarja	Leto XXVI
VSEBINA:
yt>. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah. _
97.	Zakon o dopolnitvi zakona o republiškem prispevku odi
sredstev skupne porabe.	^
98.	Zakon o odpravi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih taksah.
99.	Sklepi in priporočila o razvoju in nalogah na področju vodnega gospodarstva.
190. Odlok o potrditvi finančnega načrta vodnega sklada SR Slovenije za leto 1969.
101.	Odločba o imenovanju glavnega republiškega tržnega inšpektorja.
102.	Sklep o potrditvi delovnega programa za izdelavo regionalnega prostorskega plana za območje SR Slovenje za leto 1969.
103.	Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za zgraditev, ureditev in opremo poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
71.	Poročilo o izidu glasovanja na volitvah odbornikov zbora delovnih skupnosti skupščine občine Vrhnika dne 9. aprila 19G9.
72.	Poročilo o izidu glasovanja na volitvah odbornikov zbora delovnih skupnosti — skupina kmetijstvo — skupščine občine Vrhnika, ki so bile dne 13. aprila 1969.
73.	Poročilo o izidu glasovanja na volitvah odbornikov občinskega zbora skupščine občine Vrhnika, ki so bile dne 13. aprila 1969.
96.
Na podlagi tretjega odstavka 107. člena ustave Socialistične. republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne
1.	in 2. aprila 1969 in na seji gospodarskega zbora dne
1.	aprila 1969.
St. 324-4/69
Ljubljana, dne 2. aprila 1969.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah
1.	člen
V	VI. poglavju zakona o vodah (Uradni list SRS, št 22-121/66) se v naslovu za besedo »poplavami« doda beseda »erozijo«.
2.	člen
V	tretji vrsti 17. člena se za besedo »vodnih tokov-, doda besedilo: »hudourniških tokov in erozijskih ža-
Itffr.
3.	člen
Za 17. členom se dodajo štirje novi členi, ki se
glasijo:
»17.a člen
Za erozijo tal po določbah tega zakona se šteje vsako škodljivo delovanje hudournih voda, zemeljskih in snežnih plazov.
Za erozijo tal se ne štejejo zemeljski plazovi, ki so nastali zaradi rudarjenja, prekopavanja, odkopavanja, graditve ali podobnih posegov v prirodno stanje.
17.b člen
Varstvo in urejanje površin, ogroženih od erozije tal in hudournikov, ima splošen družbeni pomen. Ukrepe s tega področja izvajajo pristojni upravni organi in vodnogospodarske organizacije.
17.c člen
Erozijsko območje obsega območje enega ali več hudournikov in površine v njihovih povodjih, ki so ogrožene ali napadene od erozije ali zemeljskih in snežnih plazov.
17.č člen
Občinska skupščina lahko predpiše tele varstvene ukrepe:
1.	razglasitev gozdov za varovalne gozdove;
2.	prepoved ali omejitev paše;
3.	obvezno pogozditev ogroženih površin;
4.	prepoved spravila lesa po zemeljskih drčah, vleke lesa po neutrjenih poteh in plavljanje ter spuščanje lesa po hudourniških strugah;
5.	primeren način gospodarjenja s kmetijskimi površinami (terasiranje, oranje po slojnicah itd.);
6.	prepoved pridobivanja materiala (kamen, pesek, ilovica itd.) na mestih, kjer bi se s tem poslabšal vodni režim in povečala erozijska aktivnost, ali določitev primernega načina pridobivanja materiala;
7.	način uporabe in vzdrževanja objektov, ki služijo za odvzem vode iz hudourniških strug.«
4.	člen
Na koncu prvega odstavka 18. člena se vnese nov stavek, ki se glasi: »V vodnogospodarskem soglasju se določijo ustrezni varstveni ukrepi«.
5.	člen
19. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Kdor na erozijskem območju zgradi ali rekonstruira objekt, mora najpozneje v enem letu po končanih gradbenih delih z ustrezno vegetacijo ali na drug primeren način zavarovati vse, delovanju erozije izpostavljene površine, ki so bile med gradnjo ali rekonstrukcijo odkrite.«
6.	člen
Za 19. členom se dodasta dva nova člena, ki se glasita:
»19.a člen
Les, ki obleži v hudourniški strugi in povečuje erozijsko nevarnost, mora lastnik lesa odstraniti v roku, ki mu ga določi delovna organizacija za urejanje hudournikov. Če lastnik ni znan ali če gre za večje količine lesa, ki pripada večjemu številu lastnikov, določi delovna organizacija za urejanje hudournikov rok za odstranitev lesa z javnim razglasom na krajevno običajen način.
Če lastnik takega lesa v določenem roku ne odstrani iz hudourniške struge, ga lahko odstrani delovna organizacija za urejanje hudournikov.
19.b člen
Uporabniki oziroma lastniki morajo dovoliti hojo čez svoje zemljišče osebam, ki na erozijskem območju merijo, snemajo, projektirajo ali gradijo protierozij-ske objekte ali spremljajo erozijske procese, ter dovoliti prevoz materiala, potrebnega pri vzdrževanju in graditvi protierozijskih objektov.
Uporabniki in lastniki zemljišč imajo pravico do odškodnine za škodo, nastalo s hojo ali vožnjo po prejšnjem odstavku. Če se glede odškodnine ne morejo sporazumeti z organizacijo, za katero je bila opravljena hoja ali vožnja, se določi odškodnina po predpisih, ki veljajo za odškodnino za začasno uporabo zemljišč po zakonu o razlastitvi (Uradni list SFRJ, št. 11-136/68).«
7.	člen
V	drugem odstavku 33. člena se za besedo »ustanovi« vnese beseda »SR Slovenija«.
V	drugem stavku četrtega odstavka se pred številko »31« vstavi številka »30«. Zadnji stavek tega odstavka se črta.
8.	člen
V	1. točki 44. člena se besedilo: »za urejanje hudournikov in za varstvo zemljišč pred erozijo« nadomesti z besedilom: »za varstvo površin pred erozijo, hudourniki in plazovi ter za urejanje teh površin.«
9.	člen
V	prvem odstavku 55. člena se za točko 5 doda nova 5.a točka, ki se glasi:
»5.a če po končanih gradbenih delih z ustrezno vegetacijo ali na drug primeren način ne zavaruje delovanju erozije izpostavljene površine, ki so bile med gradnjo ali rekonstrukcijo odkrite (19. člen tega zakona);«
10.	člen
Za 58. členom se doda nov 58.a čleh, ki se glasi:
»58.a člen
Varstvo površin pred erozijo, hudourniki in plazovi ter urejanje teh površin zagotavlja delovna organizacija za urejanje hudournikov, ki ima status posebne vodne skupnosti.
Delovna organizacija iz prvega odstavka spremlja in proučuje erozijske procese ter izvaja ukrepe za varstvo površin in objektov pred erozijo, hudourniki in plazovi na erozijskih območjih in posameznih hudournikih, ki jih določi izvršni svet. Pri tem sodeluje delovna organizacija iz prvega odstavka s pristojnimi občinskimi skupščinami, vodnimi skupnostmi in drugimi zainteresiranimi organi in organizacijami.
Obstoječe podjetje za urejanje hudournikov uskladi svojo organizacijo in poslovanje z določbami tega zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi«.
11.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
97.
Na podlagi tretjega odstavka 107. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o republiškem prispevku od sredstev skupne porabe
Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o republiškem prispevku od sredstev skupne porabe, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 1. in 2. aprila 1969 in na seji gospodarskega zbora dne 1. aprila 1969.
St. 420-19/69
Ljubljana, dne 2. aprila 1969.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o dopolnitvi zakona o republiškem prispevku od sredstev skupne porabe
1.	člen
Na koncu tretjega odstavka 1. člena zakona o republiškem prispevku od sredstev skupne porabe (Uradni list SRS, št. 40-295/68) so doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Prispevek od sredstev skupne porabe se tudi ne plačuje od sredstev, uporabljenih za izobraževanje, vendar največ do višine 2,5 °/o od kosmatih osebnih dohodkov delavcev, izplačanih v koledarskem letu.«
2.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, učinkuje pa za čas od 1. januarja 1969.
98.
Na podlagi tretjega odstavka 107. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o odpravi zakona o spremembah
in dopolnitvah zakona o komunalnih taksah
Razglaša se zakon o odpravi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih taksah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 1. in 2. aprila 1969 in na seji gospodarskega zbora dne 1. aprila 1969.
St. 324-4/69
Ljubljana, dne 2. aprila 1969.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o odpravi zakona o spremembah in dopolnitvah . zakona o komunalnih taksah
1.	člen
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 5-15/68 in 41-313/ /68) se odpravi.
2.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v -Uradnem listu SRS-.
99.
Na podlagi 148. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 1. in 2. aprila 1969 in na seji gospodarskega zbora dne 1. aprila 1969 sprejela
SKLEPE IN PRIPOROČILA o razvoju in nalogah na področju vodnega gospodarstva
Skupščina SR Slovenije je razpravljala o stanju vodnega gospodarstva v SR Sloveniji in
ugotovila:
1.	Stanje v vodnem gospodarstvu v SR Sloveniji ni zadovoljivo. Nerešena vprašanja, ki se pojavljajo v takem obsegu in s tolikšno težo, da predstavljajo resno oviro za razvoj gospodarstva in infrastrukture, so predvsem:
—	škodljivo delovanje voda, ki se izraža v eroziji strmih pobočij, pretirani prodonosnosti, poplavah, rušenju bregov vodotokov in odnašanju plodne zemlje ogroža naselja, industrijo, prometne žile, kmetijska zemljišča in drugo;
—	onesnaženje voda vodotokov z odplakami, ki je ponekod doseglo že tak obseg, da voda ni uporabna niti za rabo v industriji, še manj pa za pitje;
—	oskrba s pitno vodo, ki je na organiziran način iz vodovodov zagotovljena komaj za polovico prebivalcev naše republike;
—	integralna melioracija zemljišč, pri katerih smo šele del melioracijskih področij zavarovali pred poplavami, le manjše lokalne površine pa so osuševane ali namakane.
2.	Razvoj vodnega gospodarstva je v zadnjih dvajsetih letih očitno zaostajal za hitrim razvojem gospodarstva, urbanizacije, prometnega omrežja in drugih panog, ki so z vodnim gospodarstvom najtesneje povezane in mnogokrat od njega močno odvisne. Probleme vodnega gospodarstva smo v tem obdobju premalo upoštevali, ker smo dajali prednost hitrejšemu razvoju industrije. Vloga in pomen vodnega gospodarstva nista bila v celotnem razvoju naše družbe v tem obdobju pravilno ocenjena.
K zaostajanju razvoja vodnega gospodarstva so prispevale tudi spremembe v gledanju na vsebino in pomen vodnega gospodarstva, od prvotnega pojmovanja vodnega gospodarstva kot javne službe do pojmovanja vodnega gospodarstva kot čiste podjetniške dejavnosti. Te spremembe v gledanju na vodno gospodarstvo v raznih obdobjih so povzročile nestalnost zakonske ureditve, sistema financiranja in organizacije vodnega gospodarstva. Opisano stanje narekuje, da je potrebno odnos družbe in posameznika do vodnega gospodarstva natančno opredeliti, in da je potrebno na podlagi ja«*i"
opredelitve tega odnosa zagotoviti za daljše obdobje trajnejše rešitve zakonske ureditve, sistema financiranja in organizacije vodnega gospodarstva.
3.	Veljavni zvezni temeljni zakon o vodah ne ustreza potrebam vodnega gospodarstva. Splošne določbe zakona so preveč toge, enostranske in podrobne, in ne omogočajo republikam takega reševanja vodnogospodarskih vprašanj, ki bi bilo prilagojeno njihovim posebnostim in potrebam. Temeljni zakon ustrezno ne vrednoti vsebine in pomena vode in vodnega gospodarstva v naši družbi in v obravnavi koncepta vodnega gospodarstva ni dosleden.
Današnja zakonska ureditev vodnega gospodarstva nalaga skrb za varstvo pred vodami družbeno-poli-tičnim skupnostim. Skrb in odgovornost za varstvo pred vodami ni razmejena med občinami in republiko. Vprašanja lastnine na varstvenih objektih in iz nje izvirajočih obveznosti zakon ne opredeljuje. Vzdrževanje in izkoriščanje omrežja vodnih tokov je po zakonu domen„ Vodnogospodarskih organizacij. Po drugi strani zak jmejuje vlogo vodnogospodarskih organizacij pri varstvu pred vodami na vzdrževanje, rekonstrukcije in gradnjo vai-stvenih objektov, ki jim jih družbeno-poli-tične skupnosti pogodbeno zaupajo.
Skrb in odgovornost širše družbene skupnosti za varstvo voda ter odkrivanje in zavarovanje virov .pitne vode v zakonu ni jasno opredeljena.
Te nejasnosti povzročajo mnogo težav v razvoju vodnega gospodarstva.
4.	Financiranje ukrepov za varstvo pred vodami temelji v veliki meri na vodnem prispevku, ki je za te namene edini redni in zagotovljeni vir sredstev. Obveznost plačila vodnega prispevka je naložena samo nekaterim panogam gospodarstva, ki na ta način nosijo celotno breme družbene skrbi za varstvo pred vodami.
Višina sredstev, zbranih iz vodnega prispevka, je nezadostna za kritje nujnih potreb, katerih financiranje sodi med obveznosti širše družbene skupnosti.
Vodni prispevek, ki se plačuje za izkoriščeno ali uporabljeno vodo. ima formalni značaj tarife za porabljeno vodo. Obvezniki plačila tega dela prispevka so samo nekatere panoge gospodarstva, prispevek pa se troši za varstvo pred vodami. Niti način zbiranja niti namen, za katerega se prispevek troši, ne ustrezata formalnemu značaju prispevka kot tarife za porabljeno vodo. Vsebinsko pa ima ta del vodnega prispevka značaj obvezne dajatve dela gospodarstva za financiranje celotnega varstva pred škodljivim delovanjem voda.
Vodni prispevek, ki se plačuje za izpuščeno onesnaženo vodo je neka vrsta kazni za onesnaženje vode. Uporaba tega dela prispevka za financiranje varstva pred vodami je vsebinsko v nasprotju z njegovim značajem.^
Vodni prispevek kot redni vir sredstev za financiranje obveznosti družbeno-politične skupnosti do vodnega gospodarstva predstavlja pomemben prispevek k stabilizaciji razmer in učinkovito podpira razvoj vodnega gospodarstva. Neskladnost med formalnim značajem in vsebino vodnega prispevka pa povzroča upravičene ugovore.
5.	Organizacija upravnih in inšpekcijskih služb za področje vodnega gospodarstva ni učinkovita. Republiški organi, pristojni za vodnogospodarske zadeve, imajo premalo strokovnih kadrov in zato ne morejo posvetiti dovolj pozornosti spremljanju stanja in razvoja vodnega gospodarstva, nudenju pomoči občinam pri njihovem delu in drugim stolnim dolgoročnim nalogam.
Občine služb za vodnogospodarske zadeve v glavnem nimajo.
Strokovna zasedba zavoda za vodno gospodarstvo SRS je za nekatera vodnogospodarska področja prešibka, da bi zavod lahko izpolnjeval vse zahteve glede strokovne pomoči upravnim organom, organom družbenega upravljanja in vodnogospodarski tehnični operativi.
Vodne skupnosti opravljajo pri urejevanju vodotokov in varstvu pred vodami dejavnost, ki je posebnega družbenega pomena in se bavilo tudi s čisto podjetniško dejavnostjo. Pri opravlja' dejavnosti posebnega družbenega pomena so vodne skupnosti v zadnjih letih utrdile stike z občinami, organizacijami in občani, še vedno pa ni vselej in povsod v zadostni meri zagotovljeno njilfovo medsebojno sodelovanje pri vodenju politike ter programiranju in izvajanju del na zaokroženih povodjih.
Sedanja organizacija vodnogospodarske tehnične operative ne zagotavlja učinkovite in sistematične skrbi za urejanje hudournikov v naši republiki.
Na podlagi teh ugotovitev zavzema Skupščina SR Slovenije naslednja	•
stališča:
a)
1.	Večja urejenost vodnogospodarskih problemov je osnovni pogoj za nemoten gospodarski in družbeni napredek Slovenije.
To pa zahteva večjo prizadevnost in skrb občanov, delovnih organizacij in družbenih skupnosti pri urejanju in reševanju vodnogospodarskih vprašanj. Vprašanja vodnega gospodarstva so ena izmed osnovnih vprašanj vsakega naroda.
2.	Voda kot prirodno bogastvo je z ustavo SFRJ proglašena za družbeno lastnino. Voda je pomembna naravna dobrina, ki jo je treba negovati in z njo raV-nati gospodarno, sicer nam jo bo že v bližnji bodočnosti občutno primanjkovalo. Zaradi neurejenih naravnih razmer ali zaradi nesmotrnih posegov v naravno stanje pa predstavlja voda tudi nevarnost za posameznike kot za skupnost in je zato hitrejše reševanje vprašanj na področju varstva pred vodami življenjsko nujno.
3.	Vodnogospodarska dejavnost je dejavnost posebnega družbenega pomena. Neposreden ekonomski odnos je pri delih varstva pred vodami in varstva voda zaradi teritorialne ali časovne odmaknjenosti težko ustvariti. Urejenost oziroma neurejenost vodnega režima in vprašanje zadostne količine in ustrezne kvalitete vode je interes, ki živo zadeva slehernega občana, delovno organizacijo in družbeno-politično skupnost. Zato na sedanji stopnji družbenega in gospodarskega razvoja in neurejenega stanja vodnega režima nosi predvsem celotna družbena skupnost tudi finančno skrb in odgovornost za ureditev osnovnih vodnogospodarskih vprašanj kot so: varstvo pred poplavami in ureditev erozijskih žarišč in hudournikov, regulacija vodotokov, odkrivanje virov pitne vode ter skrb za varovanje čistosti površinskih in talnih voda.
Vodnogospodarski posegi glede rabe in izkoriščanja vode, ki direktno zadevajo znanega uporabnika vode, pa so načeloma skrb tega uporabnika. Med tovrstne naloge sodijo: melioracija zemljišč, gradnje vodovodov za naselja in Industrijo, energetska izraba vode in drugo.
Ostre meje med naštetima skupinama nalog seveda ni mogoče potegniti. Zato se bodo tu pogosto srečali interesi in prepletale obveznosti širše družbene skup-
nosti z interesi neposrednih koristnikov. So pa tudi primeri, ko je koristnik vodnogospodarskega posega sicer znan, vendar je intervencija družbe potrebna zaradi velikega razkoraka med ekonomsko zmogljivostjo koristnika in potrebnimi vlaganji ali tudi sicer zaradi družbene pomembnosti gradnje.
Naštete pojavne oblike odnosov v vodnem gospodarstvu že nakazujejo vsebino, naloge in smer razvoja vodnega gospodarstva. V prvem obdobju je potrebno predvsem normalizirati stanje na področju vodnega gospodarstva in tej stroki zagotoviti take temelje, da bo v nadaljnjem obdobju z upoštevanjem specifičnosti stroke in njenega razvoja ter s povečanim gospodarskim interesom neposrednih in posrednih koristnikov, pričela postopoma prehajati na poslovanje po ekonomskih načelih lastne enostavne in razširjene reprodukcije. Za dosego tega cilja bodo v prvem obdobju potrebna vsekakor znatnejša družbena vlaganja kot doslej, ki se pa bodo postopoma zmanjševala, kolikor bo rasla ekonomska moč samega vodneg,a gospodarstva. Takem'’ razvoju in stremljenju pa jc seveda treba prilagodi' zakonodajo, sistem financiranja in organizacijo vodnega gospodarstva, pri tem pa upoštevaj dejstvo, da vodnega gospodarstva ni mogoče obra ..vati kratkoročno. Dogajanja v vodnem gospodarstvu namreč nujno terjajo dolgoročno kontinuiteto opravljanja nalog.
b)
4.	Neurejenost vodotokov v SR Sloveniji zahteva hitrejše in bolj enovito reševanje del na urejanju erozijskih žarišč in hudournikov, izgradnji zadrževalnih akumulacijskih bazenov, regulaciji vodotokov ter izgradnji rečnih in morskih obrambnih nasipov. Da bi dosegli čim večjo smotrnost in enovitost pri urejanju vodotokov je potrebno vsa navedena dela nasloniti na dolgoročni program urejanja vodotokov, ki mora upoštevati na eni strani redno vzdrževanje obstoječih varstvenih objektov in naprav, na drugi strani pa normalno ' vzdrževanje in postopno izgradnjo nereguliranih vodotokov in morske obale.
Sredstva, ki se danes organizirano vlagajo v urejanje vodotokov bo treba povečati skladno s potrebami dolgoročnega programa.
S kategorizacijo vodotokov bo treba razmejiti odgovornost in skrb za urejanje vodotokov med Širšo družbeno-politično skupnostjo, to je republiko in med ožjimi družbeno-političnimi skupnostmi — to je občinami. Skladno z razdelitvijo odgovornosti mora biti urejen tudi sistem financiranja.
Operativno urejanje vodotokov mora biti zagotovljeno z večletno pogodbo med odgovorno politično-te-ritorialno skupnostjo (ali več skupnostmi) in pristojno vodnogospodarsko organizacijo.
5.	Zavedajoč se življenjske pomembnosti in vrednosti kvalitetne vode moramo odločno prekiniti z našim dosedanjim občim gledanjem na vodo, ki naj ne bo univerzalni prevzemnik in transporter odpadnih snovi iz naselij in industrije. Ker pomeni zagotavljanje Čiste vode ohranitev življenja in gospodarstva, je treba takoj začeti s preventivnimi in sanacijskimi ukrepi zaščite in za varstvo kakovosti voda.
Osnovo za dimenzioniranje teh ukrepov mora dati klasifikacija in kategorizacija voda, ki bi z dolgoročnim programom, upoštevajoč programske razvojne možnosti in usmeritve nakazala bodoče stanje voda po njihovi kakovosti. Večja zavzetost delovnih organizacij za odpravo pomanjkljivosti v tehnološkem procesu in v organizaciji proizvodnje ter poostrena inšpekcijska
služba bodo z vidika preventive v mnogočem izboljšali kvalitetno stanje naših voda.
Smotrno in učinkovito izvajanje sanacijskih ukrepov — to je izgradnja čistilnih naprav, zahteva da se:
—	izdela in sprejme republiški program ali regionalni programi za postopno izgradnjo kompleksnih čistilnih naprav s pripadajočimi kanalskimi kolektorji po porečjih;
—	usposobi taka strokovna organizacija, ki bo sposobna reševati vsa strokovna vprašanja od idej do realizacije;
—	zagotovijo delovnim, komunalnim in vodnogospodarskim organizacijam kreditna sredstva za financiranje izgradnje čistilnih naprav in kanalskih kolek-torjev;
—	usposobijo organizacije, bodisi komunalne, bodisi vodnogospodarske, ki bodo ob podpori delovnih organizacij, družbeno-političnih skupnosti, gospodarske zbornice, strokovnih organizacij in upravnih organov, nosilci akcije za izgradnjo kompleksnih čistilnih naprav.
6.	Odkrivanje in zavarovanje možnih virov pitne
vode sodi v primarno dejavnost vodnega gospodarstva. Vse večja utesnjenost na slovenskem prostoru in vedno pogostejši in ekonomsko težji prostorski konflikti zahtevajo, da se v čimkrajšem možnem času izdela kataster vodnjh virov in pripravijo za njihovo zavarovanje potrebni akti.	^
Pomanjkanje vode ima lahko težje ekonomske in življenjske posledice kot vodni presežki. Izgradnja vodovoda na deficitarnem področju predstavlja mnogokrat v čisto ekonomskem smislu sicer nesmotrno, vendar pa življenjsko nujno investicijo, ki zato terja širšo solidarnostno akcijo.
7.	Le z integralno hidrotehnično melioracijo zemljišč je mogoče doseči optimalne ekonomske učinke V okviru svojega programa in ob zagotovitvi kompleksne ureditve hidromelioracije bo vodno gospodarstvo materialno skrbelo za regulacijo vodotokov in varstvo pred poplavami na sedaj poplavljenih melioracijskih zemljiščih. Program vodnega gospodarstva naj bo usklajen s kmetijskim programom za integralno melioracijo zemljišč.
8.	Pri bodoči izgradnji objektov za izrabo vodnih moči je treba posvetiti posebno pozornost tesni koordinaciji med prizadevanji za izrabo vodne moči in drugimi vodnogospodarskimi interesi. Posebej je trebn vnaprej ovrednotiti vpliv energetskih akumulacij na kakovost podtalnice.
9.	Voda pomeni tudi v okolju, ki nas obdaja, pomemben rekreacijski faktor. Interes zdravstva, turizma in ribištva je, da voda kot element rekreacije ne izgublja na svoji vrednosti. Vsi ti interesi morajo dobiti svoje mesto in vlogo pri ukrepanju v vodnem gospodarstvu.
c)
10.	Programom in nalogam s področja varstva pred vodami, varstva voda in odkrivanje zalog pitne vode, je treba zagotoviti trdno in zadostno materialno osnovo. Ker današnji sistem financiranja naštetih dejavnosti ne ustreza niti sistemsko niti glede razpoložljivih sredstev, je treba izhajajoč iz sedanjega stanja izdelati nov sistem tako, da bo dana realna materialna osnova glede višine sredstev in da bo zagotovljena stalnost v izvajanju del.
11.	Naloge varstva pred vodo ter odkrivanje virov pitne vode je treba financirati iz sredstev splošne porabe. Ta sredstva je treba dopolnjevati do potrebne
višine, ki jo narekuje sprejeti program z dosedanjim vodnim prispevkom za uporabljeno ali izkoriščeno vodo. Nujno pa je pri tem treba razširiti dosedanji krog obveznikov na vse potrošnike, ki uporabljajo vodo za gospodarsko dejavnost.
Razmejitvi odgovornosti med republiko in občino na področju varstva pred vodo je treba prilagoditi uporabo sredstev za te namene v celotnem sistemu financiranja vodnega gospodarstva. Upoštevajoč kategorizacijo vodotokov je treba del sredstev koncentrirati na nivoju republike, del sredstev pa na nivoju občine, oziroma več občin.
12.	Naloge in ukrepe zavarovanja kakovosti vode bo širša družbena skupnost financirala predvsem iz dosedanjega vodnega prispevka za izpuščeno onesnaženo vodo, ki bo s tem dobil namenski značaj. Ta sredstva bo treba oplemenititi z udeležbo povzročiteljev onesnaženja vode in udeležbo družbeno-političnih skupnosti. Sredstva iz tega naslova, namenjena za gradnjo čistilnih naprav in kolektorjev, je treba uporabljati organizirano po vnaprej sprejetem programu gradnje čistilnih naprav, tako da bodo imela funkcijo kreditnih sredstev oziroma dolgoročnega kreditnega potenciala.
13.	Gradnja posebnih vodnogospodarskih objektov, to je vodovodov, objektov za namakanje in osuševanje zemljišč, objektov za izrabo vodne moči in drugih, se praviloma financira iz sredstev prizadetih panog, koristnikov teh objektov.
14.	Da bo omogočeno hitrejše urejanje vodnogospodarskih problemov na terenu, bodo splošna prizadevanja usmerjena na povečano udeležbo lokalnih sredstev pri financiranju vodnega gospodarstva.
d)
15.	Vodnogospodarsko službo pri republiškem sekretariatu za urbanizem je treba kadrovsko okrepiti tako. da bo sposobna v celoti opravljati vsa upravna opravila s področja vodnega gospodarstva, ki sodijo v pristojnost republike.
Za izvrševanje upravnih nalog v občinah je treba organizirati vodnogospodarske upravne službe.
Ker so upravna opravila v mnogočem vezana na strokovnost, se bodo upravni organi pri svojem delu v strokovno-tehničnem pogledu posluževali/zavoda za vodno gospodarstvo in vodnih skupnosti, tako na nivoju republike kot na nivoju občine.
16.	Ker je vodnogospodarska inšpekcija v sedanji organizaciji in zasedbi dokaj neučinkovita, je treba spremeniti organizacijo in kadrovsko zasedbo, skladno s splošnimi ukrepi, ki se predlagajo za inšpekcijske službe v Sloveniji.
17.	Vodnogospodarska dejavnost kot dejavnost posebnega družbenega pomena zahteva enotno strokovno službo v republiki.
Zavod za vodno gospodarstvo mora razviti svojo strokovno-tehnično sposobnost, da bo lahko kot strokovni in specializiran zavod z dejavnostjo posebnega družbenega pomena, ki ga ustanovi SR Slovenija, opravljal strokovne naloge z vseh področij vodnega gospodarstva za potrebe upravnih organov, organov družbenega upravljanja in vodnogospodarske operative.
18.	Vodne skupnosti morajo še v večji meri postati operativni izvajalec nalog družbene skrbi in odgovornosti za urejanje vodnogospodarskih problemov na terenu. Predvsem morajo kot dober gospodar skrbeti za uresničevanje nalog, ki jim jih prepušča družbena skupnost, obenem pa morajo spremljati vsa dogajanja v vodnem gospodarstvu, združevati interese
r
družbenih skupnosti in neposrednih koristnikov, strokovno pomagati upravnim organom in kot neposredni operativni dejavnik sodelovati pri uresničevanju programov vodnogospodarskega razvoja na svojem območju.
19.	Da bo mogoče učinkovito in organizirano skrbeti za urejanje hudournikov, je treba postaviti odgovorno strokovno in operativno organizacijo, ki bo sposobna reševati vse probleme s področja erozije, hudourništva in plazov na celotnem območju republike, ne glede na območje posameznih vodnih skupnosti.
20.	Ker v praksi še ni dokončno rešeno vprašanje pravice upravljanja z zgrajenimi vodnogospodarskimi objekti, ki so družbena lastnina, je treba vprašanje pravice upravljanja čimprej rešiti. Pri tem naj obvelja načelo, da imajo delovne organizacije pravico upravljanja izključno le z vodnogospodarskimi objekti, ki so jih zgradile z lastnimi sredstvi, ali za katere so pridobile pravico upravljanja na podlagi drugega pravnega naslova.
21.	Raznolikost opravil vodnih skupnosti — od dejavnosti posebnega družbenega pomena do čiste pod-jetniško-izvajalske dejavnosti — in razmejitev odgovornosti med republiko in občino nujno terja, da se jasno določi in podrobneje opredeli vloga, status, organizacija, nalogo in sistem samoupravljanja vodnih skupnosti, in da se zagotovi enotnost in uspešnost v izvajanju nalog in ukrepov v tistem delu dejavnosti vodnih skupnosti, ki je posebnega družbenega pomena. Način za izpolnitev teh zahtev je treba še posebej proučiti.
e)
22.	Na nivojih, določenih s kategorizacijo vodotokov, bo treba ustanoviti organe družbenega upravljanja. ki bodo nosilci družbene skrbi in odgovornosti za urejanje vodotokov. Pri tem mora biti čimbolj uresničeno načelo, naj se pritegne čim širši krog zainteresiranih koristnikov. Tak družbeni organ naj sestavljajo delegati občin, predstavniki zainteresiranih panog, kot predstavniki prometa, energetike, kmetijstva. gozdarstva, komunale in drugih in predstavniki plačnikov vodnega prispevka.
23.	Organizacija samoupravljanja v zavodu za vodno gospodarstvo mora zadostiti potrebam širših interesov, ki jih dejavnost vodnega gospodarstva narekuje tudi na področju osnovnega strokovno-tehničnega dela.
24.	Samoupravljanje v vodnih skupnostih naj bo v principu organizirano po načelih samoupravljanja v delovnih organizacijah. Hkrati s proučitvijo zahtev glede operativnega izvajanja dejavnosti posebnega družbenega pomena v teh organizacijah naj se prouči tudi morebitna potreba po širši obliki samoupravljanja v njih.
O
25.	Sedanji temeljni zakon bistveno prekoračuje okvir zvezne zakonodajne pristojnosti, zato je treba čimprej izdati nov zvezni zakon, ki se mora omejiti le na temeljne določbe in urejati na področju vodnega gospodarstva le sistemske odnose. Pri tem mora predvsem izoblikovati jasen koncept vodnega gospodarstva v naši državi, določiti mora natančno vlogo in odgovornost družbene skupnosti in posameznika, obravnavati mora vodo v vseh pojavnih oblikah, regulirati kategorijo vodnih zemljišč, uveljaviti mora splošno načelo, da se vodnogospodarsko dovoljenje lahko razveljavi, če se z določenimi akti izkaže močnejša družbena korist in določiti način reševanja vprašanj, ki zadevajo več republik ali vso Jugoslavijo.
26.	Sistem iinancuanja, organizacije in druga vprašanja, ki sodijo v pristojnost republike, naj ureja republiški zakon, Ki ga je neod nkrati s spremembo zveznega zakona v celoti novelirati.
Da bi dosegli cim uspešnejše uveljavljanje teh stališč, Skupščina SR Slovenije
1.	nalaga
a)	Izvršnemu svetu:
—	da se zavzame za takojšnjo novelizacijo zveznega zakona o vodan in sodeluje pri pripravan za novi zakon;
—	da predloži sistem rmanciranja vodnega gospodarstva, upoštevajoč sprejeta stansca, tako da bo sistem pričet veljati 1. januarja 1971;
—	da prouči in predloži organizacijo sistema družbenega upravljanja v vodnem gospodarstvu, upoštevajoč stališča o skrbi in odgovornosti družbene skupnosti za nekatera področja vodnega gospodarstva in stališča o razmejitvi odgovornosti meu republiko in občinami.
b)	Republiškemu sekretariatu za urbanizem:
—	da izdela skupaj z vodnim skladom SR Slovenije, zavodom za vodno gospodarstvo SR Slovenije in vodnimi skupnostmi predlog za noveliranje republiškega zakona o vodah hkrati s postopkom za izdajo novega zveznega zakona o vodah;
—	da izdela skupaj z zavodom za vodno gospodarstvo SR Slovenije predlog zakona o spremembi zakona o zavodu za vodno gospodarstvo SR Slovenije, upoštevajoč stališča o potrebi po razvijanju strokovno-teh-nične sposobnosti zavoda;
—	da izdela skupaj z zavodom za vodno gospodarstvo SR Slovenije predlog klasifikacije in kategorizacije voda v SR Sloveniji po kakovosti;
—	da izdela skupaj z vodnim skladom SR Slovenije, zavodom za vodno gospodarstvo SR Slovenije, vodnimi skupnostmi in občinskimi skupščinami predlog kategorizacije vodotokov v SR Sloveniji, upoštevajoč stališča o razmejitvi odgovornosti in skrbi za urejanje vodotokov med republiko in občinami;
—	da podrobneje prouči vlogo vodnih skupnosti v tistih vodnogospodarskih dejavnostih, ki so posebnega družbenega pomena in s tem v zvezi prouči njihov status, naloge, organizacijo in sistem samoupravljanja in izdela predlog za zakonsko ali drugačno obliko ureditve teh vprašanj;
—	da izdela skupaj z zavodom za vodno gospodarstvo SR Slovenije, gospodarsko zbornico SR Slovenije in drugimi zainteresiranimi organizacijami program postopne izgradnje čistilnih naprav v SR Sloveniji;
—	da s pomočjo vodnega sklada SR Slovenije in ob sodelovanju hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije pospeši izdelavo katastra vodnih virov v SR Sloveniji;
—	da postopoma izdela predloge splošnih aktov, potrebnih za zavarovanje pomembnejših registriranih vodnih virov v SR Sloveniji.
c)	Republiškemu sekretariatu za gospodarstvo:
—	da izdela v sodelovanju z gospodarsko zbornico SR Slovenije programske osnove za melioracije kmetijskih zemljišč v SR Sloveniji, upoštevajoč sprejeta stališča v razmejitvi skrbi in odgovornosti med vodnim gospodarstvom in kmetijstvom, in jih uskladi z dolgoročnim programom urejanja vodotokov v SR Sloveniji.
d)	Vodnemu skladu SR Slovenije:
—	da izdela skupaj z republiškim sekretariatom za urbanizem, zavodom za vodno gospodarstvo SR Slovenije, vodnimi skupnostmi in občinami dolgoročni program urejanja vodotokov v SR Sloveniji, upoštevajoč sprejeta stališča;
—	da prouči in skupaj z republiškim sekretariatom za urbanizem izdela predlog za sklenitev večletnih pogodb za urejanje vodotokov med odgovornimi druž-beno-političnimi skupnostmi oziroma odgovornimi organi družbenega upravljanja in pristojnimi vodnimi skupnostmi.
II.	priporoča
a)	Občinskim skupščinam:
—	da v svojem delu poudarijo skrb za vodenje politike in urejanje vodnogospodarskih vprašanj na svojem območju;
—	da okrepijo ali vzpostavijo v občinskih upravnih organih službo za vodnogospodarske zadeve;
—	da se pri reševanju vodnogospodarskih zadev iz svoje pristojnosti v strokovnem pogledu naslonijo na zavod za vodno gospodarstvo SR Slovenije in področne vodne skupnosti:
—	da podprejo zbiranje dodatnih sredstev za hitrejše reševanje vodnogospodarskih problemov na terenu.
b)	Vodnim skupnostim:
—	da svojo usmeritev, strokovno usposobljenost in organizacijo razvijejo tako, da bodo mogle še v večji meri postati operativni nosilec nalog družbene skrbi in odgovornosti za urejanje vodnogospodarskih problemov;
—	da v sodelovanju z občinskimi skupščinami in komunalnimi delovnimi organizacijami postanejo nosilec akcije za izgradnjo kompleksnih čistilnih naprav;
—	da na svojih območjih nadaljujejo napore za zbiranje dodatnih sredstev za hitrejše reševanje vodnogospodarskih problemov na terenu;
—	da nudijo vso potrebno strokovno pomoč upravnim organom in organom družbenega upravljanja pri urejanju vodnogospodarskih zadev.
c)	Zavodu za vodno gospodarstvo SR Slovenije:
—	da svoj sestav in organizacijo izoblikuje tako, da bo sposoben opravljati strokovne naloge z vseh področij vodnega gospodarstva za potrebe upravnih organov, organov družbenega upravljanja in vodnogospodarske operative.
d)	Gospodarski zbornici SR Slovenije:
—	da poveča prizadevanja za spremljanje in podporo razvoju vodnega gospodarstva v SR Sloveniji;
—	da skupaj s kmetijskimi organizacijami temeljito prouči vprašanje melioracije kmetijskih zemljišč v SR Sloveniji in pripravi osnove za izdelavo programa melioracijo kmetijskih zemljišč;
—	da prouči možnost ustanovitve posebnega organa zbornice za področje vodnega gospodarstva, ki naj bi ga sestavljali predstavniki vodnega gospodarstva in zainteresiranih gospodarskih panog. .
e)	Poslovnim bankam:
—	da proučijo možnosti in povečajo prizadevanja za formiranje kreditnih sredstev za potrebe vodnega gospodarstva, predvsem pa za gradnjo kanalizacijskih kolektorjev, čistilnih naprav, regionalnih vodovodov, varstvenih vodno-gospodnrskih objektov in objektov za osuševanje in namakanje zemljišč.
Naštete naloge, ki obravnavajo ureditev sistemskih vprašanj v vodnem gospodarstvu, morajo biti opravljene v takih rokih, da bo predviđena sistemska ure-
ditev vodnega gospodarstva pričela veljati 1. januarja 1971.
Nosilci naj o izvajanju nalog občasno poročajo Skupščini SR Slovenije.
St. 3-16/69
Ljubljana, dne 2. aprila 1969.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
100.
Na podlagi 148. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 45. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22-121/66) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 1. in 2. aprila 1969 in na seji gospodarskega zbora dne 1. aprila 1969 sprejela
ODLOK
o potrditvi finančnega načrta vodnega sklada SR Slovenije za leto 1969
Finančni načrt vodnega sklada SR Slovenije za leto 1969, ki ga je sprejel upravni odbor vodnega sklada SR Slovenije na seji 31. I. 1969 in 18. III. 1969 in ki izkazuje dohodke v znesku 43,204.353,47 din in izdatke v enaki višini, se potrdi.
St. 400-21/69
Ljubljana, dne 2. aprila 1969.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
101.
Na podlagi 46. člena zakona o republiški upravi SR Slovenije (Uradni list SRS, št 14-149/65) in na predlog republiškega sekretarja za gospodarstvo je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
z.a glavnega republiškega tržnega inšpektorja se imenuje Boris Butina, sedaj poslanec Skupščine SR Slovenije.
St. 111-15/63
Ljubljana, dne 7. aprila 1969.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Stane Kavčič 1. r.
102.
Na podlagi drugega odstavka VII. točke odloka o programu za financiranje regionalnega prostorskega planiranja SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6-47/67) v zvezi z odlokom o potrditvi programa za izdelavo regionalnega prostorskega plana za območje SR Slove-
nije (Uradni list SRS, št. 10-73/68) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 63. seji dne 7. aprila 1969 sprejel
SKLEP
o potrditvi delovnega programa za izdelavo regionalnega prostorskega plana za območje SR Slovenije za leto 1969
1.	Potrdi se delovni program biroja za regionalno prostorsko planiranje za izdelavo regionalnega prostorskega plana za območje SR Slovenije za leto 1969 z dne 30. januarja 1969, ki je objavljen skupaj s tem sklepom. »
2.	Ta sklep začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu SRS".
St. 350-3/64
Ljubljana, dne 7. aprila 1969.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Stane Kavčič 1. r.
Delovni program
biroja za regionalno prostorsko planiranje za izdelavo
regionalnega prostorskega plana za območje SR Slovenije za leto 1969
Na podlagi V. in VII. točke odloka o programu za financiranje regionalnega prostorskega planiranja SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6-47/67) v zvezi s potrjenim programom za izdelavo regionalnega prostorskega plana za območje SR Sovenije (Uradni list SRS, št. 10-73/68) se bodo v letu 1969 izdelovali naslednji elementi regionalnega prostorskega plana za območje SR Slovenije:
I
Iz sredstev, namenjenih za izdelavo regionalnega prostorskega plana za območje SR Slovenije v letu 1969, bo SR Slovenija prispevala za naslednja dela:
A.	Operativna in pripravljalna dela
Operativna dela
1.	Regionalni prostorski plan za območja s posebnim namenom.
Priprava dokumentacije, parcialni plani ih začasni ukrepi.
2.	Posamezni elementi regionalnega prostorskega plana SR Slovenije.
Priprava dokumentacije za prostorske alternative splošnih zasnov razvoja osnovnega cestnega in energetskega omrežja ter za druge elemente regionalnega prostorskega plana SR Slovenije.
3.	Posamezni elementi regionalnih prostorskih planov za območja s posebnim namenom.
Priprava dokumentacije in usklajevanje s posameznimi elementi regionalnega prostorskega plana SR Slovenije.
Ta dela se bodo izvajala vse leto glede na dejanske potrebe in so trajnega značaja.
Pripravljalna dela
1.	Metodološke zasnove (okvirne delovne) za izdelavo regionalnega prostorskega plana za območje SR Slovenije.
2.	Registracija, izbor in valorizacija obstoječih študij, raziskav ter projektov.
3.	Znanstvene raziskave (temeljne, področne in metodološke), pomembne za izdelavo reigonalnega prostorskega plana.
4.	Priprava geodetskih in drugih podlog.
Dela se nadaljujejo iz leta 1968 in so trajnega značaja. Dela pod 1., 2. in 3. točko zajemajo tudi področja medrepubliških in mednarodnih povezav.
B.	Analiza obstoječih danosti regionalnega prostorskega razvoja, stanja organizacije
in opremljenosti prostora
Analiza prirodnih in antropogenih danosti SR Slovenije ter stanja organizacije in opremljenosti prostora.
Ta dela sc nadaljujejo iz leta 1968 in bodo končana v letu 1969.
C.	Izhodišča za prognoze regionalnega prostorskega razvoja
1.	Družbenoekonomska struktura — izhodišča za prognoze.
1-1. Ekonomska struktura — dominantna področja.
1-2. Infrastruktura — osnovna omrežja.
1-3. Superstruktura — osnovna omrežja.
1-4. Prebivalstvo — osnovne strukture.
2.	Vodnogospodarske osnove.
3.	Družbenoekonomska izhodišča za gospodarjenje s prostorom in za varovanje pokrajine (teze).
4.	Ekonomske osnove za namembnost prostora v regionalnih okvirih.
5.	Alternativni modeli prostorske organizacije in ureditve.
6.	Valorizacija prostora.
Vsa dela pod 1. do 6.'točko se nadaljujejo iz leta 1968 in bodo končana v letu 1969, razen del pod 2. točko, ki bodo končana v letu 1970.
C.	Prostorsko urejanje glede na zasnovo regionalnega prostorskega razvoja
1.	Zasnova regionalnega prostorskega razvoja SR Slovenije.
2.	Resolucija o družbenoekonomskih izhodiščih za urejanje prostora (gospodarjenje s prostorom in varovanje pokrajine).
Ta dela se prično v letu 1969 in morajo bita praviloma končana v istem letu.
Za vsa dela pod A., B., C. in Č. bo SR Slovenija prispevala 1,500.000 dinarjev.
II
SR Slovenija bo neposredno financirala ali sofinah-cirala naslednja dela:
A. Operativna in pripravljalna dela
Operativna dela
Predlogi za začasne predpise o zavarovanih in rezerviranih območjih ter o območjih s splošno prepovedjo graditve; priprava in izdelava potrebne-dokumentacije.
2.	Priprava in dopolnjevanje dokumentacije za operativno prostorsko usklajevanje pomembnejših projektov s področja energetike, prometa, vodnogospodarskih ureditev, stanovanjskega gospodarstva itd.
3.	Operativno prostorsko usklajevanje nekaterih najpomembnejših projektov s področja prometa, ener-
getike, vodnogospodarskih ureditev, stanovanjskega področja itd.
4.	Priprava dokumentacije: za opredelitev turističnih območij ter drugih območij za posebne namene; za odloke o zavarovanih območjih za potrebe voda in za varovanje pokrajine; za odloke o rezerviranih območjih za potrebe kmetijstva, gozdarstva, velike industrije itd.; za odloke o zavarovanih trasah cest širšega regionalnega pomena; za odloke o vodnogospodarskih osnovah itd.
5.	Osebni, materialni in funkcionalni izdatki biroja za regionalno prostorsko planiranje.
Vsa dela pod 1. do 5. točko so trajnega značaja.
Pripravljalna dela
1.	Nadaljevanje del pri izdelavi regionalnega geodetskega atlasa (permanentna registracija obstoječih in predvidenih posegov v prostor).
2.	Usklajevanje urbanističnih programov občin med seboj in z elementi regionalnega prostorskega plana SR Slovenije.
3.	Organizacija dokumentacijskega centra in informacijske službe; zbiranje in obdelava regionalne dokumentacije na področju geoloških, pedoloških, hidrografskih, hidroloških in drugih raziskav; izdelava dokumentacije za nekatere pomembnejše razvojne projekte v prostoru SR Slovenije, npr. za urbanizacijo, za kmetijstvo in gozdarstvo, za stanovanja itd.
Vsa dela pod II/A bo SR Slovenija neposredno financirala ali sofinancirala v višini 500.000 dinarjev.
III
* Ta program temelji na programu za izdelavo regionalnega prostorskega plana za območje SR Slovenije do leta 1970.
IV
Biro za regionalno prostorsko planiranje bo pripravil v skladu z določbami Vil. točke odloka o programu za financiranje regionalnega prostorskega planiranja SR Slovenije podrobnejše finančne predračune.
103.
Na podlagi 1. člena zakona o pooblastitvi republiškega sekretarja za gospodarstvo, da izda pretlpis o ureditvi poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost (Uradni list SRS, št. 38-275/68) izdaja republiški sekretar za gospodarstvo
PRAVILNIK
o minimalnih tehničnih pogojih za zgraditev, ureditev in opremo poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost
I. Splošne določbe 1. člen
Za poslovne prostore gospodarskih in drugih delovnih organizacij ter občanov, v katerih se opravlja gostinska gospodarska dejavnost in za poslovne prostore delovnih in drugih organizacij, državnih organov, družbeno-političnih organizacij in društev, v katerih se nudijo gostinske storitve članom njihovih delovnih skupnosti oziroma članom društev (v nadaljnjem besedilu: gostinski obrati), veljajo glede zgraditve, ureditve in opreme minimalni tehnični pogoji, določeni a tem pravilnikom.
2.	člen
Minimalni tehnični pogoji, predpisani s tem pravilnikom, ne veljajo za občasno nudenje storitev prehrane in točenja pijač, ki se opravlja na odprtih prostorih na plažah, tržnicah, sejmih in drugih priložnostnih prireditvah in shodih na začasno prirejenih prodajnih mizah ali stojnicah.
Minimalne tehnične pogoje za opravljanje gostinskih storitev iz prvega odstavka tega člena lahko predpiše za gostinstvo pristojni upravni organ občinske skupščine v soglasju z občinsko sanitarno in tržno inšpekcijo.
3.	člen
Vsak novozgrajen ali preurejen gostinski obrat mora biti po svojem zunanjem izgledu prilagojen okolju, v katerem se nahaja.
Zgradbe, v katerih se opravlja gostinska dejavnost, morajo biti postavljene v čisti okolici tako, da so zavarovane pred dimom, smradom, glodale!, mrčesom in prahom. Ce prostor pred stavbo gostinskega obrata ni protiprašno obdelan, se mora škropiti.
V	krajih, kjer je zaradi okolice obrata ali zaradi klimatskih razmer potrebno, morajo biti vsa okna gostinskega obrata (prostori za goste, delovni prostori, sanitarije in skladišča) zastrta s posebnimi mrežami zoper mrčes.
4.	člen
Gostinski obrat mora imeti viden napis, ki označuje vrsto dejavnosti in ime obrata (poslovne enote), gostinski obrat samostojnega gostinca pa vrsto dejavnosti obrata, ime samostojnega gostinca in morebitno posebno označbo obrata.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za gostinske obrate, ki nudijo gostinske storitve samo članom delovne skupnosti ali članom društva — ustanovitelja obrata.
Vhod v gostinski obrat mora biti označen in v temi razsvetljen.
Vhod v gostinski obrat neposredno iz ulice ali ceste mora imeti primerno nameščen vetrolov, če to zahtevajo klimatske razmere.
5.	člen
Vsak gostinski obrat mora biti priključen na vodovodno, električno in kanalizacijsko omrežje. Elektrika mora biti napeljana v vse prostore gostinskega obrata, voda pa v sobe za prenočevanje, v vse prostore za pripravljanje jedi, za pomivanje jedilnega pribora in posode, za točenje pijač in v vse sanitarne prostore.
V	novozgrajenih hotelih, motelih, restavracijah in kavarnah morajo biti gostom na voljo telefonske govorilnice.
6.	člen
V	krajih, kjer ni vodovoda, kanalizacije ali električnega omrežja, se morajo preskrba z vodo, odtoki, izplakovanje stranišč in razsvetljava rešiti skladno z veljavnimi sanitarnimi in požarnovarnostnimi predpisi.
7.	člen
Gostinski obrati ob avtomobilskih cestah, cestah I. in II. reda ter na izletniških točkah morajo imeti urejene prostore za parkiranje avtomobilov. Zmogljivost parkirnega prostora mora ustrezati zmogljivosti obrata.
Določbe prvega odstavka ne veljajo za gostinske obrate v mestih in drugih krajih, če pred obratom ni dovoljeno parkiranje vozil
8.	člen
Prostori gostinskega obrata, v katerih se zadržujejo gosti, morajo imeti možnost ogrevanja ter naravnega ali mehanskega zračenja.
Za gostinske obrate, ki poslujejo le v poletni sezoni in so tudi v bodoče predvideni samo za poslovanje v poletni sezoni, ne velja določba prejšnjega odstavka glede ogrevanja.
9.	člen
Tla v prostorih, v katerih so sanitarne naprave, morajo biti iz nepropustnega materiala, ki se da mokro čistiti. Stiki tal s stenami morajo biti zaobljeni. V novozgrajenih objektih morajo biti tla nagnjena proti odtočnemu jašku, ki mora biti vgrajen ob steni. Odtočni jašek mora imeti sifon.
Sanitarni prostori morajo biti zračeni. Stekla na oknih in vratih ne smejo biti prozorna.
Zidovi v sanitarnih prostorih v hotelih, motelih, penzionih, restavracijah in kavarnah morajo biti najmanj do višine 1,50 m obloženi s keramičnimi ploščicami ali podobnim materialom, v ostalih gostinskih obratih pa so lahko do iste višne prepleskani s svetlo oljnato barvo.
V	novozgrajenih gostinskih obratih morajo biti zidovi v sanitarnih prostorih najmanj do višine 1,50 m obloženi s keramičnimi ploščicami ali podobnim materialom; obloge morajo biti izvedene v ravnini z ostalo površino stene, tako da ni robov.
10.	člen
Stranišča morajo biti na vodno splakovanje s sedežno školjko, primerno razsvetljena ter stalno opremljena s toaletnim papirjem. V vsaki WC kabini mora biti na notranji strani vrat obešalnik za obleko in ustrezen zapah, v ženskem stranišču pa tudi pokrita posoda za odpadke, ki se odpira na nožni pritisk.
Vhod v stranišče ne sme biti neposredno iz prostora, v katerem se zadržujejo gosti ter mora biti primerno oddaljen od prostorov, kjer se pripravljajo, hranijo ali prodajajo jedila in pijače Vhod v stranišče mora biti primerno razsvetljen.
Stranišče ali skupina stranišč (WC kabin in prostorov s pisoarji) mora biti ločena za moške in za ženske. Impti mora svoj predprostor z umivalnikom na tekočo vodo, milom, brisačo ali aparatom za sušenje rok. ogledalom in obešalnikom za obleko. V predprostoru skupine stranišč mora biti najmanj po en umivalnik na dve stranišči (WC kabini).
Predelne stene med posameznimi stranišči (WC kabinami) morajo segati praviloma od tal do stropa. Ce predelna stena ne sega od tal do stropa, jc lahko med tlemi oziroma stropom in predelno steno razmak največ 20 cm.
Stranišča in predprostor morajo biti primerno zračeni. Ce je vhod v predprostor pred straniščem neposredno iz prostora, v katerem se zadržujejo gosti, mora biti ta predprostor še posebej zračen.
Pri gostinskih obratih, ki imajo stranišča izven poslopja, v katerem je gostinski obrat, mora biti dohod do stranišč primerno urejen in ponoči osvetljen. Pri novozgrajenih gostinskih obratih stranišča ne morejo biti izven poslopja, v katerem je gostinski obrat.
V	novozgrajenih gostinskih obratih mora WC kabina- obsegati najmanj 90 X 120 cm talne površine.
Ce je v istem objektu več vrst gostinskih obratov za prodajo hrane in pijač ali če ima obrat poleg zaprtih prostorov tudi vrt ali teraso, se pri določanju
skupnega števila potrebnih stranišč po normah, predpisanih s tem pravilnikom za posamezne vrste obratov, računajo samo zmogljivosti po številu sedežev, ki so ob normalnem poslovanju istočasno zasedene.
Ce ima gostinski obrat, po normah, predpisanih s tem pravilnikom ali glede na značaj in obseg poslovanja v eni skupini, štiri ali več stranišč (WC kabin) za goste, mora imeti v sestavu stranišč prostor za čistila; če pa ima šest ali več stranišč za goste, pa tudi snažilko.
Obvezna namestitev snažilke iz prejšnjega odstavka velja za obrate s sezonskim ali občasnim značajem poslovanja samo v času, ko to zahteva obseg poslovanja. Za ureditev stranišč v nastanitvenih etažah prenočitvenih obratov, se določbe tega člena uporabljajo samo smiselno z ozirom na razmerja med sobami z lastnimi stranišči in skupnimi stranišči za etažo.
11.	člen
Gostom namenjeni prostori v gostinskih obratih morajo biti osvetljeni z najmanj 66 luxi, vsi delovni prostori pa z najmanj 100 luxi.
12.	člen
Gostinski obrati, ki nudijo jedila in pijače, morajo imeti hladilne naprave za shranjevanje in hlajenje živil, jedil in pijač, ki ustrezajo zmogljivosti oziroma prometu obrata ter vrsti in načinu poslovanja.
13.	člen
Ce se v gostinskem obratu prehranjuje tudi zaposleno osebje, mora imeti obrat za osebje posebno jedilnico ali posebej določeno mesto. Ce ima obrat posebno jedilnico za osebje, mora velikost te jedilnice ustrezati četrtini števila zaposlenega osebja v redni izmeni.
14.	člen
Gostinski obrat mora imeti garderobo za zaposleno osebje. Ta obsega garderobni prostor z omaricami, umivalnico s tekočo hladno in toplo vodo, prho in stranišče.
Število garderobnih omaric mora ustrezati številu zaposlenih. Garderobne omarice morajo biti dvodelne za ločeno shranjevanje civilne in delovne obleke.
Na 10 zaposlenih delavcev v izmeni mora biti na razpolago ena prha; prhe so lahko skupinske ali posamične.
Na 30 zaposlenih moških v izmeni mora biti eno stranišče in en pisoar, na 20 zaposlenih ^ensk v izmeni pa eno stranišče.
Ce je v obratu v eni izmeni zaposlenih več kot 20 moških oziroma žensk, mora biti v ustrezni umivalnici posebno korito za umivanje nog.
Ce je v obratu zaposlenih v eni izmeni več kot 30 žensk, mora biti v sestavu garderobe poseben prostor za žensko osebno higieno z bidejem in umivalnikom s toplo in hladno tekočo vodo in prostor za občasni počitek.
Določbe tega člena ne veljajo za tiste gostinske obrate, kjer zaposleno osebje stanuje v istem objektu, če so v sklopu stanovanjskih prostorov ustrezne sanitarije.
II. Posebne določbe
15.	člen
' Poleg pogojev, ki so predpisani v splošnih določbah tega pravilnika, morajo gostinski obrati izpolnjevati
tudi posebne pogoje, predpisane za ustrezno vrsto obrata v tem poglavju.
HOTEL IN MOTEL
16.	člen
Hotel je gostinski obrat, ki ima v enem objektu najmanj 15 sob za oddajanje gostom.
Ce v sklopu hotelskega objekta ni restavracije, kavarne ali drugega podobnega obrata, mora imeti hotel svojo kuhinjo s potrebnimi stranskimi prostori za pripravljanje zajtrkov in poseben prostor za zajtrkovalnico.
Hotel mora imeti v neposredni bližini vhoda prostor za sprejemanje gostov, v katerem je ena ali več lož za sprejemno hotelsko službo ter sanitarni prostori za goste. Hotel mora imeti stalno službo za sprejem gostov. Mora biti priključen na teletonsko omrežje in imeti praviloma telefonsko govorilnico za goste.
Imeti mora tudi v temi viden napis.
17.	člen
Tla v sprejemnem prostoru morajo biti iz materiala, ki se da hitro čistiti.
Lože za sprejemno hotelsko osebje morajo biti oddeljene s pultom od prostora, kjer se zadržujejo gosti.
V sprejemnem prostoru za goste morajo biti nameščene mizice in udobni sedeži.
18.	člen
Ce ima novozgrajen hotel več kot tri nadstropja, mora imeti dvigalo.
19.	člen
Hotel ima lahko le eno in dvoposteljne sobe ter apartmaje. Divan velja za pomožno ležišče. Vsaj 10 °/o spb v prehodnih hotelih in motelih mora biti enoposteljnih, v novozgrajenih prehodnih hotelih in motelih pa 20 °/o.
Apartmaji v hotelu morajo obsegati najmanj spalno sobo, dnevno sobo, kopalnico in WC. Vsi navedeni prostori morajo biti med seboj povezani in pod enim ključem.
•	20. člen
Minimalna površina hotelske sobe znaša: za enoposteljno sobo 8 m2, za dvoposteljno pa 12 m2. Hotelska soba mora biti najmanj 2,40 m visoka.
Za hotelsko sobo z lastno kopalnico, znaša minimalna površina: za enoposteljno sobo 6 m2, za dvoposteljno pa 10 m2; če so omare v predsobi, znaša minimalna površina enoposteljne sobe 5 m2, dvoposteljne pa 9 m2.
21.	člen
Hotelska soba mora imeti najmanj eno okno, ki daje neposredno svetlobo. Velikost okna mora ustrezati površini in globini hotelske sobe.
Vsa okna v hotelskih sobah morajo imeti posebne zaslone ali zavese, ki ne prepuščajo svetlobe.
22.	člen
Zidovi hotelskih sob morajo biti zvočno izolirani. Prav tako morajo biti izolirani vsi instalacijski vodi.
23.	člen
Stopnišče v hotelskih nadstropjih, ki je namenjeno za promet gostov, mora biti najmanj 1,20 m široko,
posamezna stopnica pa ne sme biti več kot 16 cm visoka in ne manj kot 30 cm široka.
Praviloma mora imeti hotel posebno stopnišče za zaposleno osebje, ki povezuje nadstropja s pralnico, kuhinjo in drugimi delovnimi prostori. Hodniki v hotelskih nadstropjih ne smejo biti ožji kot 1,20 m, če se vrata hotelskih sob odpirajo v sobo, oziroma 1,50 m, če se vrata hotelskih sob odpirajo na hodnik.
Določbe 1. in 2. odstavka tega člena veljajo za novozgrajene objekte.
Ce hodnik nima neposredne svetlobe, mora biti stalno primerno osvetljen.	*
Stopnice in hodniki v hotelu morajo biti prekriti z materialom, ki preprečuje ropot.
24.	člen
Na vsakih 10 sob brez lastnih stranišč morata biti na hotelskem hodniku najmanj dve stranišči. Če je v nadstropju manj kot 10 sob brez lastnih stranišč, mora biti v vsakem nadstropju vsaj eno stranišče.
25.	člen
Na vsakih 10 sob mora imeti hotel po eno kompletno urejeno kopalnico s toplo in hladno tekočo vodo, s kopalno kadjo, prho, umivalnikom in ogledalom ter stolom in obešalnikom za obleko; pri tem se ne upoštevajo sobe, ki imajo lastno kopalnico s kopalno kadjo ali prho.
V	kopalnici, ki ima na ustrezen način vdelano kad — poliban, ni treba umivalnika.
Pred kopalno kadjo mora biti podložek.
Prižiganje in ugašanje luči v kopalnici mora biti urejeno s poteznim vrvičnim stikalom ali s stikalom izven kopalnice.
Umivalnik mora imeti mešalno baterijo za toplo in hladno tekočo vodo. Nad ogledalom pri umivalniku mora biti luč in varnostni električni priključek za brivske aparate (ozemljen ali s transformatorjem). Varnostni električni prikliuček za brivske aparate nad umivalnikom ni obvezen, če je v hotelski sobi toaletna mizica z ogledalom in ustreznim priključkom.
Poleg dveh brisač na osebo mora biti v kopalnici še kopalna rjuha; obešalnik za brisače in kopalna rjuha ne sme biti v bližini WC školjke.
Kopalnica mora imeti pri kadi signalno napravo.
26.	člen
V	vsakem nadstropju oziroma na vsakih 20 sob. mora biti prostor za shranjevanje čistilnih naprav, prostor za shranjevanje čistega in umazanega perila, ter praviloma soba za dežurno sobarico in soba za sobnega natakarja. Soba za dežurno sobarico mora imeti lastne sanitarije, če v nadstropju ni skupnega stranišča oziroma skupne kopalnice.
27.	člen
Vsaka hotelska soba mora imeti napeljano elektriko tako, da se luči ugašajo in prižigajo pri vhodnih vratih ter pri posteljah. Pri vsaki postelji mora biti še posebna nočna svetilka. Soba mora imeti signalno napravo.
V	sobah, ki nimajo lastne kopalnice, mora biti umivalnik s tekočo hladno in toplo vodo, z ogledalom, nad katerim mora biti svetilka, z dvema brisačama in dvema kozarcema na osebo. Poleg umivalnika mora biti varnostni električni priključek za brivske aparate.
Pred umivalnikom mora biti podložek. Stene pri umivalniku morajo biti zaščitene z nepropustno oblogo.
Tla v hotelskih sobah morajo biti iz materiala, ki je topel in se da čistiti ali loščiti. Vsaka soba mora biti opremljena najmanj s temle enotnim inventarjem: s posteljo oziroma primernim sodobnim ležiščem, z omarico ali polico pri ležišču, z omaro za obleko in perilo, z mizo, vsaj z dvema stoloma, s stojalom za prtljago, s košarico za odpadke ter s pepelnikom in z zavesami na oknih. Ce tla niso prevlečena z oblogo iz naravnih ali umetnih vlaken, mora biti pred vsakim ležiščem predposteljnik.
28.	člen
Motel je gostinski obrat z najmanj 10 sobami, ki oddaja gostom eno ali dvoposteljne sobe. Imeti mora dostopno cesto do glavne prometne poti.
29.	člen
Motel mora imeti v neposredni bližini ali v sklopu objektov za prenočevanje, kuhinjo s potrebnimi stranskimi prostori za pripravljanje zajtrkov in prostor za zajtrkovalnico.
Motel mora imeti v neposredni bližini prostor za parkiranje toliko vozil, kolikor je sob. Poleg tega prostora mora motel imeti, po možnosti v sklopu objekta za prenočevanje, garaže ali zasenčene parkirne prostore za osebne avtomobile, ki po kapaciteti ustrezajo 50 odstotkom števila sob.
Imeti mora tudi negovalnico in preskrbo z gorivom za motorna vozila. Negovalnica in preskrba z gorivom je lahko v sestavu drugega podjetja, vendar sme biti oddaljena največ 5 km.
30.	člen
Druge določbe tega pravilnika, ki veljajo za hotele, se smiselno uporabljajo tudi za motele.
PENZION
31.	člen
Penzion je gostinski obrat, ki oddaja eno, dvo ali triposteljne opremljene sobe in nudi topla in hladna jedila ter alkoholne in brezalkoholne pijače, praviloma gostom za daljše bivanje.
Penzion mora imeti vsaj 5 sob.
32.	člen
Določbe tega pravilnika, ki veljajo za prenočišča in gostilne, se smiselno uporabljajo tudi za penzione.
PRENOČIŠČE
33.	člen
Prenočišče je gostinski obrat, ki oddaja gostom ležišča. Soba v prenočišču sme imeti največ 4 ležišča. Prostor za eno ležišče mora obsegati najmanj 4 ma.
Prenočišče mora zagotavljati stalno sprejemanje gostov.
34.	člen
Prenočišče z nad 15 sobami mora imeti poseben prostor za sprejem gostov, v katerem je delavec, ki hrani ključe sob, oddaja postelje in prijavlja goste.
35.	člen
Soba v prenočišču mora biti opremljena s temle inventarjem: s posteljo oziroma s sodobnim in udobnim
ležiščem, z omarico ali polico pri ležišču, z omaro za obleko in perilo, ki mora imeti toliko predalov s posebnim ključem, kolikor je postelj v sobi, vsaj eno mizo in s toliko stoli, kolikor je postelj v sobi, z umivalnikom s tekočo vodo, z ogledalom z lučjo, s kozarci in z brisačami glede na število postelj.
Oprema v sobah mora biti enotna.
Stikalo za luč in morebitne signalne naprave morajo biti v bližini vrat.
Ce v sobah ni umivalnika s tekočo vodo, mora imeti prenočišče posebno skupno umivalnico za moške in posebno skupno umivalnico za ženske. Na vsakih 10 postelj mora imeti najmanj po 1 umivalnik za moške in po 1 umivalnik za ženske v ločenih umivalnicah.
V	umivalnici mora biti umivalnik s tekočo vodo, zrcalo, polica za pribor, držalo za brisačo in zadostno število obešalnih kljuk.
Kot umivalniki po tem členu se ne štejejo umivalniki v predprostorih stranišč.
36.	člen
Prenočišče mora imeti najmanj na vsakih 10 sob po eno stranišče s predprostorom in eno kopalnico.
37.	člen
Določbe členov 21., 25. in 26. tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za ureditev in opremo prenočišča.
RESTAVRACIJA
38.	člen
Restavracija je gostinski obrat večjega obsega in večje udobnosti-, ki nudi gostom topla in hladna jedila ter pijače vseh vrst-
Obratovalni čas v restavracijah je lahko omejen samo na izdajanje glavnih obrokov.
39.	člen
Restavracija mora imeti tele prostore:
—	eno ali več jedilnic za goste,
—	točilnico,
—	garderobo in sanitarne naprave za goste,
—	kuhinjo, priročno shrambo s hladilniki, prostore za čiščenje in pripravljanje živil, #
—	pomivalnice za posodo in pribor,
—	skladišča za živila, skladišča za zelenjavo in sadje,
—	skladišča za pijače,
—	hladilnice,
—	skladišča za embalažo,
—	prostor za odpadke.
40.	člen
Jedilnica za goste mora biti svetla, zračna in prostorna. Na vsak sedež mora odpasti najmanj 1,50 ma vključno s prehodi za goste in strežno osebje. Prostor je lahko posredno osvetljen, zračenje pa mora biti urejeno tako, da je mogoče najmanj šestkrat v času obratovanja popolnoma prezračiti prostor. Višina jedilnice mora biti v novozgrajenih objektih najmanj 2,80 m.
Tla v jedilnici morajo biti iz trdega lesa ali sodobnih materialov.
Na vsakih 30 sedežev mora biti v jedilnici po ena servirna mizica.
V	jedilnici ali prostoru pred njo mora biti omara za shranjevanje jedilnega in namiznega pribora ter namiznega perila.
\
41.	člen
Garderoba za goste mora biti pred vhodom v jedilnico.
V bližini garderobe marajo biti stranišča s predprostori in to na prvih 80 sedežev po 2 pisoarja in eno stranišče za moške ter dve stranišči za ženske, na vsakih nadaljnjih začetih 80 sedežev pa po 1 pisoar in eno stranišče za moške in eno stranišče za ženske. V restavracijah, ki poslujejo v sestavu hotelskega objekta, se lahko minimalno število stranišč ustrezno zniža.
Za vrtove in terase veljajo normativi o minimalnem številu stranišč iz 60. člena tega pravilnika.
'	42. člen
Kuhinja mora biti dovolj svetla in zračna, velikost in zmogljivost pa prilagojena vrsti restavracije (klasična, samopostrežna, ribja) ter obsegu in načinu nudenja storitev.
Kuhinja mora imeti čisti in nečisti del, ki morata biti med seboj funkcionalno povezana. Cisti del obsega praviloma: glavno kuhinjo (toplo kuhinjo), prostore za pripravo mesa, za pripravo zelenjave in rib, hladno kuhinjo, slaščičarno, prostor za shranjevanje in rezanje kruha, hladilne naprave ter priročno shrambo. Nečisti del pa obsega: pomivalnico za steklenino, pomivalnico za belo posodo in za jedilni pribor, pomivalnico za črno posodo, prostor za čiščenje in grobo pripravo zelenjave, za čiščenje in grobo pripravo rib in za razkosavanje mesa ter prostor za čistila.
Cisti in nečisti del kuhinje ter posamezni oddelki čistega oziroma nečistega dela kuhinje morajo biti prostorsko ločeni, če pa so v istem prostoru, morajo biti ločeni s predelnimi stenami.
Prostori za čiščenje in grobo pripravo živil morajo imeti poseben neposreden dostop in morajo biti funkcionalno povezani s kuhinjo.
Pomivalnice za steklenino, za belo posodo in pribor morajo biti vezane na strežni hodnik in na kuhinjo tako, da je mogoče čimbolj neposredno oddajati umazano oziroma čisto posodo in pribor.
Glavno kuhinjo povezuje z jedilnico za goste strežni-hodnik, ki je proti kuhinji oddeljen z mizo za izdajanje jedil, v samopostrežni restavraciji pa je kuhinja funkcionalno neposredno povezana s prodajnimi pulti.
43.	člen
Tla v čistem in nečistem delu kuhinje morajo biti iz toplega ali po|toplega tlaka, ki ne propušča vlage in se da mokro čistiti. Imeti morajo urejen odtok s talnim sifonom. Stene morajo biti do višine 1,50 m obložene s keramičnimi ploščicami ali drugim primernim nepropustnim materialom. Stiki tal s stenami morajo biti zaobljeni. V novozgrajenih obratih morajo biti obloge sten izvedene v ravnini z ostalo površino stene tako, da ni robov.
Zračenje teh prostorov mora biti urejeno tako, da zrak in vlaga ne uhajata v prostore za goste in da se vlažni zrak 'stalno odvaja iz teh prostorov.
Kuhinja mora biti opremljena s potrebnimi poli-• oami; omarami in predali za shranjevanje živil, posode ter-pri bora za delo. Ta oprema mora biti urejena tako, da se da razstaviti in iz takega materiala, da se da vlažno čistiti in razkuževati. Delovne površine miz v kuhinji morajo biti iz materiala, ki se da dobro mokro čistiti in razkuževati.
V kuhinji mora biti v primerni bližini delovnih mest umivalnik s tekočo hladno in toplo vodo ter s 'priborom za umivanje rok.
V	pomivalnice mora biti napeljana topla in hladna tekoča voda. Imeti morajo trodelna pomivalna korita in polico za odcejanje in sušenje posode, če pomivanje ni urejeno s pomivalnimi stroji. V pomivalnici morajo biti pokrite posode za odpadke.
V	prostore za grobo čiščenje živil in za predpripravo mora biti napeljana topla in hladna tekoča voda, imeti morajo ustrezno število korit in pokritih posod za odpadke.
V	mizi za izdajanje jedil med kuhinjo in strežnim hodnikom ali v neposredni bližini mora biti ogrevalna polica za porcelanasto in kovinasto posodo, če ogrevanje ni drugače urejeno.
44.	člen
V	novozgrajenih objektih mora biti funkcionalno vezan na pripravljalnice in pomivalnice poseben prostor za shranjevanje odpadkov, ki mora imeti direkten dostop za odvoz odpadkov. Prostor za odpadke mora biti zračen tako, da je v njem stalno podtlak. V ta prostor mora biti napeljana tekoča voda. Tla in stene morajo biti iz materiala, ki se da s curkom vode umivati; urejen mora biti vsaj en odtok.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo, če se odpadki odstranjujejo in uničujejo s posebnimi mehaničnimi ali termičnimi napravami.
45.	člen
Skladišča za živila, skladišča za zelenjavo in sadje, skladišča za embalažo in skladišča za pijačo morajo biti ločena in urejena tako, da ustrezajo predpisom za shranjevanje živil in pijač. Prostori morajo biti samodejno vzgonsko zračeni in zavarovani pred gledalci in mrčesom.
Hladilnice za meso, za ribe, za zelenjavo, za mleko in mlečne izdelke ter hladilnice za pijačo morajo biti ločene. Hladilnice morajo imeti praviloma lasten predprostor s talnim sifonom.
V	skladišča in hladilnice mora biti neposreden dostop za dobavo materiala prek prostora za količinski in kakovostni prevzem blaga. Skladišča in hladilnice morajo biti funkcionalno vezana: za živila s prostori za grobo čiščenje oziroma za predpripravo živil, za pijače pa s točilnico.
Zmogljivost skladišč in hladilnic mora ustrezati vrsti restavracije in obsegu storitev.
46.	člen
Točilnica mora biti v neposredni bližini jedilnice. Opremljena mora biti s hladilno napravo in z mizo za izdajanje pijače in oddajanje steklenine. Točilnica mora biti lahko dostopna strežnemu osebju. Mize morajo biti prevlečene z materialom, ki ne vpija vode.
Če obrat nima posebne pomivalnice za steklo, mora imeti v točilnici vsaj dve pomivalni koriti s toplo in hladno tekočo vodo.
V	točilnici ali njeni neposredni bližini mora biti umivalnik za umivanje rok.
47.	člen
V	restavracijah morajo biti mize v jedilnicah pogrnjene, gostom pa na voljo prtiček iz blaga ali papirja, najmanj v velikosti 34 X 34 cm.
48.	člen
Določbe za restavracijo se smiselno uporabljajo tudi za samopostrežne restavracije, razen določbe 47. člena tega pravilnika.
GOSTILNA
49.	člen
Gostilna je gostinski obrat manjšega obsega in z enostavnejšo ureditvijo, ki nudi gostom jedila in pijače.
Gostilna lahko oddaja gostom tudi ležišča za prenočevanje.
50.	člen
Gostilna mora imeti tele prostore:
—	gostinsko sobo,
—	kuhinjo s priročno shrambo,
—	pomivalnico,
—	skladišča za živila in pijače,
—	sanitarije za goste.
51.	člen
Gostinska soba mora biti svetla, prostorna in zračna. Tla so lahko navadna lesena, ne smejo pa biti prepojena s prašnim oljem. Na vsak sedež mora odpasti vključno s prehodi za goste in strežno osebje najmanj 1 m” prostora. Oprema v gostinski sobi mora biti enotna. V gostinski sobi je lahko točilna miza, ki pa mora biti primerno ločena od miz za goste. Točilna miza mora biti prevlečena z materialom, ki ne vpija vode in ki se da lahko čistiti. Imeti mora tekočo toplo in hladno vodo ter nameščeno dvojno korito za pranje posode in polico za odcejanje posode. Če ima obrat poleg pomivalnice za belo posodo še posebno pomivalnico oziroma pomivalni prostor za steklenino, zadostuje na točilni mizi enojno korito.
Omara oziroma police, v katerih se hrani steklenina, morajo biti primerno zavarovane pred prahom in mrčesom.
V gostinski sobi mora biti zadostno število obešalnikov za garderobo gostov in stojal za dežnike.
Če se v gostilni strežejo pijače gostom neposredno s točilne mize, mora imeti obrat točilno mizo v posebnem prostoru — točilnici. Za ureditev take točilnice se smiselno uporabljajo določila 68. člena tega pravilnika.
52.	člen
Kuhinja mora biti v neposredni bližini gostinske sobe. Z njo mora biti vezana z okencem za izdajanje hrane in okencem za vračanje umazane posode. Če tega ni in se hrana izdaja oziroma posoda vrača skozi vrata, mora biti v kuhinji miza za izdajanje hrane in posebna miza za oddajanje umazane posode in pribora, ki pa morata biti lahko dostopni strežnemu osebju. Zračenje v kuhinji mora biti urejeno tako, da zrak ne uhaja v gostinsko sobo oziroma točilnico.
Delovna miza v kuhinji mora imeti ploščo iz materiala, ki ne vpija vode in ga je lahko čistiti. Omare za shranjevanje pribora in porcelana morajo biti zaprte.
Shramba mora biti ločena od kuhinje in dovolj zračna. Opremljena mora biti z ločenimi policami in omarami za shranjevanje živil, zelenjave in drugega materiala. Te police morajo biti zavarovane pred mrčesom.
53.	člen
Pripravljalnica in pomivalnica morata biti v prostoru, ločenem od kuhinje. Če stg v kuhinjskem prostoru, morata biti primerno oddaljeni od štedilnika in delovnih miz. Pomivalnica mora biti opremljena s koriti za umivanje in za izplakovanje posode in pribora. Posode za odpadke morajo biti pokrite.
54.	člen
Gostilna mora imeti na prvih 80 sedežev po dva pisoarja in eno stranišče za moške ter eno stranišče za ženske, na vsakih nadaljnjih 100 sedežev pa po dva pisoarja in eno stranišče za moške ter eno stranišče za ženske.
Za vrtove in terase mora imeti gostilna na vsakih 100 sedežev po dva pisoarja in eno stranišče za moške ter eno stranišče za ženske.
55.	člen
Če oddaja gostilna tudi sobe za prenočevanje, veljajo za opremo in ureditev sob določbe 33. do 37. člena tega pravilnika.
Za skladišča za živila in pijače ter za hladilnice se smiselno uporabljajo določbe 45. člena tega pravilnika.
56.	člen
Določbe tega pravilnika, ki veljajo za gostilne, se uporabljajo smiselno tudi za gostinske obrate, ki poslujejo pod imenom »klet-«, »taverna«, »mlečna restavracija« in podobnimi imeni.
KAVARNA IN BAR
57.	člen
Kavarna je gostinski obrat večjega obsega in udobnosti, v katerem se strežejo vse alkoholne in brezalkoholne pijače, hladni in topli napitki, hladna jedila, slaščice in manjša topla jedila, ne točijo pa se odprto vino in pivo.
58.	člen
Kavarna mora imeti tele prostore:
—	eden ali več kavarniških prostorov za goste,
—	garderobo in sanitarne naprave za goste,
—	kuhinjo s shrambami,
—	pomivalnico,'
—	skladišča za živila in pijačo in
—	skladišča za embalažo.
59.	člen
Kavarniški prostori morajo biti prostorni, svetli in zračni. Na vsak sedež v kavarni mora odpasti vključno s prehodi za goste in strežno osebje najmanj 0,75 m? prostora. Kavarniški prostor ne sme biti nižji kot 2,80 metra. Okna morajo ustrezati velikosti in globini prostorov. Če ni urejeno posebno samodejno prezračevanje, mora biti zračenje prostorov urejeno tako, da je mogoče osemkrat v času obratovanja popolnoma prezračiti celoten prostor.
Tla morajo biti iz trdega lesa ali sodobnih materialov.
Mizne plošče v kavarni morajo biti iz materiala, ki se da mokro čistiti.
Če ima kavarna časopise in revije za goste, morajo biti v kavarniškem prostoru posebna stojala za časopise in revije, lažje dostopna gostom.
Če je v kavarni godba, mora biti prostor za godbenike najmanj 1 m oddaljen od sedežev za goste.
60.	člen
Kavarna mora imeti garderobo za goste ločeno od kavarniškega prostora. V neposredni bližini morajo biti stranišča in to na vsakih 100 sedežev po dva pisoarja in eno stranišče za moške in po dve stranišči za ženske.
61.	člen
Kuhinja mora biti svetla in neposredno vezana s kavarniškim prostorom. Zračenje kuhinje mora biti urejeno tako, da se vlaga in nečisti zrak sproti odvajata iz kuhinjskega prostora in ne uhajata v kavarniški prostor.
Miza za izdajanje hrane in napitkov ter pijač mora biti dovolj velika, ustrezno opremljena in lahko dostopna strežnemu osebju. V mizi ali neposredni bližini morajo biti hladilne naprave, ter police ali omare za namizni pribor in posodo. V mizi ali njeni neposredni bližini mora biti tekoča voda za strežbo gostom.
V	neposredni bližini mize za izdajanje mora biti poseben umivalnik s toplo in hladno tekočo vodo za umivanje rok za strežno osebje.
V	neposredni bližini kavarniške kuhinje mora biti priročna shramba. Police, na katerih se hranijo živila, morajo biti zavarovane pred mrčesom. Tla morajo biti iz materiala, ki ne vpija vode, stene pa do višine 1,50 m obložene s keramičnimi ploščicami ali drugim podobnim materialom ali pa pleskane s svetlo oljnato barvo.
62.	člen
Za ureditev skladišč za živila in pijače ter za ureditev hladilnic veljajo določbe 45. člena tega pravilnika, za ureditev pomivalnice pa se smiselno uporabljajo določbe 42. in 43. člena tega pravilnika.
63.	člen
Ce nudi kavarna v večjem obsegu enostavnejša topla jedila in posluje tudi kot restavracija (kavarna-restavracija) veljajo za ureditev kuhinje smiselno določbe 42. in 43. člena tega pravilnika.
64.	člen
Določbe, ki veljajo za kavarne, se glede prostorov, namenjenih gostom in glede sanitarij za goste, smiselno uporabljajo tudi za slaščičarne, ki poslujejo na gostinski način (strežba stoječim gostom ali pri mizah, prodaja napitkov in brezalkoholnih pijač).
65.	člen
Bar je gostinski obrat, s primemo udobnostjo, ki posluje le v nočnem času. V baru se strežejo vse alkoholne in brezalkoholne pijače in napitki, topli in hladni prigrizki in nekatera topla jedila po naročilu.
Bar ima prostor za godbo, prostor za ples in po potrebi tudi prostor za varietejske nastope za razvedrilo gostom.
Za ureditev in opremo bara veljajo smiselno določbe 58. do 62. člena tega pravilnika, vendar morajo biti prostori za goste udobneje urejeni.
V	barskem prostoru je praviloma točilna miza. Ce se streže tudi pri točilni mizi, morajo biti pred mizo nameščeni sedeži, ki so urejeni tako. da gost sede doseže točilno mizo.
Plesišče, prostor za godbo in za nastope morajo biti vidni s celotnega barskega prostora. Velikost plesišča mora ustrezati kapaciteti barskega prostora.
Za nastopajoče osebje mora biti posebna garderoba z umivalniki, prhami in stranišči, ločeno za ženske in moške.
BIFE
66.	člen
Bife je manjši gostinski obrat v katerem se pripravljajo in strežejo gostom, praviloma pri pultu, pi-
jače vseh vrst topli in hladni napitki in enostavnejša topla in hladna jedila.
67.	člen
Bife mora imeti tele prostore:
—	prostor za goste,
—	kuhinjo in pomivalnico, če se strežejo tudi topla jedila,
—	shrambe za živila, pijače in embalažo,
—	sanitarije za goste.
68.	člen
Prostor za goste mora biti zadostno razsvetljen in visok najmanj 2,80 m. Zračenje mora biti urejeno tako, da se najmanj na dve uri popolnoma prezrači celoten prostor. Tla v prostoru za goste morajo biti iz materiala, ki se da mokro čistiti.
V	prostoru za goste mora biti nameščena prodajna in točilna miza, visoka tako, da je normalno dosegljiva stoječemu gostu. Miza mora biti prevlečena z materialom, ki ne vpija vode in se da lahko čistiti. V mizi mora biti napeljana topla in hladna voda in nameščeni najmanj dve koriti za pomivanje.
Pri bifejih, ki imajo urejeno pripravljanje napitkov in enostavnejših jedil na hrbtni strani točilne mize, katera omogoča tudi pomivanje steklenine in bele posode, nista potrebni koriti na točilni mizi. Ce pa pripravlja bife napitke in enostavnejša jedila v posebno prostoru in v tem ali drugem posebnem prostoru pomiva tudi steklenino in belo posodo, zadošča na točilni mizi enojno pomivalno korito.
V	prostoru za goste so lahko tudi mize in stoli. Ce niso mize pokrite s prti. morajo biti mizne plošče iz materiala, ki se da mokro čistiti. Pohištvo v bifeju mora biti enotno.
Omare in police, v katerih se hranijo pribor, posoda, jedila in pijače, morajo biti zavarovane pred mrčesom in pred prahom.
V	bifeju s samopostrežnim načinom prodaje morajo biti nameščene mize, ki so pritrjene in tako visp-ke, da so normalno dosegljive stoječemu gostu. Te mize morajo biti iz materiala, ki ne vpija vode in se da mokro čistiti.
V	prostoru za goste morajo biti pokrite posode za odpadke, ki se odpirajo na nožni pritisk.
69.	člen
Za ureditev kuhinje, pomivalnice in priročne shrambe veljajo smiselno dolččbe 52. in 53. člena tega pravilnika. Za skladišča za živila, pijače in embalažo se smiselno uporabljajo določbe 45. člena tega pravilnika.
Prostor za sprotno odlaganje steklenic in druge podobne embalaže mora biti v bližini točilne mize. Embalaža se ne sme hraniti v prostoru za goste ali na hodniku, ki služi gostu.
I
70.	člen
Bife mora imeti vsaj po eno žensko in po eno moško stranišče ter dva pisoarja na vodno izplakovanje na prvih 80 mest za goste (stojišča in sedeži), na vsakih nadaljnjih 100 mest pa po eno žensko in po eno moško stranišče ter dva pisoarja.
71.	člen
Splošne in posebne določbe tega pravilnika, ki veljajo za bifeje, se smiselno uporabljajo tudi za goetin-
ske obrate, ki poslujejo pod imenom »snack bar«. ->express bife«, »express bar«, »dnevni bar«, »mlečna restavracija« in pod drugimi podobnimi imeni. Te določbe se smiselno uporabljajo tudi za prodajo hrane in pijač, ki jo pod kakršnim koli drugim imenom opravljajo gostom poslovne enote negostinskih gospodarskih organizacij, če glede na vrsto in obseg gostinske dejavnosti ni obvezna uporaba določb, ki veljajo za restavracije, gostilne ali kavarne.
PREMIČNI IN ZAČASNI GOSTINSKI OBRATI
72.	člen	,
Premični gostinski obrat je objekt prirejen na avtomobilskem ali podobnem podvozju (šasiji), ki se lahko z lastnim pogonom ali vleko premika iz kraja v kraj.
Začasni gostinski obrat je objekt, ki ni zgrajen iz trajnejšega materiala in je postavljen na začasni lokaciji (kiosk) ter izdaja hrano in pijačo stoječim gostom le skozi okence.
Za premične in začasne gostinske obrate se smiselno uporabljajo določbe 1., 3., 4. in 12. člena tega pravilnika.
73.	člen
V premičnih in začasnih gostinskih obratih se lahko prodajajo alkoholne in brezalkoholne pijače in napitki ter enostavna topla in hladna jedila, slaščice in sladoled.
74.	člen
Premični oziroma začasni gostinski obrat mora imeti:
—	hladilne omare za živila, jedila in pijače;
—	umivalnik za umivanje rok zaposlenega osebja, ki mora imeti lastno napravo s tekočo vodo, če objekt ni priključen na vodovodno omrežje;
—	primerne police ali omarice za shranjevanje posode in pribora;
—	garderobno omarico za osebje;
—	posodo za odpadke;
—	razsvetljavo prostora, v katerem dela osebje in prostora, na katerem se mudijo gosti, če obrat posluje tudi ponoči.
75.	člen
Ce je premični oziroma začasni gostinski obrat priključen na vodovodno in kanalizacijsko omrežje, mora jmeti dvodelno pomivalno korito s hladno in toplo tekočo vodo.
Ce premični oziroma začasni gostinski obrat ni priključen na vodovodno omrežje in kanalizacijo, lahko uporablja za prodajo svojih storitev samo posodo in pribor, ki se po enkratni uporabi odvrže.
76.	člen
Obrati iz 72. člena tega pravilnika morajo imeti za shrambo živil in pijač ter za predpripravo in pripravo jedil posebna skladišča oziroma prostore, če se dejavnost ne opravlja v sklopu že obstoječega stalnega gostinskega obrata.
Za ureditev skladišč in prostorov iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za take prostore pri bifejih.
Kot prostori iz prvega odstavka tega člena se ne morejo uporabljati stanovanjski prostori.
MENZE IN POČITNIŠKI DOMOVI
77.	člen
Za gostinske enote, ustanovljene po določbah III. poglavja temeljnega zakona o gostinski dejavnosti (Uradni list SFRJ, št. 8/65, 15/68 in 30/68), veljajo smiselno splošne določbe in pogoji, določeni v posebnih določbah tega pravilnika za posamezne vrste obratov, in sicer:
a)	za počitniški dom — določbe, ki veljajo za penzione;
b)	za delavsko uslužbensko restavracijo in menzo — določbe, ki veljajo za gostilno;
c)	za okrepčevalnico, bife in klub — določbe, ki veljajo za bife.
Ce gostinske enote iz prejšnjega odstavka ne izpolnjujejo določenih minimalnih pogojev, lahko opravljajo gostinske storitve po odobritvi pristojnih občinskih inšpekcij, vendar samo za člane delovne skupnosti ustanovitelja oziroma za člane društva-ustanovitelja.
ŠOTQRIŠCA
78.	člen
Sotorišče jc prostorno in funkcionalno organizirana celota, v katerem uporabljajo gosti svojo ali v šotori-šču najeto opremo (šotor, šotorsko hišico, stanovanjsko prikolico in podobno).
Na šotorišču se oddaja gostom prostor za postavitev šotora, prostor za postavitev osebnega avtomobila in stanovanjske prikolice ali se oddajajo že postavljeni šotori, šotorske hišice ali podobni objekti z osnovno opremo za prenočevanje.
79.	člen
Sotorišče mora biti ograjeno in mora imeti:
—	dobro viden napis, ki je ponoči osvetljen;
—	službo za stalno sprejemanje gostov, organizirano hrambo vrednostnih stvari in prtljage gostov;
—	omarico za prvo pomoč;
—	ravne in primerno urejene prostore za postavljanje šotorov;
—	tekočo pitno vodo;
—	posebno mesto za ognjišče, zavarovano pred požarom;
—	na ustrezni razdalji od prostora za šotore oziroma avtomobile in stanovanjske prikolice sanitarne naprave, posebej za moške in posebej za ženake in sicer: za vsakih začetih 25 gostov dva umivalnika in po eno stranišče na izplakovanje za moške in ženske, na vsakih začetih 50 gostov en umivalnik za noge, na vsfdcih 100 gostov po en dvodelni pralnik za perilo;
—	minimalno razsvetljavo, ki omogoča {»noči ustrezen dostop do sprejemnega prostora, do sanitarij in hojo med šotori; sanitarije morajo biti ponoči osvetljene;
—	pri sanitarnih prostorih in ob prostorih za postavljanje šotorov oziroma stanovanjskih prikolic ustrezno število pokritih posod za odpadke.
80.	člen
Za ureditev sanitarnih prostorov v šotorišču ne veljajo določbe od 9. do 14. člena tega pravilnika.
Tla in stene v sanitarnih prostorih morajo biti iz nepropustnega materiala, ki se da mokro čistiti.
Umivalniki, pralniki in korita za umivanje nog morajo biti iz materiala, ki se da dobro čistiti in raz-kuževatd.
III.	Prehodne in končne določbe
81.	člen
Določbe tega pravilnika veljajo primerno tudi za vse druge vrste obratov, ki v tem pravilniku niso posebej našteti, ki pa so po vrsti poslovanja in drugih značilnostih podobni obratom, ki jih navaja ta pravilnik.
Kadar pri uporabi tega pravilnika v smislu prejšnjega odstavka pride do spora o tem, katere določbe in kako naj se smiselno uporabljajo za zadevni obrat, odloči o tem Republiški sekretariat za gospodarstvo po predhodnem zaslišanju Gospodarske zbornice SR Slovenije.
82.	člen
Kot novozgrajeni objekti oziroma obrati po tem pravilniku štejejo objekti oziroma obrati, za katere je izdano gradbeno dovoljenje po uveljavitvi tega pravilnika in obrati, ki se po tem roku uredijo v poslovnih prostorih, v katerih se je pred tem opravljala kaka druga vrsta gostinske dejavnosti ali druga gospodarska dejavnost.
83.	člen
Določbe tega pravilnika veljajo tudi za planinske postojanke (planinske domove, planinske koče, gostišča), ki so dostopne z osebnimi avtomobili ali z osebno žičnico.
Za planinske postojanke, Iti so dostopne le peš, se smiselno uporabljajo samo tiste določbe tega pravilnika, ki urejajo zdravstveno-tehnične pogoje. Podrobnejšo ureditev te vrste planinskih postojank določi Planinska zveza Slovenije.
84.	člen
Obstoječi obrati in enote, v katerih se opravlja gostinska dejavnost, se morajo najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika prilagoditi njegovim določbam. Ce je prilagoditev vezana na gradbeno-teh-nične preureditve poslovnega prostora, se morajo take preureditve izvršiti v dveh letih po uveljavitvi tega pravilnika.
Proti gospodarskim organizacijam in drugim delovnim organizacijam, društvom, družbeno-političnim organizacijam in državnim organom, ki v roku iz 1. odstavka tega člena ne bodo prilagodili svojih obratov določbam tega pravilnika, se bodo uporabili upravni ukrepi iz 42. člena temeljnega zakona o gostinski dejavnosti, protj samostojnim gostincem pa upravni ukrepi iz 27. člena zakona o zasebnem gostinstvu (Uradni list SRS, št. 11-104/65).
85.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o minimalni ureditvi in opremi gostinskih obratov (Uradni list LRS, št 9-40/57 in št. 8-40/59).
86.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 332-065/69
Ljubljana, dne 20. marca 1969.
Republiški sekretar za gospodarstvo:
Svetke Kobal 1. r.
Predpisi občinskih skupščin
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 71.
Občinska volilna komisija Vrhnika daje na podlagi 101. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin
POROČILO
o izidu glasovanja na volitvah odbornikov zbora
delovnih skupnosti skupščine občine Vrhnika dne 9. aprila 1969
1.	volilna enota 1 — IUV — Ščetinama, vpisanih 88 volilcev
1.	kandidat: Franc Okrajšek je dobil 47 glasov,
2.	kandidat: Francka Marolt je dobila 39 glasov.
Neveljaven glas v volilni enoti je bil 1.
Izvoljen za odbornika Franc Okrajšek.
2.	volilna enota 2 — IUV Usnjarna, vpisanih 309 volilcev
1.	kandidat: Andrej Lutman je dobil 159 glasov,
2.	kandidat: Franc Rudolf je dobil 65 glasov,
3.	kandidat: Janez Kunstelj je dobil 57 glasov.
Neveljavnih glasov v volilni enoti je bilo 11.
Izvoljen za odbornika Andrej Lutman.
3.	volilna enota 3 — IUV — Uprava, vpisanih 129 volilcev
1.	kandidat: ing. Alojz Kržmanc je dobil 49 glasov,
2.	kandidat: Stane Kukec je dobil 36 glasov,
3.	kandidat: ing. Branko Stergar je dobil 26 glasov.
Neveljaven glas v volilni enoti je bil 1.
Izvoljen za odbornika ing. Alojz Kržmanc.
4.	volilna enota 4 — IUV — Ostale dejavnosti, vpisanih 98 volilcev
1.	kandidat: Milan Knez je dobil 51 glasov,
2.	kandidat: ing. Valentin Justin je dobil 43 glasov.
Neveljavna glasova v volilni enoti sta bila 2. Izvoljen za odbornika Milan Knez.
5.	volilna enota 5 — Liko Vrhnika, PE Borovnica — mizama, vpisanih 228 volilcev
1.	kandidat: Anton Kržič je dobil 59 glasov,
2.	kandidat: Ivan Š i v i c je dobil 41 glasov,
3.	kandidat: Peter Gariel je dobil 35 glasov,
4.	kandidat: ing. Ciril Mrak je dobil 68 glasov. Neveljavnih glasov v volilni enoti je bilo 6. Izvoljen za odbornika ing. Ciril Mrak. •
6.	volilna enota 6 — Liko Vrhnika, PE Borovnica, vratarna, vpisanih 147 volilcev
1.	kandidat: Janez Bizjan je dobil 12 glasov,
2.	kandidat: Franc Drašler je dobil 33 glasov,
3.	kandidat: Martin Rebolj je dobil 48 glasov,
4.	kandidat: Stefan Vrhovec je dobil 5 glasov,
5.	kandidat: Franc Žerjav je dobil 16 glasov.
Neveljavnih glasov v volilni enoti je bilo 3.
Izvoljen za odbornika Martin Rebolj.
7.	volilna enota 7 — Liko Vrhnika, uprava, vpisanih 126 volilcev
1.	kandidat: Božo Habič je dobil 55 glasov,
2.	kandidat: Dušan Plestenjak je dobil 44 glasov.
Neveljavnih glasov v volilni enoti je bilo 6.
Izvoljen za odbornika Božo Habič.
8.	volilna enota 8 — Liko Vrhnika, PE Parketarna Verd, vpisanih 264 volilcev
1.	kandidat: Anton Dobrovoljc je dobil 146 glasov.
2.	kandidat: Marko Istenič je dobil 76 glasov.
Neveljavnih glasov v volilni enoti je bilo 15.
Izvoljen za odbornika Anton Dobrovoljc.
9.	volilna enota 9 — Fenolit Borovnica, vpisanih 205 volilcev
1.	kandidat: Andrej Vidovič je dobil 175 glasov.
Neveljavnih glasov v volilni enoti je bilo 8.
Izvoljen za odbornika Andrej Vidovič.
10.	volilna enota 10 — Trgovsko podjetje Vrhnika, vpisanih 160 volilcev
1.	kandidat: Marica Dobnik je dobila 138 glasov.
Neveljavnih glasov v volilni enoti je bilo 14.
Izvoljena za odbornika Marica Dobnik.
11.	volilna enota 11 *— Gostinsko podjetje Vrhnika, vpisanih 69 volilcev
1.	kandidat: Janko Pajsar je dobil 37 glasov,
2.	kandidat: Ciril Kavčič je dobil 17 glasov.
Neveljavna glasova v volilni enoti sta bila 2.
Izvoljen za odbornka Janko Pajsar.
12.	volilna enota 12 — Obrtni center Vrhnika, vpisanih 160 volilcev
1.	kandidat: Janez Smrtnik je dobil 38 glasov,
2.	kandidat: Janez Čeme je dobil 37 glasov,
3.	kandidat: Ivan Mole je dobil 49 glasov.
Neveljavnih glasov v volilni enoti ni bilo.
Izvoljen za odbornika Ivan Mole.
13.	volilna enota 13 — »Sava-« — obrat Vrhnika, vpisanih 132 volilcev
1.	kandidat: Jože Suhadolnik je dobil 87 glasov,
2.	kandidat: Pavla Kovač je dobila 41 glasov.
Neveljavnih glasov v volilni enoti je bilo 4.
Izvoljen za odbornika Jože Suhadolnik.
14.	volilna enota 14 — Kovinarska Vrhnika, vpisanih 122 volilcev
1.	kandidat: Franc Ferjančič je dobil 74 glasov,
2.	kandidat: Anton Rode je dobil 43 glasov.
Neveljavna glasova v volilni enoti sta bila 2.
Izvoljen za odbornika Franc Ferjančič.
15.	volilna enota 15 — Elektron Vrhnika, vpisanih 145 Volilcev
1.	kandidat: Smiljan Ogorelec je dobil 124 glasov.
Neveljavnih glasov v volilni enoti je bilo 13.
Izvoljen za odbornika Smiljan Ogorelec.
10. volilna enota 16 — Igrad Vrhnika, vpisanih 303 volivcev
1.	kandidat: Janez Brenčič je dobil 76 glasov,
2.	kandidat: Anton Jereb je dobil 93 glasov,
3.	kandidat: Franc Vrhovec je dobil 44 glasov,
4.	kandidat: Slavko Šalamun je dobil 46 glasov.
Neveljavnih glasov v volilni enoti je bilo 25. Izvoljen za odbornika Anton Jereb.
17.	volilna enota 21 — Sola »J. Mraka« Vrhnika, vpisanih 76 volilcev
1.	kandidat: Zdeno Mohar je dobil 17 glasov,
2.	kandidat: Irena Čepon je dobila 5 glasov,
3.	kandidat: Slavko Petrovič je dobil 50 glasov.
Neveljavna glasova v volilni enoti sta bila 2. Izvoljen za odbornika Slavko Petrovič.
18.	volilna enota 22 — Sola »I. Cankarja« Vrhnika, vpisanih 49 volilcev
1.	kandidat: Janez Smrtnik je dobil 48 glasov. Neveljaven glas v volilni enoti je bil 1.
Izvoljen za odfiornika Janez Smrtnik.
19.	volilna enota 23 — Notranjski zdravstveni dom Vrhnika, vpisanih 69 volilcev
1.	kandidat: dr. Marija Popit je dobila 19 glasov,
2.	kandidat: dr. Pavle Zupan je dobil 32 glasov,
3.	kandidat: Ančka Markelj je dobila 9 glasov. Neveljaven glas v volilni enoti je bil 1.
Izvoljen za odbornika dr. Pavle Zupan.
20.	volilna enota 24 — Podčelo, vpisanih 154 volilcev
1.	kandidat: Stanislav Gregorc je dobil 63 glasov,
2.	kandidat: Obrat C i c m i 1 je dobil 91 glasov. Neveljavnih glasov v volilni enoti ni bilo.
Izvoljen za odbornika Obrat C i c m i 1.
21.	volilna enota 25 — So Vrhnika, vpisanih 76 volilcev
1. kandidat: Jože Trampuž je dobil 72 glasov. Neveljavni glasovi v volilni enoti so bili 3. Izvoljen za odbornika Jože Trampuž.
St. 013-01/69
Vrhnika, dne 9. aprila 1969.
Občinska volilna komisija Vrhnika Tajnik:	Predsednik:
Stane Novak 1. r.	Dr. Vladimir Leitgeb 1. r.
Član:
Franc Žužek 1. r.
72.
Občinska volilna komisija Vrhnika daje na podlagi 101. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin
POROČILO
o izidu glasovanja na volitvah odbornikov zbora delovnih skupnosti — skupina kmetijstvo — skupščine občine Vrhnika, ki so bile dne 13. aprila 1969
17. volilna enota Agrokombinat Barje — kooperanti Borovnica, skupaj vpisanih 146 volilcev
1.	kandidgt: Anton Juha je dobil 58 glasov,
2.	kandidat: Ludvik Turšič je dobil 53 glasov.
Neveljavnih gasovnic v volilni enoti je bilo 12.
Za odbornika je bil izvoljen Anton Juha, Breg 8.
18.	volilna enota Agrokombinat Barje — Verd, vpisanih 72 volilcev
1. kandidat: Marjan Žnidaršič je dobil 41 glasov.
Neveljavnih glasovnic v volilni enoti je bilo 2.
Za odbornika je bil izvoljen Marjan Žnidaršič, Verd 27.
19.	volilna enota KZ Vrhnika — obrat Dragomer, vpisanih 351 volilcev
1. kandidat: Franc Novak je dobil 280 glasov.
Neveljavnih glasovnic v volilni enoti je bilo 20.
Za odbornika je bil izvoljen Franc Novak, Drenov grič 45.
20.	volilna enota KZ Vrhnika — Uprava, vpisanih 718 volilcev
1.	kandidat: Janez Rozman je dobil 186 glasov,
2.	kandidat: Kajetan Brence je dobil 378 glasov.
Neveljavnih glasovnic v volilni enoti je bilo 38.
Za odbornika je bil izvoljen Kajetan Brence, Smrečje 8.
St. 013-01/69
Vrhnika, dne 13. aprila 1969.
Občinska volilna komisija Vrhnika Tajnik:	Predsednik:
Stane Novak 1. r.	Dr. Vladimir Leitgeb 1. r.
Član:
Franc Žužek 1. r.
73.
Občinska volilna komisija Vrhnika daje na podlagi 101. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin
POROČILO
o izidu glasovanja na volitvah odbornikov občinskega zbora skupščine občine Vrhnika, ki so bile dne 13. aprila 1969
1. volilna enota Verd — jugovzhod, vpisanih 501 volilcev
1.	kandidat: Franc Gorišek je dobil 74 glasov,
2.	kandidat: Franc Petrič je dobil 159 glasov,
3.	kandidat: Pavel Trček je dobil 100 glasov.
Neveljavnih glasovnic v volilni enoti je bilo 14.
Za odbornika je bil izvoljen Franc Petrič.
2. Volilna enota Verd — jugozahod, vpisanih 291 volilcev
1.	kandidat: Stefan Dobrovoljc je dobil 60
glasov,	v
2.	kandidat: Rudi Dobrovoljc je dobil 48 glasov,
3.	kandidat: Stane Nagode je dobil 111 glasov.
Neveljavnih glasovnic v volilni enoti je bilo 26.
Za odbornika je bil izvoljen Stane Nagode.
3.	Volilna enota Vrhnika — Hrib, vpisanih 344 volilcev
1. kandidat: Miloš Rijavec je dobil 275 glasov.
Neveljavnih glasovnic v volilni enoti je bilo 19.
Za odbornika je bil izvoljen Miloš Rijavec.
4.	Volilna enota Vrhnika — vas, vpisanih 571 volilcev
1. kandidat: Anton Voljč je dobil 445 glasov.
Neveljavnih glasovnic v volilni enoti je bilo 64.
Za odbornika je bil izvoljen Anton Voljč.
5.	Volilna enota Vrhnika — Nova vas, vpisanih 671 volilcev
1.	kandidat: Franc Malavašič je dobil 269 glasov,
2.	kandidat: Anton Krašovec je dobil 285 glasov.
Neveljavnih glasovnic v volilni enoti je bilo 22.
Za odbornika je bil izvoljen Anton Krašovec.
6.	Volilna enota Vrhnika — Klis, vpisanih 416 volilcev
1.	kandidat: Nace Stanič je dobil 179 glasov,
2.	kandidat: Stanko Peric je dobil 93 glasov,
3.	kandidat: Luka Tomovič je dobil 92 glasov.
Neveljavnih glasovnic v volilni enoti je bilo 19.
Za odbornika je bil izvoljen Nace Stanič.
7.	Volilna enota Vrhnika — Stara cesta, vpisanih 415 volilcev
1. kandidat: Franci Širok je dobil 329 glasov.
Neveljavnih glasovnic v volilni enoti je bilo 44.
Za odbornika je bil izvoljen Franci Širok.
8.	Volilna enota Vrhnika — delavsko naselje, vpisanih 311 volilcev v volilni imenik
1.	kandidat: ing. Polde Torkar je dobil 147 glasov,
2.	kandidat: dipl. pravnik Bojan Podbregar je dobil 135 glasov.
Neveljavnih glasovnic v volilni enoti je bilo 12.
Za odbornika je bil izvoljen ing. Polde Torkar.
9.	Volilna enota Vrhnika — kolodvor, vpisanih 372 volilcev
1.	kandidat: Karlo Mušič je dobil 154 glasov,
2.	kandidat: Mihaela Verbič je dobila 171 glasov.
Neveljavnih glasovnic v volilni enoti je bilo 10.
Za odbornika je bila izvoljena Mihaela Verbič.
10.	Volilna enota Stara Vrhnika, vpisanih 374 volilcev
1.	kandidat: Tone Homovec je dobil 63 glasov,
2.	kandidat: Jure K oso vi č je dobil 33 glasov,
3.	kandidat: Miloš Čiča je dobil 48 glasov,
4.	kandidat: Andrej Kavčič ml. je dobil 148 glasov.
Neveljavnih glasovnic v volilni enoti je bilo 24.
Za odbornika je bil izvoljen Andrej Kavčič, ml.
11.	Volilna enota Dol — Laze, vpisanih 359 volilcev
1.	kandidat: Janez Hrovatin je dobil 216 glasov,
2.	kandidat: Rado Mihevc je dobil 75 glasov.
Neveljavnih glasovnic v volilni enoti je bilo 23.
Za odbornika je bil izvoljen Janez Hrovatin.
12.	Volilna enota Borovnica — del, vpisanih 420 volilcev
1.	kandidat: Janez Košir je dobil 83 glasov,
2.	kandidat: Alojz Močnik je dobil 88 glasov,
3.	kandidat: Stane Novačan je dobil 168 glasov.
Neveljavnih glasovnic v volilni enoti je bilo 23.
Za odbornika je bil izvoljen Stane Novačan.
13.	Volilna enota Borovnica — del, vpisanih 365 volilcev
1.	kandidat: Milan Mekinda je dobil 76 glasov,
2.	kandidat: Karel Mekinda je dobil 138 glasov,
3.	kandidat: Matija Pečan je dobil 68 glasov.
Neveljavnih glasovnic v volilni enoti je bilo 25.
Za odbornika je bil izvoljen Karel Mekinda.
14.	Volilna enota Borovnica — del, vpisanih 324 voli Icev
1.	kandidat: Janez Cerk je dobil 106 glasov,
2.	kandidat: ing. Marjan Krmavner je dobil 150 glasov.
Neveljavnih glasovnic v volilni enoti je bilo 22.
Za odbornika je bil izvoljen ing. Marjan Krmavner.
15.	Volilna enota Breg — Pako, vpisanih 304 volilcev	S
1.	kandidat: Anton Kr Žič je dobil 137 glasov,
2.	kandidat: Janez Rot je dobil 105 glasov.
Neveljavnih glasovnic v volilni enoti je bilo 20.
Za odbornika je bil izvoljen Anton Kržič.
16.	Volilna enota Brezovica, vpisanih 350 volilcev
1.	kandidat: Janez Debevec je dobil 125 glasov,
2.	kandidat: Franc Dolenc je dobil 108 glasov.
Neveljavnih glasovnic v volilni enoti je bilo 24.
Za odbornika je bil izvoljen Janez Debevec.
17.	Volilna enota Blatna Brezovica, vpisanih 244 volilcev
1.	kandidat: Jože Gregorka je dobil 165 glasov.
2.	kandidat: Anton Gregorka je dobil 56 glasov.
Neveljavnih glasovnic v volilni enoti je bilo 5.
Za odbornika je bil izvoljen Jože Gregorka.
18.	Volilna enota Sinja Gorica, vpisanih 204 volilcev
1. kandidat: Franc Gregorka je dobil 179 glasov.
Neveljavnih glasovnic v volilni enoti je bilo 14.
Za odbornika je bil izvoljen Franc Gregorka.
19.	Volilna enota Bevke, vpisanih 337 volilcev
1. kandidat: Jože Kržmanc je dobil 268 glasov.
Neveljavnih glasovnic v volilni enoti je bilo 34.
Za odbornika je bil izvoljen Jože Kržmanc.
20.	Volilna enota Log, vpisanih 404 volilcev
1. kandidat: Matija Lenaršič je dobil 255 glasov.
Neveljavnih glasovnic v volilni enoti je bilo 120
Za odbornika je bil izvoljen Matija Lenaršič.
21.	Volilna enota Dragomer — Lukovica, vpisanih 419 volilcev
1. kandidat: Franc Sodnikar je dobil 330 glasov.
Neveljavnih glasovnic v volilni enoti je bilo 11. Za odbornika je bil izvoljen Franc Sodnikar.
22.	Volilna enota Drenov grič, vpisanih 441 volivcev
1.	kandidat: Janez Leskovec je dobjl 129 glasov,
2.	kandidat: Franc Petkovšek je dobil 234 glasov.
Neveljavnih glasovnic v volilni enoti je bilo 22.
Za odbornika je bil izvoljen Franc Petkovšek.
23.	volilna enota Ligojna, vpisanih 267 volivcev
1.	kandidat: Ludvik Gabrovec je dobil 46 glasov,
2.	kandidat: Franc Kucler je dobil 39 glasov,
3.	kandidat: Matevž Novak je dobil 39 glasov,
4.	kandidat: Pavel Ogrin, je dobil 97 glasov.
• Neveljavnih glasovnic v volilni enoti je bilo 10.
Za odbornika je bil izvoljen Pavel Ogrin.
24.	Volilna enota Podlipa, Vpisanih 309 volilcev
1.	kandidat: Anton Bastarda je dobil 62 glasov,
2.	kandidat: Marjan Filipič je dobil 46 glasov,
3.	kandidat: Ciril Kozjek je dobil 78 glasov,
4.	kandidat: Ludvik Žitko je dobil 60 glasov. Neveljavnih glasovnic v volilni enoti je bilo 12.
Za odbornika je bil izvoljen Ciril Kozjek.
25.	Volilna enota Zaplana, vpisanih 146 volilcev
1.	kandidat: Pavel Bizjan je dobil 77 glasov,
2.	kandidat: Jože Malavašič je dobil 29 glasov,
3.	kandidat: Grega Mesec je dobil 18 glasov,
4.	kandidat: Cirila Petkovšek je dobila 3 glasove.
Neveljavnih glasovnic v volilni enoti je bilo 4.
Za odbornika je bil izvoljen Pavel Bizjan.
St. 013-01/69
Vrhnika, dne 13. aprila 1969.
Občinska volilna komisija Vrhnika
Tajnik:	Predsednik:
Stane Novak 1. r.	Dr. Vladimir Leitgeb 1. r.
Član:
Franc Žužek 1. r.
Izdaja Časopisni zavod -Uradni ust SRS- - Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna -Toneta TomSifa-, vsi v tjubljanl — Naročnina letno 36 din (3600 starih din) — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake Številke — Uredništvo in uprava; Ljubljana, Veselova 11, postni predal 378/Vil — Telefon{ direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701. prodaja, preklici In naročnine 23 679 — Čekovni račun 501-3-60
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 12
Razglasni del z dne 11. aprila 1969
LETO XXVI
KAZENSKI ZAKONIK S POJASNILI bo zaradi prezaposlenosti avtorjev izšel v jeseni. Vljudno prosimo, da prednaročniki in drugi, ki se zanimajo za to knjigo, vzamejo to na znanje.
Založnik
Razglasi m objave
Postavitev stalnega sodnega tolmača
St. P 74/A-18/68	1872
Z odločbo republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo SRS v Ljubljani, št. P 74/A-2/69 z dne 6.
III.	1969 je bil postavljen za stalnega sodnega tolmača za nemški jezik za območje SR Slovenije dr. Boris Kalan, Ljubljana Grafenauerjeva 33.
Ta odločba se objavlja po 9. členu pravilnika o stalnih sodnih tolmačih z dne 27. XII. 1967 (Uradni list SRS št. 1/68).
Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo
Register podjetij iu obetov
Vpisi
Okrožna gospodarska sodtšCa razglašajo
Besedilo: Invalidske delavnice Brestanica, Brestanica.
Poslovni predmet: izdelovanje hi-droforjev, plezalk in raznega kovino-plastičnega galanterijskega blaga v Kovinski delavnici; popravilo poljedelskih, orodnih in gospodinjskih strojev v servisni delavnici; izdelovanje cementnih izdelkov na Bregah; podjetje daje invalidom in drugim osebam, ki se iz posebnih zdravstvenih razlogov ne morejo redno zaposliti. potrebno zaposlitev v lastnih naštetih delavnicah ali na domu; opravljanje zunanjetrgovinskega prometa: zastopanje tujih firm za prodajo poljedelskih, orodnih in gospodinjskih strojev.
Direktor je Ivan Jenkole.
Za podpisovanje in zastopanje podjetja so pooblaščeni: Ivan Jenkole, direktor podjetja, ki zastopa podjetje v mejah pooblastil, določenih v statutu in podpisuje v polnem obsegu, Marija Krevelj. računovodkinja, pooblaščena za sopodpisovanje finančnih listin in Fanika Vodopivec, pooblaščena za sopodpisovanje finančnih listin v odsotnosti direktorja ali računovodje. V zunanjetrgovinskem prometu podpisujejo za podjetje: Ivan Jenkoler direktor podjetja in Anica Troha, pooblaščena za sopodpisovanje finančnih listin.
Ustanovitev: Podjetje je vpisano v register podjetij in obrtov po sklepu delovne skupnosti Zavoda za zaposlovanje invalidov in drugih oseb, Brestanica z dne 19. II. 1969, da bo zavod nadaljeval svojo dejavnost kot gospodarska organizacija. K sklepu za tako spremembo je dala soglasje
tudj skupščina občine Krško, št. 1--023-4/69 z dne 3. III. 1969, ki je tudi ustanovitelj Zavoda za zaposlovanje invalidov in drugih oseb. Brestanica (Rg IX 153).
Celje, 19. marca 1969,
Rg VII 87/1	341
Besedilo: -Coreal«. trgovsko podjetje na debelo, Ljubljana (Kotnikova 16).
Poslovni predmet: trgovina na debelo v tranzitu z blagom v trgovskih strokah: galanterijsko in bazarsko blago ter igrače; izdelki iz gume. kavčuka in plastičnih mas; ž.eleznina in kovinski izdelki; gradbeni material; tehnično blago za oskrbovanje proizvajalnih podjetij in obrti.
Direktor podjetja v ustanavljanju je Nace Majcen, ekonomist.
Podjetje je ustanovila delovna skupnost Agencije Slovenija Ljubljana dne 22. II. 1969, z aktom o ustanovitvi, št. 1P69.
Ljubljana, 25. februarja 1969.
Rg XIV 1319/1	312
Besedilo: Mehanični servis AMD Bohinj, Bohinjska Bistrica.
Poslovni predmet: izvrševanje vseh popravil cestnih motornih vozil, vključno motorjev delovnih strojev, motornih koles in mopedov in to za člane Avto moto zveze Jugoslavije in člane tujih avto moto zvez in klubov ter nudenje pomoči na cesti vsem motoriziranim uporabnikom cest.
Vodja enote jo Sedlar Anton.
Za posebno storitveno enoto podpisujejo: Sedlar Anton, vodja enote, vse listine splošnega, teuničnega in finančnega poslovanja, Perše Stanko, tajnik AMD, sopodpisuje vse finančne listine. Božnar Jože, podpisuje vse listine splošnega, tehničnega in finančnega poslovanja v odsotnosti vodje enote in Teraš Ivanka, sopodpisuje vse finančne listine v odsotnosti tajnika AMD
Pravice posebne storitvene enote so razvidne iz pogodbe, sklenjene med AMD Bohinj in posebno storitveno enoto dne 22. II. 1969.
Posebno storitveno enoto je ustanovilo Avto moto društvo Bohinj na seji upravnega odbora dne 18. XII. 1968 in 18. II. 1969.
Ljubljana 3. marca 1969.
Rg I 139'1	318
Besedilo:	Podjetje kemičnih in
kozmetičnih proizvodov ••Keko«, Lenart, skrajšano; »Keko«, Lenart v Slovenskih goricah (Radgonska 18).
Poslovni predmet’ proizvodnja kemičnih in kozmetičnih proizvodov za nego in čiščenje kože in predmetov splošne uporabe1.
Direktor v ustanavljanju je oec. Franjo Muršec.
Pooblaščenci za podpisovanje: oec. Franjo Muršec, direktor v ustanavljanju, ki podpisuje za podjetje samostojno, vendar le v zadevah, ki jiii opravlja v okviru 139. člena temeljnega zakona o podjetjih: oec. Valentin Novak, kot računovodja, ki skupaj z direktorjem sopodpisuje vse finančne listine.
Ustanovitelj’ Skupščina občine Lenart v Slov goricah z odločbo št. 023-3/69-3 z dne 7. III. 1969.
Maribor. 24. marca 1969.
Rg 277UI-2	446
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Besedilo: »Dalmacija vino«. Split.
Pri skladišču, Ljubljana se pri prodajalni Gornji grad, vpiše sprememba naziva ozd, ki je odslej takle: »Badel — Dalmacija vino«, Split, prodajalna Gornji erad. Gornji grad, 23.
Celje, 6. februarja 1969.
Rg VIII 43/2	172
Besedilo:	Gospodarsko podjetje
••Reklama«, Celje.
Poslovni predmet odslej: plakatiranje, opravljanje i'aznih okrasnih in vzdrževalnih del, prepisovanje, razmnoževanje, sestava reklamnih in organizacijskih elaboratov, razna posredovanja v propagandno-organi-zacijskih zadevah ter izdajanje in založba raznih propagandnih, reklamnih in turističnih publikacij, organizacija, izvedba in prodaja vstopne za razne prireditve: izdajanje in zalaganje vseh vrst poslovnih obrazcev, listin, etiket in formularjev, oblikovanje in idejna rešenja embalaže in posredovanje pri realizaciji; izdelovanje raznih turističnih spominkov ter dekorativno-okrasnih
predmetov — tudi na podlagi pogodb o delu na domu; izdelovanje, posredovanje in organizacija prj izdelavi in namestitvi reklamnih tabel, napi-
sov ter svetlobnih napisov; opravljanje vseh v aranierstvo spadajočih del.
Izbriše se pooblaščeni podpisnik Milan Cetina in vpiše Danijel Hrovat, ki podpisuje v odsotnosti direktorja v mejah pooblastil v poslovnih zadevah zanj in sopodpisuje finančne listine.
Celje, 13. marca 1969.
Rg I 154/8	337
Besedilo:	Elektro gospodarstvo,
Maribor.
Vpiše se elektrarna Brestanica, Brestanica, ki ima takle poslovni predmet: termična proizvodnja električne energije, prevoz blaga v notranjem cestnem prometu s tovornim avtomobilom, upravljanje in vzdrževanje sklada stanovanjskih hiš Elektrarne Brestanica in skrb za napredek in širjenje stanovanjskega gospodarstva. Vodja ozd. je Leo Likar, direktor obrata. Pooblaščeni podpisniki za ozd.. Leo Likar, direktor obrata, podpisuje obrat v vseh zadevah njegovega predmeta poslovanja in sklepa pogodbe v imenu in za račun podjetja, vse v mejah samostojnih pravic obrata in Silvan Mozer. računovodja obrata, ki skupaj z direktorjem obrata podpisuje listine denarnega, materialnega, kreditnega in komercialnega značaja, vse v mejah samostojnih pravic obrata. Obrat ima položaj samostojne organizacije združenega dela, ki ni pravna oseba in je v sestavu podjetja Elektro gospodarstvo, Maribor, Vetrinjska 2. Samostojne pravice: obrat stopa samostojno v poslovna razmerja z drugimi in v ta namen sklepa pogodbe v imenu in za račun podjetja v skladu s statutom in gospodarskim načrtom podjetja, ki se nanašajo na poslovanje obrata, razen pogodb o prodaji električne energije, pogodb o kreditih z banko in drugimi kreditorji za gradnjo novih elektroenergetskih in drugih objektov ali .njih rekonstrukcije, in pogodb ki v posameznem primeru presegajo znesek 1.000.000 dinarjev. Obrat samostojno pridobiva in deli dohodek ter odloča o delitvi dohodka po kritju zakonskih obveznosti v skladu z načeli. določenimi v statutu, gospodarskem načrtu, drugih normativnih aktih podjetja in sporazumih o družbenem usmerjanju delitve dohodka. Obrat ima samostojno računovodstvo, žiro račun in druge račune pri banki ter sestavlja samostojni zaključni račun. Obrat samostojno in neposredno odloča o upravljanju in gospodarjenju ter uporabi sredstev obrata, vse v skladu z načeli statuta in gospodarskim načrtom podjetja. Organizacija združenega dela je nastala s pripojitvijo prej samostojnega podjetja Elektrarna Brestanica k podjetju Dravske elektrarne, Maribor, ki posluje od 20. I. 1969 pod imenom Elektro gospodarstvo, Maribor. V sestavu samostojne organizacije združenega dela Elektrarna Brestanica je še enota za vzdrževanje
stanovanj, s sedežem v Brestanici. Ta enota nima samostojnih pravic. Celje, 14. marca 1969.
Rg VII 86/1	343
Besedilo: Trgovsko podjetje ■•'Savinjski magazin«, Žalec.
Pri poslovalnici podjetja, Andraž se izbriše Karli Planinšek in se vpiše Mirko Canjko, novi poslovodja. Celje, 19. marca 1969.
Rg VI 110/62	340
Besedilo: -llorovo«, jugoslovanski kombinat gume i obuče. Borovo.
Pri prodajalni, Mozirje se izbriše Malči Kozar in vpiše Dora Koren, nova poslovodkinja.
Rg III 85/2	399
Besedilo: Tekstilna tovarna in konfekcija »Metka«, Celje.
Izbriše se organizacija združenega dela podjetja (poslovna enota) Industrijska prodajalna, Kozje, zaradi ukinitve.
Rg I 79/19	402
Besedilo: Tobačna tovarna, Ljubljana.
Izbriše se prodajalna Raka 20, zaradi prenehanja poslovanja.
Rg VII 50/2	400
Celje, 28. marca 1969.
Besedilo:	Gozdno gospodarstvo,
Celje.
Pri organizaciji združenega dela podjetja — trgovini z lesom na drobno se spremeni firma in je odslej takale: Gozdo gospodarstvo Celje — Trgovina z lesom, gradbenim mizarstvom in kurivom na debelo in drobno — skladišče Šempeter; poslovni predmet je odslej takle: blagovni promet na debelo in drobno z gozdnimi sortimenti, rezanim lesom, trdim in mehkim gradbenim lesom, celuloznim lesom, izdelki gradbenega mizarstva, končnimi proizvodi raznega žaganega lesa, koljem za vinogradništvo, sadjarstvo in hmeljarstvo, z drvmi, lesnimi odpadki in žaganjem ter novoletnimi drevesci.
Rg II 185/19	440
Besedilo: Trgovsko podjetje na debelo in drobno »Tkanina«, Celje.
Vpiše se organizacija združenega dela — trgovina na debelo, Celje, ob Teharski cesti, n.h., ki ima takle poslovni predmet: opravljanje blagovnega prometa na debelo z blagom iz naslednjih trg. strok: tekstilno blago, kratko in pleteno blago ter konfekcija; galanterijsko blago, kratko in pleteno blago in konfekcija. Vodja organizacije združenega dela je Jože Vrtačnik. Vodja organizacije združenega dela sklepa kupo-prodajne pogodbe v imenu in na račun podjetja. Samostojnih pravic nima; prodaja v imenu in za račun podjetja. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS podjetja z dne 7. III. 1969.
Pri organizaciji združenega dela podjetja:	Veleblagovnica »Ljudski
magazin«. Celje. Prešernova 10 se vpiše sprememba firme, ki je odslej
takale: Trgovsko podjetje »Tkanina«, veleblagovnica »Tkanina«, Celje.
Rg I 92U9	441
Besedilo:	Zavarovalnica »Sava«,
Ljubljana.
Vpiše se novi pooblaščeni podpisnik Alojz Tušnik, šef gospodarsko-računskega sektorja, ki podpisuje finančne akte skupaj z direktorjem ali pomočnikom direktorja poslovne enote.
Rg IV 127/2	403
Celje, 31. marca 1969.
Besedilo: Poslovno združenje prevozniških podjetij »Vektor«, Ljubljana.
Vpiše se poslovalnica, Koper, Ljubljanska	6,	ki ima takle	poslovni
predmet: preskrbovanje lovorov za tovorne avtomobile; izdajanje prevozniške dokumentacije (naloge za nakladanje in prevoznice) nadzor in evidenca nad gibanjem vozil in voznega	osebja prevozniških	podjetij.
Sef poslovalnice je Petrinja Stevo. Poslovalnica nima samostojnih pravic. Poslovalnico je ustanovil UO združenja s sklepom : dne 27. II. 1959, potrdilo oddelka za inšpekcijske službe skupščine občine Koper, št. 184-137'68-7/20 i dne 18. XI. 1968.
Koper, 27. februa..- 1969.
Rg I b 444/1	296
Besedilo:	Trgovsko podjetje na
drobno in na debelo »Soča«, Koper.
Pri organizaciji združenega dela — poslovalnici št. 3, Koper. Čevljarska 27 se izbriše poslovodkinja Pergar Ivanka ter vpiše Borovič Mihael, poslovodja, ki podpisuje za poslovalnico.
Koper, 11. marca 1969.
Rg I b 27/30	393
Besedilo: Obrtno podjetje »Učila«, Idrija.
Vpiše se novi pooblaščenec za podpisovanje Ržen Stane, kj podpisuje v odsotnosti direktorja.
Koper, 21. marca 1969.
Rg II a 157/11	468
Besedilo: Trgovsko podjetje »Merkur«, veleželeznina, Kranj.
Vpišeta se novi enoti:
Prodajalna »Plevna«, Škofja Loka, Stara cesta 23, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno: vrvar-ski izdelki in izdelki iz konoplje in jute, izdelki iz gume, kavčuka in plastičnih mas; železnina in kovinski izdelki, kolesa, šivalni strpji in potrebščine; gradbeni material; barve, laki, kemikalije in potrebščine; sanitarni in instalacijski material; tehnično blago za proizvajalna podjetja in obrt in sicer: stroji, naprave ter tehnična železnina in kovinsko blago, nezgorljivi material in nekovine, tehnična goriva in maziva, nadomestni deli, utenzilije in potrebščine, orodja, oprema in potrebščine za obrt; prodaja na debelo: tehnično blago za oskrbovanje proizvajalnih podjetij in obrti. Poslovodja je Triler Franc, ki podpisuje za enoto v
mejah njenih samostojnih pravic. Pravice so razvidne iz 30. člena statuta podjetja;
skladišče na debelo, Škofja Loka, Tavčarjeva 1. ki ima takle poslovni predmet: prodaja na debelo: vrvar-ski izdelki in izdelki iz konoplje in jute; izdelki iz gume, kavčuka in plastičnih mas; železnina in kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine: gradbeni rrjaterial; barve, laki. kemikalije in potrebščine; sanitarni in instalacijski material; tehnično blago za proizvajalna podjetja in obrt in sicer: stroji, naprave ter tehnična železnina in kovinsko blago, nezgorljivi material in nekovine. tehnična goriva in maziva, nadomestni deli, utenzilije in potrebščine. orodje, oprema in potrebščine za obrt. Poslovodja je Trojar Peter, ki podpisuje za enoto v mejah njenih samostojnih pravic. Pravice enote so razvidne iz "0 člena statuta podjetja. Enoti jc ustanovi DS 24. I. 1969.
Pri poslovni enoti »Železnina«, Škofja Loka se pri prodajalnah: »Železnina Gorenja vas, »Drogerija — okonos-. §' >fja Loka, Mestni trg 19, »Blagovnica-. Škofja Loka, Kidričeva 8, »Železnina«, Žiri 90, »Barve — laki«. Škofja Loka, Mestni trg 28 in »Železnina«. Škofja Loka, Mestni trg 7 se v besedilu naziva izbriše »Poslovna enota Železnina Škofja Loka«.
Pri prodajalni »Ideal«, Ljubljana, Wolfova 8 se izbriše poslovodja Burgar Franc in vpiše Jene Magda, po-slovodkinja;
pri prodajalni »Okovje«, Ljubljana, Šentvid 101, se izbriše Dovjak Alojzij in vpiše Burgar Franc, novi poslovodja:
pri prodajalni »Železnina«, Škofja Loka, Mestni trg 7 se spremeni naziv v: »Merkur«, Kranj. Prodajalna »Kašman«, Škofja Loka, Mestni trg 7; izbriše se Triler Franc in vpiše Ahlin Janko, novi poslovodja;
pri prodajalni na drobno »Oprema«, Kranj, Koroška 11 se vpiše sprememba naziva enote v: Veleže-leznina »Merkur«, Kranj, Prodajalna »Oprema«, Kranj, Koroška 11; vpiše razširitev predmeta poslovanja še na prodajo na drobno akustičnih aparatov in
pri prodajalni »Veriga«, Ljubljana, Celovška 59, se vpiše sprememba naziva, k; je odslej:	Veleželeznina
"Merkur«, Kranj, Prodajalna »Orodje«, Ljubljana, Celovška 59; vpiše se razširitev predmeta poslovanja še na prodajo na debelo tehničnega blaga, orodja in strojev vseh strok.
Ljubljana, 26 februarja 1969.
Rg I 86/26	376
Besedilo:	Poslovno združenje
"Consortium projektivnih organizacij Slovenije, Ljubljana.
Izbriše se dosedanji poblaščenec Pa podpisovanje dipl. ing. Fras Stanislav.
Že vpisani pooblaščenec za podpisovanje dipl. ing. Pogačnik Boris, Podpisuje odslej vse akte združenja v odsotnosti direktorja z enakimi Pooblastili.
Vpiše se dipl geogr. Polajnar Stanko, ki podpisuje v odsotnosti prej navedenih.
Ljubljana, 6. marca 1969.
Rg XI 1239/4	374
Besedilo: Obrtno uslužnostno podjetje »Finomehanika«, Celje.
Pri obratu, Trbovlje se izbriše Bo-binac Franjo in vpiše Cesar Miro, novi poslovodja.
Rg V 105/3	380
Besedilo: Gostinsko podjetje »Ljubljana«, Ljubljana.
Vpiše se gostilna »Pri Vitezu«. Ljubljana, Breg 18 — 20, ki nudi gostinske storitve. Poslovodkinja je Kenda Lidija. Enota nima samostojnih pravic. Enoto jc ustanovil DS 15.
IV.	1966.
Rg III 478/41	373
Besedilo: Badel Zagreb — Dalmacija vino, Split.
Vpiše .se prodajalna alkoholnih in brezalkoholnih pijač, Lesce, Blejska 2, ki prodaja alkoholne in brezalkoholne pijače preko ulice. Poslovodja je Biček Floj ' -m. Enota nima samostojnih pravic. Enoto je ustanovil CDS podjetja dne 27. XII. 1968.
Rg I 52/1	425
Ljubljana, 17. marca 1969.
Besedilo: Mesarsko podjetje, Jesenice.
Pri poslovalnici št. 2, Jesenice, Gosposvetska 28 se izbriše Kocjan Ivan in vpiše Lukan Zdravko, novi poslovodja;
pri poslovalnici št. 3, Jesenice, Gosposvetska 11 se izbriše Strah Franc in vpiše Rozman Gusti, novj poslovodja;
pri poslovalnici št. 4, Jesenice, Prešernova 38 se izbriše Rozman Gusti in vpiše Cesar Miroslav, novi poslovodja;
pri poslovalnici št. 5, Jesenice, tržnica se izbriše Magušar Cvetko in vpiše Ločniškar Ivan, novi poslovodja:
pri poslovalnici št, 6, Jesenice tržnica, se izbriše Smolej Anton in vpiše Mulej Slavko, novi poslovodja;
prj poslovalnici št. 7, Jesenice, Maršala Tita 24 se izbriše Kokolj Anton in vpiše Zavrl Marjan, novi poslovodja;	.
pri poslovalnici št. 8, Javornik, Kidričeva 20 se izbriše Zavrl Marjan in vpiše Smolej Anton, novi poslovodja;
pri poslovalnici št. 9, Javornik, Cesta v Rovte 1 se izbriše Mulej Slavko in vpiše Rfekar Franc, novi poslovodja;
pri poslovalnici št. 10, Mojstrana, 3 se izbriše Rekar Alojz st. in vpiše Rekar Alojz ml., novi poslovodja;
pri poslovalnici št. 11. Žirovnica 22 se izbriše Lukan Zdravko in vpiše Ažman Franc, novi poslovodja;
pri poslovalnici št. 13, Hrušica 43 se izbriše Mikšič Franc in vpiše Rabič Jurij, novi poslovodja;
pri poslovalnici št. 14, Kranjska gora 66 se izbriše Kokalj Anton st.
in vpiše Kokalj Anton ml., novj poslovodja;
pri poslovalnici št. 16, Jesenice, Obrtniška 28 se izbriše Zalar Franc in vpiše Košir Janez, novi poslovodja;
Izbrišeta se dosedanja pooblaščenca za podpisovanje podjetja: Dolinšek Krista in Kocjan Ivan.
Rg I 75/5	426
Besedilo: Mesokombinat »Perutnina«, Ptuj.
Pri skladišču, Ljubljana, Kapiteljska 9 se izbriše Gros Stanislav in vpiše Vičič Jernej, novi poslovodja.
Rg IV 597/4	411
Besedilo: »Mercator«, veletrgovina import — cxport, Ljubljana.
Pri poslovni enoti »Preskrba«, Tržič se vpišeta novi prodajalni:
prodajalna št. 1, Kranj, Cesta JLA 0, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno: živila in gospodinjske potrebščine, od tega živila; zelenjava, sadje in izdelki; mleko, mlečni izdelki, kruh in pecivo; meso in mesni izdelki, od tega samo pred-pakirano sveže meso in predpakira-na drobovina ter zaklana perutnina; priprava sendvičev za lastno prodajo; kuhanje in prodaja kave in čaja (ekspress). Živila prodaja samo v izvirnem pakiranju. Poslovodkinja je Rozman Zlata. Enota nima samostojnih pravic:
prodajalna št. H.1 Tržič, Trg svobode 18. ki prodaja konfekcijo in kratko tekstilno blago na drobno. Poslovodja je Perko Saša. Enota nima samostojnih pravic. Enoti je ustanovil DS 30. X. 1968
Rg II 181/264	406
Ljubljana. 19. marca 1969.
Besedilo:	Elektro gospodarstvo,
Maribor.
Vpiše se »Toplarna Ljubljana«, Ljubljana, Toplarniška ulica, ki ima takle poslovni predmet: proizvodnja električne energije, proizvodnja in prenos tehnološke pare, proizvodnja in prenos toplotne energije, pridobivanje stranskih proizvodov (pepela, destilirane vode, peska pridobljenega v procesu kemične priprave vode itd., projektiranje priključnih postaj, priključnih cevovodov in toplotnega omrežja ter izvajanje projektov in nadzorov, raziskave in razvoj toplo-fikacije, delavniške storitve in servisni pregledi za opremo, vzdrževanje in popravila toplotnih naprav, opravljanje občasnih prevozov blaga za lastne potrebe in potrebe drugih po naročilu, organiziranje okrepčevalnice za dnevne prehrambene obroke in točenje brezalkoholnih pijač delavcem in zastopnikom poslovnih strank. Direktor obrata je Lampič Ivan. Za obrat podpisujejo: Lampič Ivan, direktor obrata, podpisuje za obrat v vseh zadevah njegovega poslovnega predmeta in sklepa v imenu in za račun podjetja pogodbe, vse v mejah samostojnih pravic obrata, Ilich Milovan, računovodja obrata, skupaj z direktorjem obrata
podpisuje vse listine denarnega, materialnega, kreditnega in komercialnega značaja, vse v mejah samostojnih pravic obrata. Obrat je nastal iz pripojenega podjetja Toplarna v Ljubljani. Pravice obrata: obrat ima položaj samostojne organizacije združenega dela in samostojno stopa v poslovna razmerja z drugimi in v ta namen sklepa pogodbe v imenu in za račun podjetja v skladu s statutom in gospodarskim načrtom podjetja. ki se nanašajo na poslovanje obrata, razen pogodb o prodaji električne energije, pogodb o kreditih z banko in drugimi kreditorji za gradnjo novih elektroenergetskih in drugih objektov ali njih rekonstrukcijo, in pogodb, ki presegajo znesek 1,000.000 dinarjev v posameznem primeru.
Ljubljana, 21. marca 1969.
Rg XIV 1323/1	417
Besedilo: Tobačna tovarna, Ljubljana.
Pri prodajalni, Kočevje, Ljubljanska 5 se izbriše poslovodkinja Rutar Marija in vpiše Alojz Marinč, novi poslovodja.
Vpiše se prodajalna, Škofja Loka, Kidričeva 2, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno: tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; galanterijsko in bazarsko blago ter igrače; pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine; izdelki domače in umetne obrti; tekstilno blago: kratko in pleteno blago ter konfekcija, od tega: moške, ženske in otroške nogavice ter robci; glasbila, radijski aparati in potrebščine, od tega: transistorski sprejemniki in gramofoni; elektrotehnični material, od tega materal za široko potrošnjo, brivniki, polnilne žepne svetilke, žarnice; ure in izdelki iz plemenitih kovin; sleklo, porcelan in keramika, od tega: okrasni porcelan in keramika: gospodinske potrebščine, od tega: milo, pralna sredstva in krema za obutev; parfumerijsko in kozmetično blago, od tega: kozmetični, sanitarni in drugi kemični proizvodi in preparati, namenjeni negi las, ustne votline in telesa sploh, potrebščine za britje, striženje, manikiranje in pedikiran.ie ter sploh za osebno nego ih za vzdrževanje higiene, sredstva za čiščenje. Poslovodja je Milan Mrak Enota nima samostojnih pravic. Enoto je ustanovil DS 8. XI. 1968.
Ljubljana, 24. marca 1969.
Rg III 392/361	409
Besedilo: Industrija gumenih, usnjenih in kemičnih izdelkov »Sava«, Kranj.
Vpiše se enota, ki je bila do dneva spojitve podjetja Tovarne gumijevih izdelkov »Sava«, Kranj in podjetja »•Standard«, industrija usnja, kemičnih izdelkov in plastičnih mas v prej navedeno podjetje, vpisana pri prvo-navedenem podjetju pod RG I 196 — KR:
Prodajno skladišče Kranj, Koroška 2, ki prodaja na debelo in drobno
blago proizvodnje matičnega podjetja in blago tujih prizvajalcev, ki dopolnjuje izbiro lastnega blaga. Poslovodja je Košnik Lado. Enota nima samostojnih pravic. ,
Rg IV 408/2	424
Besedilo: »Mercator«, veletrgovina, import — export, Ljubljana.
Pri poslovni enoti »Rožnik«, Ljubljana se pri prodajalni, Ljubljana, Dolenjska 103 vpiše se razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno mleka in mlečnih izdelkov ter svežih predpakiranih piščancev.
Rg II 181/265	407
Ljubljana, 27. marca 1969.
Besedilo: »Agrokombinat«, Maribor.
Vpiše se bife Zlatoličje, Zlatoličje — nova hiša, ki ima takle poslovni predmet: točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, priprava hladnih in enostavnih toplih jedil sedečim gostom. Poslovodkinja je Mlakar Marija. Za bife podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodkinja, vendar ta le v mejah poslovanja bifeja. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 5.
III.	1969. Enota nima samostojnih pravic, posluje v imenu in na račun podjetja.
Rg 311/1-118	352
Besedilo:	Kmetijsko industrijski
kombinat »Pomurka«, cxport — import, Murska Sobota.
Izbriše se dosedanji sedež podjetja: Murska Sobota, Titova 5 in vpiše novi sedež podjetja, ki glasi: Murska Sobota, Lendavska 9/1.
Rg 221/1-236	355
Maribor, 12. marca 1969.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Planika«, Slovenska Bistrica.
Vpiše	se prodajalna	»Jelka«,
Oplotnica	17a, ki prodaja na	drobno
po sledečih trgovskih strokah: živila in gospodinjske potrebščine; mešano industrijsko blago brez umetnih gnojil; sredstva za varstvo in zaščito rastlin; barve, laki in kemikalije; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; alkoholne in brezalkoholne pijače v zaprtih steklenicah; živinska krma, od tega: zrnata krma; žito in mlevski izdelki, od tega: vse vrste belega in drugega žita, namenjenega za ljudsko prehrano, predelavo ali krmo vključno tudi riž; tekstilno blago, kratko ter pleteno blago in konfekcija. Poslovodkinja je Kračun Anica. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja prodajalne. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 19. II. 1969. Enota nima samostojnih pravic, prodaja v imenu in na račun podjetja.
Maribor, 14. marca 1969.
Rg 169/11-207	356
Besedilo: Industrija dežnikov in pletenin »Indip«, Lendava.
Pri prodajalni v Lendavi, Partizanska 88 se izbriše dosedanja poslovodkinja Toplak Marija in vpiše nova poslovodkinja Kulčar Rozalija.
Rg 76/1-66	457
Besedilo: Kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka«, Murska Sobota.
Pri prodajalni št. 13 v Mariboru, Erjavčeva 6 se izbriše Pavlič Alojz in vpiše Kukovec Franc, novi poslovodja.
Pri prodajalni št. 22 v Mariboru, Nasipna 34 se izbriše Bahun Andrija in vpiše Brezavšček Srečko, novi poslovodja.
Rg 221/1-239	455
Besedilo: Trgovsko podjetje na veliko in malo »Potrošnik«, Murska Sobota.
Pri prodajalni »Usnje«, Murska Sobota, Titova 1 se izbriše dosedanji sedež prodajalne: Murska Sobota, Titova 1 in vpiše novi sedež: Murska Sobota, Ulica Stefana Kovača 24.
Pri. isti prodajaln; se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno po trgovskih strokah:1 proizvodi iz gume, kavčuka in plastičnih mas, od tega: proizvodi iz gume in umetnih snovi (plastike); pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine.
Rg 223/1-261	454
Besedilo: Trgovsko podjetje »Izbira«, Ptuj.
Pri prodajalni »Guma«, Ptuj, Krempljeva 4 se izbriše Petek Janko in vpiše Valent Vojteh, novi poslovodja;
pri prodajalni »Potrošnik«, Ptuj, Mariborska cesta se izbriše poslovodkinja Stumberger Jožica in vpiše Primožič Franc, poslovodja;
pri prodajalni »Elektro — radio«, Ptuj, Bezjakova 6 se izbriše Rudi Kaučič in vpiše Šprah Milan, novi poslovodja;
pri prodajalni »Sela«, v Barislov-cih 20 se izbriše poslovodja Ogrizek Ivan in vpiše Zajšelč Marija, poslovodkinja;
pri prodajalni »Pri sejmišču«, Ptuj, Nova cesta 2 se izbriše poslovodja Podkrižnik Aleksander in vpiše Cvetko Marija, poslovodkinja;
pri prodajalni »Hajdina« v Hajdini 3 se izbriše poslovodkinja Cvetko Marija in vpiše Ogrizek Ivan, poslovodja;
pri prodajalni »Kidričevo« v Kidričevem se izbriše Kmetec Jože in vpiše Jože Zajšek, novi poslovodja;
pri prodajalni »Jelen«, Ptuj, Heroja Lacka 1 se izbriše Valent Vojteh in vpiše Aleksander Podkrižnik, novi poslovodja, in
pri prodajalni »Hrana«, Ptuj, Cesta dr. Potrča 1 se izbriše Šprah Milan in vpiše Jože Kmetec, novi poslovodja.
Rg 91/IV-145	447
Besedilo: Živilska industrija »Pe-tovia«, Ptuj.
Vpiše se obrat »Citrix«, Veščica 7 pri Ljutomeru, ki ima takle poslovni predmet: proizvodnja, dodelava in embaliranje raznih suhih koncentratov za domačo pripravo brezalkoholnih pijač. Obratovodja je Žabot Roman. Za obrat podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa obratovodja, vendar ta le v mejah poslovanja obrata. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 27. XII. 1968. Obrat je pooblaščen, da lahko sklepa pogodbe do vsakokratnega zneska 500 din in sicer glede transportnih uslug, nabave pisarniškega in drugega pomožnega materiala, vse pa dela v imenu in na račun podjetja.
Rg 102/IV-42	458
Maribor, 19. marca 1969.
Besedilo: »Agrotehnika«, export — import, Ljubljana.
Pri skladišču v Ljutomeru se izbriše dosedanja firma skladišča in vpiše nova, ki glasi: »Agrotehnika«, export — import, Ljubljana, Poslovalnica Ljutomer. Izbriše se dosedanji sedež: Ljutomer, Prešernova ulica 38 in vpiše novi sedež poslovalnice: Ljutomer, Slavka Ostrca ulica. Poslovni predmet odslej: trgovanje na debelo in drobno po naslednjih trgovskih strokah: motorna vozila, nadomestni deli in pribor; kmetijski stroji in orodje, umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin — strupi; železnina in kovinsko blago, bicikli, šivalni stroji in potrebščine; izdelki iz gume, kavčuka in plastičnih mas; naftni derivati, maziva, olja in masti, od tega samo: mineralna olja za mazanje in kombinirana maziva; elektrotehnični material; radio aparati in pribor; tehnično blago za oskrbo proizvajalnih podjetij in obrti; živina in krma, od tega: živinska krma.
Rg 117/II-6	443
Besedilo:	Zavarovalnica »Sava«,
Ljubljana.
Prj poslovni enoti v Mariboru se izbriše v. d. direktorja Švajger Er-nest in vpiše dipl. ing. Greif Anton, kot direktor poslovalnice.
Rg 516/1-12	445
Maribor, 24. marca 1969.
Besedilo: Veletrgovina »Prehrana«, Maribor.
Pri prodajalni št. 16 v Mariboru, Limbuška 21 se izbriše Požarnik ®ma in vpiše Kraner Frida, nova Poslovodkinja.
Rg 246/1-365	448
Besedilo: Trgovsko podjetje »Go-nce«, Šentilj v Slov. Goricah.
Vpiše se prodajalna št. 2 »Mura«, J^ate 1, pošta Zgornja Velka, ki pro-«.aja na drobno po trgovskih strokah: ^*viia in gospodinjske potrebščine, Vazen petroleja, špirita, modre gali-Ce in kolomaza); semensko blago v °r‘ginalnih zavitkih in zaščitna sred-s”*; steklo, porcelan in keramika; vdeiki domače in umetne obrti; to-ačnj izdelki, vžigalice in potrebšči-
ne; drogerijsko blago; tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcija, od tega: tekstilno in kratko blago; galanterijsko in bazarsko blago ter igrače. Poslovodkinja je Tilčka Rokavec, kj podpisuje v mejah poslovanja prodajalne. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 29. I. 1969. Prodajalna samostojno nabavlja vse blago do višine vsakokratnega zneska 20.900 din, prav tako pa tudi vse blago prodaja, vse pa dela v imenu in na račun podjetja.
Rg 135/11-92	449
Maribor, 26. marca 1969.
Izbrisi
Okrožna gospodarska sodiSča ra/glnSaJo
Besedilo: Gostinsko podjetje Samopostrežna restavracija. Celje.
Zaradi pripojitve k podjetju Kmetijski kombinat. Žalec.
Celje. 12 marca 1969.
Rg IV 43/5	338
Zadružni register
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Besedilo: Kmetijska zadruga »4. junij«. Ilirska Bistrica.
Vpišejo se organizacije združenega
dela:
trgovina z mešanim blagom, Jel-šane št. 7, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno blaga v trgovskih strokah: mešano industrijsko blago; tekstilno, kratko in pleteno blago ter konfekcija; galanterijsko blago in igrače; barve in laki; parfumerijsko in kozmetično blago; vrvarski izdelki ter izdelki iz konoplje in jute; usnje, sedlarsko in jermenarsko blago in potrebščine; izdelki iz gume, kaučuka in plastičnih mas; železnina in kovinski izdelki; kmetijski stroji in orodje; umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin; gradbeni material; steklo, porcelan in keramika; pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine; živinska krma; žito in mlevski izdelki; semensko blago; živila in gospodinjske potrebščine; delikatese; izdelki s sladkorjem In kakaom; sadje, zelenjava in njihovi izdelki; mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo; alkoholno in brezalkoholne pijačo; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; zdravilna zelišča; perutnina in jejca; meso in suhomesnati izdelki; izdelki domače in umetne obrti; drogerijsko blago. Poslovodkinja je Če-kada Milka. S potrdilom medobčinskega inšpektorata v Postojni, št. 53-523/68 z dne 11. II. 1969 je izkazano, da trgovina izpolnjuje z zakonom določene pogoje;
trgovina z mešanim blagom, Novokračine 55, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno blaga v trgovskih strokah: tekstilno, kratko
in pleteno blago in konfekcija; galanterijsko blago in igrače; barve, laki; parfumerijsko in kozmetično blago; vrvarski izdelki ter izdelki iz konoplje in jute; usnje, sedlarsko in jermenarsko blago in potrebščine; izdelki iz gume,'kaučuka in plastičnih mas; železnina in kovinski izdelki; kmetijski stroji in orodje; umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin; gradbeni material; steklo, porcelan in keramika; pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine; živinska krma, žito in mlevski izdelki:	semensko blago;
živila in gospodinjske potrebščine; delikatese, izdelki s sladkorjem in kakavom; sadje, zelenjava in njihovi izdelki; mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo; alkoholne in brezalkoholne pijače; lobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; zdravilna zelišča; perutnina in jajca; meso in suhomesnati izdelki; izdelki domače in umetne obrti; drogerijsko blago. Poslovodja le Ružič Franc. S potrdilom medobčinskega inšpektorata v Postojni, št. 53-523/68-6 z dne 11. II. 1969 je izkazano, da trgovina izpolnjuje z zakonom določene pogoje;
prehrambena trgovina »Živila«. Knežak 202a. ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno živil in gospodinjskih potrebščin: kmetijskih izdelkov; živinske krme; suhomesnatih izdelkov; žita in mlevskih izdelkov; semenskega blaga; delikates; izdelkov s sladkorjem in kakaom; sadja, zelenjave in njihovih izdelkov; mleka in mlečnih izdelkov, kruha in peciva; vseh vrst zelenjavnih, mesnih in ribjih konzerv; alkoholnih in brezalkoholnih pijač; tobačnih izdelkov, vžigalic in potrebščin; perutnine in jajc; drogerijskega blaga, Poslovodkinja je Kočevar Tončka, in
trgovina z industrijskim blagom »Dom«. Knežak 202a, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno blaga v trgovskih strokah: tekstilno, kratko in pleteno blago ter konfekcija; galanterijsko in bazarsko blago ter igrače; krznarsko blago; vrvarski izdelki ter izdelki iz konoplje in jute; obutev, usnje, sedlarsko in jermenarsko blago ter potrebščine; izdelki iz gume, kaučuka in plastičnih mas; železnina in kovinski izdelki; kolesa, šivalni stroji in potrebščine; kmetijski stroji in orodje; umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin; naftnj derivati, maziv-na olja in masti; fotografski in optični aparati, instrumenti in potrebščine; glasbila, radijski in televizijski aparati in potrebščine; čebelarski material in potrebščine; športne potrebščine; elektrotehnični material; ure in izdelki iz plemenitih kovin; barve, laki in kemikalije ter potrebščine; parfumerijsko in kozmetično blago; gradbeni material; sanitarni in instalacijski material; steklo, porcelan in keramika; pohištvo; pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine; semensko blago.
Poslovodkinja je Tomšič Gabrijela. S potrdili medobčinskega inšpektorata v Postojni, št. 53-523/68-6 z dne 11. II. 1969 je izkazano, da enoti izpolnjujeta z zakonom določene pogoje. S sklepom zadružnega sveta z dne 15. IV. 1968 so bile ustanovljene navedene trgovine. Trgovine nimajo samostojnih pravic.
Koper. 18. marca 1969.
Zadr I b 3/37	479
Besedilo: Kmetijska zadruga, Dobrova pri Ljubljani.
Vpiše se uvedba prisilne purave. Prisilni upravitelj je Pavle Brglez, ki podpisuje za zadrugo pod prisilno upravo.
Izbrišejo se dosedanji direktor in pooblaščenci za podpisovanje: Otorepec Bine, Miklavčič Antonija, Kozar Stako in ing. Butenko Tomo.
Ljubljana, 13. marca 1969.
Zadr I 34/15	384
Besedilo:	Zadruga za izgradnjo
stanovanjskih hiš »Železničar-«, Ljubljana.
Zadruga je p—»nehala poslovati in prešla v redno likvidacijo. Firma je kot doslej, s pristavkom: »v likvidaciji«. Likvidator je Podberšček Miha, ki podpisuje za zadrugo v likvidaciji.
Izbrišejo se vsi dosedanji pooblaščenci za podpisovanje in dosedanji člani upravnega odbora.
Ljubljana, 24. marca 1969.
Zadr I	92/5	436
Besedilo: Gozdarsko kmetijska zadruga. Srednja vas v Bohinju.
Pri prodajalni »Špecerija«, Nomenj se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno zaseke, klobas, klobas iz zaseke, vseh vrst mesnih proizvodov in predpaki-ranega mesa.
Zadr I 110/30	437
Besedilo: Kmetijska zadruga, Žužemberk.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta še na gospodarjenje s stanovanji v družbeni lastnini zadruge; točka 10 predmeta poslovanja se dopolni še z dejavnostjo trgovanja na drobno: motorna vozila, nadomestni deli	in	potrebščine,	od tega:	motocikli	in	nadomestni	deli;	posamezni
deli motornih vozil; naftni derivati, mazila, olja in masti s predmeti; kurilno olje, mineralna olja za mazanje (motorna, ležajna, vazelinska, izolacijska, celindrska, osovinska, vretenska, hidravlična, sestavljena (kombinirana) mazila mineralnih rastlinskih, kemičnih in živalskh sestavin (detergent olje, olje za zavore, razna zamaščena olja, sintetična), strojne masti (tovotna, za kroglične in vroče ležaje, kolomaz); fotografski in optični aparati in potrebščine, od tega: fotoaparati, fotografski papir, plošče in filmi. fotokemikalije; glasbila, radijski aparati in potrebščine, od tega: gramofoni, gramofonske plošče in pribor, strune, potrebščine in deli za glasbene instrumente, razne glasbene otroške igrače
(orglice), notni papir, notni zvezki, potrebščine za pisanje not, sprejemniki za radiodifuzijo in televizijo, sprejemniki za zvezo (razglasne postaje in zvočniki), ojačevalci in električni glasbeni instrumenti, aparati za snemanje in reprodukcijo zvoka, deli za radijski in elektro material, vključno akumulatorji in baterije za pogon radijskih aparatov, radijske antene, električni gramofoni; ribiški material in potrebščine, od tega: obleka in obutev za ribiče (gumirani impregnirani plašči, čepice, gumijasti škornji in rokavice; material in potrebščine za športni ribolov; ribiške palice, trnki, blestivke, umetne muhe in druge umetne vabe za ribe, drobne ribiške potrebščine: zamaški iz plute, svinec, vrtiljčki; športna ribiška oprema; ribiški škornji, lovski stolčki, košare za ribe, mreža za ribe; športne potrebščine, od tega: športne potrebščine iz lesa (smuči, obroči, palice, zapreke, reketi, mize za namizni tenis, sanke, šahovske garniture, zložljive poljske postelje, mize in stoli za taborjenje); ure in izdelki iz plemenitih kovin, od tega: ure (ročne, žepne, namizne, zidne); jermenčki za ročne ure iz usnja in plastičnih mas, kovinske zapestnice za ročne ure kakor tudi verižice in jermenčki za žepne ure.
Pri prodajalni št. 1, Žužemberk 21 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno motociklov in nadomestnih delov ter posameznih delov motornih vozil.
Zadr II 128/35	439
Ljubljana, 27. marca 1969.
Register zavodov
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Besedilo: Šolski center za blagovni promet, Brežice.
Besedilo odslej: Poklicna šola za kadre v blagovnem prometu, Brežice.
Izbriše se pooblaščenec za podpisovanje Alojz Drobež in vpiše Jožica Živič, predsednica delovne skupnosti, pooblaščena za sopodpisovanje finančnih listin.
Celje, 20 januarja 1969.
Rg X 12/2	61
Besedilo: Veterinarska ambulanta, Idrija.
Izbriše se računovodja More Marjan in vpiše Mervič Lidija, računovodkinja.
Koper, 21. marca 1969.
Rgz 237/3	478
Besedilo: Gimnazija, Ajdovščina.
Vpiše se novi pooblaščenec za podpisovanje Kotnik Božidar, ki podpisuje v finančnih zadevah v odsotnosti tajnice.
Koper, 26. marca 1969.
Rgz 212/7	472
Besedilo: Osnovna šola »Dragotin Kette«, Ilirska Bistrica.
Vpiše se pripojitev Otroškega vrtca, Ilirska Bistrica k tej šoli.
Koper, 27. marca 1969.
Rgz 24/2	475
Besedilo: Visoka šola za telesno kulturo, Ljubljana.
Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Marjana Smuč. Ljubljana, 13. marca 1969.
Rgz II 149/3	381
Besedilo: Pedagoški inštitut, Ljubljana.
Izbriše se dosedanji direktor dr. Iva Šegula in vpiše Oberlintner Roman v. d. direktorja.
Vpiše se nova pooblaščenka za podpisovanje Klančar Milka, tajnica, ki podpisuje v odsotnosti direktorja. Ljubljana, 19. marca 1969.
Rgz I 2/5	429
Besedilo: Dijaški dom Ivana Cankarja, Ljubljana.
Izbriše se dosedanji direktor Rog-lič Stane in vpiše ^Gerdin Viktor, v. d. direktorja.
Rgz I 101/2	430
Besedilo: Zavod za organizacijo in revizijo poslovanja, Ljubljana.
Besedilo odslej: i.avod za organizacijo poslovanja Ljubljana.
Rgz II 233/2	431
Ljubljana, 20. marca 1969.
Besedilo: Zdravstvena tehniška šola, v Ljubljani.
Dosedanji začasni ravnatelj Jaro Komac je odslej ravnatelj. Vpiše se nov pooblaščenec za podpisovanje Marko Kraiger, ki sopodpisuje vse listine v odsotnosti ravnatelja.
Rgz III 338/3	432
Besedilo:	Izobraževalni center
Strojne tovarne, Trbovlje.
Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Medved Viktor.
Rgz I 53/2	433
Besedilo: Osnovna šola, Železniki.
Izbriše se Kne Marjan in vpiše Misson Marijan, novi ravnatelj.
Izbrišejo se dosedanji pooblaščenci za podpisovanje: Bertoncelj Marija, Sep Cilka in Plešec Franc ter vpišeta Kramar Helena, učiteljica, ki podpisuje v odsotnosti ravnatelja in Gartner Marina, knjigovodja, ki so-podpisuje bančne listine.
Izbriše se besedilo, da je v sestavu zavoda enota Zali log.
V rubriki »predmet poslovanja« se besede »organizacijske enote« nadomestijo z besedami »podružnične šole«.
Vpiše se, da je pri osrednji osnovni šoli, Železniki vzgojno varstveni oddelek za predšolske otroke.
Rgz II 226/2	434
Ljubljana, 24. marca 1969.
Besedilo: Zavod za rekreacijo otrok in mladine »Miloš Zidanšek« na Pohorju.
Vpiše se Pauko Štefka, direktor zavoda, ki za zavod podpisuje samostojno po zakonitih določbah in statutu zavoda.
Maribor, 5. marca 1969.
Rgz 43/1-12	350
Besedilo: Osnovna šola "Bratov Rešev«, Desternik.
Izbriše se Galun Ivan, predmetni učitelj in vpiše Krivec KJarel, učitelj, ki v odsotnosti ravnatelja podpisuje z enakimi pooblastili.
Maribor, 29. marca 1969.
Rgz 446/1-4	460
Besedilo: Tehnični biro za varstvo pri delu, Maribor.
Besedilo odslej: Zavod za varstvo pri delu, Maribor.	v
Maribor, 26 marca 1969.
Rgz 482/1-12	- 442
Izbrisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Besedilo: Zavod za zaposlovanje invalidov in drugih oseb, Brestanica.
Ker bo nadaljeval svojo dejavnost kot gospodarska organizacija.
Celje, 19. marca 1969.
Rgz IX 155/4	342
Razglasi sodišč
Drnžbeni oklici
I 174/67-14	2360
Dne 3. VI. 1969 ob 8. uri v sobi št. 5 tega sodišča bo javna dražba nepremičnine celotne vložku 1133 k.
0.	Crenšovci pripisane parcele 2376 travnik 28,20 a. Najmanjši sprejemljivi ponudek znaša 3.384 din, varščina pa 507,00 din.
Vsakdo, ki ima na nepremičnini pravico, zaradi katere bi dražba ne bila dopustna, naj prijavi svojo pravico sodišču najkasneje na dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, ker se ta pravica kasneje ne bo mog-lala uveljavljati na škodo poštenega kupca.
Občinsko sodišče v Lendavi, dne 10. aprila 1969.
J 296/67	2184
Dne 16. maja, 1^)69 bo ob 9. uri pri tem sodišču v sobi št. 4 dražba idealne četrtine nepremičnine vi. št. 53 k. o. Desenci. Cenilna vrednost je 5.884,82 din najmanjši ponudek je 4.416,50 din, varščina pa 588,50 din.
J 1113/67	2185
Dne 16. maja 1969 bo ob 11. uri pri tem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnine vi. št. 13 k. o. Brstje.
1.	skupina k. o. Brstje del vi. št. 13 — cenilna vrednost je 304,50 din, najmanjši ponudek je 203 din, varščina pa 31 din; II. skupina: k. o. Brstje del. vi. št. 13 — cenilna vrednost je 4.502,90 din. najmanjši ponudek je 3.001,93 din, varščina pa 450 din; III, skupina: k. o Brstje del vi. št. 13 —
cenilna vrednost je 1.040,10 din, najmanjši ponudek je 693,40 din, varščina pa 104 din; IV. skupina: k. o. Brstje del vi. št. 13 — cenilna vrednost je 596,75 din, najmanjši ponudek je 397,83 din, varščina pa 59,70 din; V. skupina: k. o. Brstje del vi. št. 13 — cenilna vrednost je 210,35 din, najmanjši ponudek je 140,23 din, varščina pa 21 din; VI. skupina: k.
0.	Spuhlja — cenilna vrednost je 823,20 din, najmanjši ponudek je 548,80 din, varščina pa 82,30 din.
J 1182/67	2187
Dne 15. maja 1969 bo ob 9. uri pri tem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnine vi. št. 51 k. o. Mostje.
1.	skupina: k. o. Mostje del vi. št. 51 — cenilna vrednost je 1.917 din, najmanjši ponudek je 1.278 din, varščina pa 192 din: II. skupina: k. o. Mostje del vi. št. 51 — cenilna vrednost je 104.10 din, najmanjši ponudek je 69,40 din, varščina pa 10,40 din; III. skupina: k. o. Mostje del vi. št. 51 — cenilna vrednost je 1.323,25 din, najmanjši ponudek „j 883 din, varščina pa 133 din; IV. skupina: k. o. Mostje del vi. št. 51 — cenilna vrednost je 1.505,25 din, najmanjši ponudek je 1.003,50 din. varščina pa 151 din; V. skupina: k. o. Mostje del vi. št. 51 — cenilna vrednost je 9.465,25 din, najmanjši ponudek je 6.310 din, varščina pa 945,50 din.
Pravice, ki bi ne puščale dražb, je treba priglasiti pred pričetkom dražb na dražbenih narokih, sicer bi se ne mogle uveljavljati glede nepremičnin na škodo zdražiteljev, ki so ravnali v dobri veri. Sicer pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na razglasni deski tega sodišča.
Občinsko sodišče v Ptuju, dne 12. marca 1969.
J 1229/67	2186
Dne 15. maja 1969 bo ob 11. uri pr; tem sodišču v sobi št. 4 dražba tri četrtine nepremičnine vi. št. 56 k. o. Hvaletinci. I. skupina: k. o. Hvaletincj del vi. št. 56 — cenilna vrednost je 830,82 din, najmanjši ponudek je 533,88 din, varščina pa 83,10 din; II. skupina: tri četrtine vi. št. 56 k. o. Hvaletinci — cenilna vrednost je 1.590,75 din, najmanjši ponudek je 1060,50 dih, varščina pa 159,10 din; III. skupina: tri četrtine vi. št. 56 k. o. Hvaletinci — cenilna vrednost je 153,75 din, najmanjši ponudek je 102,50 din, varščina pa 15,40 din.
Pravice, ki ne bi dopuščale dražba, je prijaviti najkasneje na draž-benem naroku, predno se začne dražba, ker bi se sicer te pravice ne mogle več uveljavljati na škodo zdražitelja v dobri veri. Sicer pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na razglasni deski tega sodišča.
Občinsko sodišče v Ptuju, dne 13. marca 1969.
J 160/68-16	2188
J 161/68-5
V sredo dne 11. junija 1969 ob 7.^ ■ uri bo pri tem sodišču, soba št. .2;
dražba nepremičnin, vi. št. 66 k. o. Podgorje, cenilna vrednost je 13,345,90 din, najmanjši ponudek je 8.897,26 din, vadij 1.334,59 din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti na sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred pričetkom dražbe, sicer bi se glede nepremičnine ne mogle več uveljavljati v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic, nabit na uradni deski sodišča.
Občinsko sodišče Sevnica, dne 31. marca 1969.
Oklic o skrbnikih in razpravah Postavljeni skrbniki bodo v tožbah zastopali tožence, katerih bivališče ni znano, na njihovo nevarnost In stroške, dokler se sami ne zglasijo ali ne imenujejo pooblaščence
P 52/68-22	2015
Okrožno gospodarsko sodišče Koper je po 4. in 5. tč. 77/2 člena postavilo v sporu mednarodne špedicije -Transjug«, Rijeka, poslovalnica Koper, ki jo zastopa odvetnik Petar Pavlovič iz Kopra, zoper toženo stranko »Sagredo«, Athene, Grčija, toženi stranki začasnega zastopnika. Začasni zastopnik odvetnik Milan Abrahamsberg iz Kopra bo zastopal toženo stranko v postopku vse dotlej, dokler tožena stranka ali njen pooblaščenec ne nastopi pred sodiščem.
Okrožno gospodarsko sodišče v Kopru,
dne 25. marca 1969.
P 48/69-3	1933
Občinsko sodišče v Sežani oglaša, da je v pravdni zadevi tožeče stranke Brana Brune roj. Gulič, gospodinje, Vrhovlje 23, zoper toženo stranko Urbančiča Jožefa, sedaj neugotovljena oseba, zaradi ugotovitve lastninske pravice (peto 500 din), na podlagi določb 4 tč. 77 člena ZPP postavilo tožencu Urbančiču. Jožefu začasnega zastopnika Uršiča Jožeta, delavca tega sodišča, ki bo zastopal toženca v tej pravdni zadevi vse dotlej,- dokler se toženec ali njegov po-obiaščenec ne zglasita pri tem sodišču oziroma dokler skrbstveni organ skupščine občine Sežana ne bo sporočil sodišču, da je postavil tožencu skrbnika.
Občinsko sodišče v Sežani, dne 12. marca 1969.
Oklici dedičem
O 176/68-7	1868
Pri tem sodišču teče zapuščinski postopek po pokojnem Žitku Jakobu, sinu Franca, kmetovalcu, rojenem 8. VII. 1890, državljanu SFRJ, poročenem: stan. v Rogozi 90, ki je umrl 11. I. 1968. Dediči dedujejo na podlagi zakona, zakoniti dedič je tudi njegov sin Žitko. Silvo, ki živi v Zvezni republiki Nemčiji. Pozivamo Žitka Silva, da se v enem letu od objave tega oklica priglasi temu so-
dišču, ker bomo sicer po preteku roka opravili obravnavo na podlagi izjave skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi bomo razpolagali. Občinsko sodišče v Mariboru, dne 6. marca 1969.
Amortizacije
vrednotnic, katerih imetniki se pozivajo naj v danem roku priglasijo sodišču svoje pravice, sicer se bodo vrednotnice izrekle za neveljavne
Rnp 27/69	2250
Dolinar Peter iz Ljubljane, Obir-ska 19 prosi za amortizacijo hranilne knjižice Kreditne banke in hranilnice Ljubljana, ekspozitura Šiška, št. 1433 na ime Dolinar Jože s saldom 349,30 din.
Občinsko sodišče II v Ljubljani, dne 27. marca 1969.
Rnp 1753/69-3	2330
Elbi Marija iz Sp. Zerjavec 77 prosi za amortizacijo zavarovalne police za življenjsko zavarovanje, številka 412218 Zavarovalnice Maribor, glaseča na znesek 10.000 din in na ime predlagateljice. Priglasitveni rok je 60 dni od te objave.
Občinsko sodišče v Mariboru, dne 28. marca 1969.
R 3/69-4	2016
Šarec dr. Janez, Radovljica* Kajuhova 1 prosi za amortizacijo hranilnih knjižic Mestne hranilnice ljubljanske. št. 230159 na geslo »Leš« in 227143 na geslo »Janez«. Priglasitveni rok je dva meseca od te objave. Občinsko sodišče v Radovljici, dne 13. februarja 1969,
Razne objave
Razpisi
189/69-1	2213
Pravna fakulteta v Ljubljani razpisuje delovno mesto — asistenta pri katedri za kazensko pravo.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki so za naziv določeni v 11. členu pravilnika o delovnih razmerjih pravne fakultete. Prijave z navedbo biografskih in bibliografskih podatkov sprejema tajništvo fakultete en mesec po objavi tega razpisa.
Pravna fakulteta v Ljubljani
St. 01-226/1-1969	2393
Na podlagi 22. in 23. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih razpisuje znanstveni svet Inštituta za geografijo SAZU
delovno mesto višjega strokovnega sodelavca za družbeno geografijo Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje iz 18. Člena splošnega zakona o organizaciji znanstvenih dejavnosti in imeti najmanj triletno prakso iz navedenega področja.
Kolkovane prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjega dela v stroki naj vlože prosilci v 15 dneh po tej objavi pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani, Novi trg 3.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
St. 110-2/1-69	2391
Razpisna komisija Geodetske uprave SRS razpisuje prosto delovno mesto
načelnika oddelka za geodetsko dokumentacijo.
Poleg splošnih pogojev iz 20. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: imeti mora visoko izobrazbo geodetske stroke in najmanj 5 let prakse v delih geodetske dokumentacije. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi dohodka Geodetske uprave SRS. Stanovanje ni zagotovljeno. Prijavo z življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja ter dokazi o izpolnjevanju predpisanih pogojev pošljite na Geodetsko upravo SRS. Ljubljana, Cankarjeva 5, do 30. aprila 1969. Prijavo kolkujte z 0.50 din državne takse.
Razpisna komisija
Razpisi
javnih natečajev za graditev investicijskih objektov
2392
Na podlagi 53. člena temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list SFRJ, št. 20/67) in pravilnika o načinu in postopku za oddajanje investicijskih objektov v graditev (Uradni list SFRJ, številka 28/67) razpisuje Mdstni vodovod, Ljubljana, ki ga zastopa direktor dipl. ing. gradb. Ivan Bešter
javni natečaj
za oddajo gradbenih, gradbenoobrt-nih in instalacijskih del na centralnem objektu črpališča V-XV v vodarni Kleče II v Ljubljani. Skupna predračunska vrednost objekta z elektroopremo znaša 562.272,29 din. Začetek del bo takoj po podpisu pogodbe dovršitev pa do 31. XI. 1969. Izvajalec gradbenih del prevzame tudi obrtniška in instalacijska dela na tem objektu v vrednosti, ki je zapopadena v gornji predračunski vsoti, ki se oddajo po naknadno zbranih ponudbah. Ponudbe se bodo sprejemale na dan licitacijske obravnave to je 15 dni po razpisu v upravi Mestnega vodovoda Ljubljana, Krekov trg 10 ob'10. uri. Vsa potrebna investicijsko tehnična dokumentacija je na razpolago v 3 dneh po objavi v prostorih uprave Mestnega vodo-
voda. K ponudbi predložite izvleček iz registracije podjetja, pooblastilo predstavnika, da je lahko navzoč in da lahko odloča o sprejetju obveznosti na licitaciji.
Mestni vodovod Ljubljana
Izgubljene listine
preklicujejo
Abdagič Husnija, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaz. 2276 Abdakovič Alaga, Sp. Senica 7, p. Medvode, zdravstveno izkaznico, št. 113019.	2222
Ademaj Šefki, Petrovo, zdravstveno izkaznico, št. 097292.	2256
Alič Ramiz, Ljubljana, Koželjeva 8a, zdravstveno izkaznico, številka 32800.	2077
Andlovec Božena, Vrtovin 11, p. Črniče, zdravstveno izkaznico, številka 330167.	1935
Ankon Marija, Kranj, Gradniko« va 11, zdravstveno izkaznico, številka 264680.	1898
Antolič Franc, Hermanci 37, pošta Miklavž pri Ormožu, vojaško knjižico.	2331
Avsec Dušan, Ljubljana, Fabjani-jeva 11. dijaško avista vozovnico, št. 13312 za relacijo Žale- Zg. Šiška, izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«, Ljubljana.	2119
Avtobusni promet Maribor, »List očividnosti« za čoln PO-162,, izdan pod št. 01-260/1 ?. dne 11. VI. 1960 od Lučke izpostave Poreč.	1771
Babič Ilija, Ljubljana-Polje, zdravstveno izkaznico,- št. 203003.	2120
Babič Rozina, Šempas 73, zdravstveno izkaznico, št. 200616.	1899
Bajc Miro. Koper, zdravstveno izkaznico, št. 248581.	2215
Bajerc Janez, Ljubljana, Oražnova 3, dijaško avista vozovnico, št. 11816 za relacijo Stan in dom—splošna bolnica, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«. Ljubljana.	2156
Bajrami Bajram, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2337
Bajrektarovič Hakija. Ljubljana, Koželjeva 8, zdravstveno izkaznico.	2277
Bajrektarovič Hakija, Ljubljana, Koželjeva 8, zdravstveno Izkaznico na ime Bajrektarovič Esma, zdravstveno izkaznico na ime Bajrektarovič Atif in zdravstveno izkaznico na ime Bajrektarovič Azmir.	2315
Bajt Rok, Ljubljana, Vidovdanska 7, zdravstveno izkaznico.	2370
Ban Jože, Zdole 58 pri Krškem, zdravstveno izkaznico, številka 01655.	2258
Bardaž Branko, Vrhovlje, p. Kojsko, vojaško knjižico.	1772
Batič Muharem, Ljubljana, Pod turnom 9. zdravstveno izkaz. 2371 Bavec Milan, Ljubljana, Šišenska 11, spričevalo 2. letnika Poklicne kovinarske šole.	2197
Bečkanović Husein, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaz. 2278 Bečkanović Ramo, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaz. 2279 Begaj Mehmed, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2280
Begović Muhamed, Domžale, Ljubljanska 51. zdravstveno izkaznico.	2121
Belovič Franc, Ptuj, Gregorčičev drevored 5, delovno knjižico, reg. št. 14512, ser. št. 851418.	2270
Benjani. Zijo, Ljubljana, Nove Jarše, zdravstveno izkaznico. 2240 Beno Branko. Domžale, Krakovska ul. n. h., zdravstveno izkaznico. 2122 Beriša Ramadan, Ljubljana, Zbaš-nikova 26, zdravstveno izkaz. 2372 Beširevič Sulejman, Ljubljana, Linhartova 36, zdravstveno izkaznico.	2157
Bizjak t i,anc, Begunje 133, p. Begunje na Gorenjskem, zdravstveno izkaznico, št. 352461.	2216
Blaznik Jožica, Ljubljana, Trubarjeva 5, zdravstveno izkaznico, številka 573276.	2223
Bogovič Ivan, Krško, Cesta 4. julija 1. delovno knjižico.	2251
Bonač Helena, Ljubljana, Jamova 19, zdravstveno izkaznico.	2338
Boš.njakovid Omer, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2224
Boštjančič-Kočar Alenka, Studenec 34. Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2198
Božič Angela, Ljubljana, Bavdko-va 8, dijaško avista vozovnico, št. 4884 za relacijo Kavčičeva—Vič, izdano od podjetja "Ljubljana-trans-port-, Ljubljana.	2123
Bratina Marjan, Ljubljana, Pržan-ska 7a, zdravstveno izkaznico, številka 504589	2114
Bregar Frančiška, Dobrava 41, Škocjan, zdravstveno izkaznico, št. 95170.	2073
Bregar Franjo, Ljubljana. Jakšiče-va 2, vojaško knjižico, izdano v Ru-mi.	*	2158
Bremec Dušan, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta XV/20, zdravstveno izkaznico.	2281
Brezovnik Darja, Ljubljana, Cilen-škova 33, zdravstveno izkaz. 2124 Brgles Jadranka. Ljubljana, Gorkičeva 14, zdravstveno izkaz. 2316 Brumat Zora, Nad mlini 19, Novo mesto, zdravstveno izkaznico, številka 479113.	2074
Brunet Jožef, Miren 10, obrpejne triletne listine, št. 37053.	2352
Bukovec Jože, Dobrovnik 263. zdravstveno izkaznico, številka 194478.	2317
Burnik Antonija, Ljubljana, Teslova 20, zdravstveno izkaznico. 2199 Cerar Dušan, Ljubljana, Stažarje-va 43, dijaško avista vozovnico, št. 4859 za relacijo Javna skladišča— Remiza, izdano od podjetja »Ljublja-na-transport«, Ljubljana.	2125
Cizej Breda, Ljubljana, Majde Vrhovnik 22, dijaško avista vozovnico, št. 8376 za relacijo Kino Šiška— Aškerčeva, izdano od podjetja »Ljub-Ijana-transport«, Ljubljana. 2159
Culetto Milan, Ročica 42, zdravstveno izkaznico, št. 552484.	2200
Cvetanovič Malči, Ljubljana, Poljanska 73a, zdravstveno izkaznico.	2078
Cahtarović Dulaga, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2225
Ceremović Hasib, Ljubljana, Majke Jugovičev 8, zdravstveno izkaznico 8.	2318
Cerimovič Osman, Ljubljana, Rakovnik, zdravstveno izkaznico, številka 21235.	2226
Ceuševič Mehmed, GP »Gradis«, Ljubljana, zdravstveno izkaz. 2079 Cok Vera, Ljubljana, Gospodinjska 24, dijaško avista vozovnico, št. 7066 za rclaci-o Kino Šiška—Aškerčeva, izdano o-i podjetja »Ljubljana-transport«, Lji uljana.	'	2126
Cot Anton, Notranje Gorice 70, zdravstveno izkaznico, številka 079440.	2127
Čuden Edvard, Ljubljana, Tržaška 221, štampiljko z besedilom: Čuden Edvard avtomehanik Ljubljana Tržaška 221.	2339
Debelak Terezija, Bistrica ob Sotli, spričevalo o dokončanem tretjem letniku trgovske vajenske šole v Brežicah na ime Pregrad Terezija. 2019 Derontić Mihajlo, Gozdni obrat Snežnik, zdravstveno izkaznico, št. 111457.	2353
Devic Žarko, »Temelj«, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2319
Dizdarević Hasen, Ljubljana, Sve-tosavska 26, zdravstveno izkaznico.	2080
Djukič Božidar, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 128413 na ime Djukič Nedo.	2373
Došenović, Fazni, Trata 19, p. Kočevje, zdravstveno izkaznico, številka 0664711.	1937
Dragar Anton. Preska nad Ko-strevnico 7, vojaško knjižico, izdano v Kumanovem.	2257
Dragič Borić, Tomačevo 55, zdravstveno izkaznico.	2081
Drašček Stanislav, Ljubljana, Ger^ bičeva 12, spričevalo o zaključnem izpitu Poklicne šole elektro stroke.	2201
Dvoršak Alojz, Velenje, Šaleška 19, šolsko spričevalo zaključnega izpita, št. 3. rudarske šole v Zagorju, izdano 21. VI. 1955.	2333
Erjavec Rafael. Jesenice, zdravstveno izkaznico, št. 090553.	2218
Filipovič Cveto. Bled, Prešernova 35, delovno knjižico, številka 2628^ 171027.	2354
Flanjak Peter, Ljubljana, Pražako-va 1. zdravstveno izkaznico. 2227 Florjančič Marija, Ljubljana, Vodnikova 257, zdravstveno izkaz. 2340 Frankovič Majda, Ljubljana. Marice Kovačeve 9, zdravstveno izkaznico, št. 170829.	2160
Frontini Franc. Potok 1, delovno knjižico, izdano v Kamniku. 2282 Furdi Anton, Ljubljana, Jenkova 13, zdravstveno izkaznico in delovno kniižico.	2374
Gaši Hajdin. Kranj. Sejmišče 7, zdravstveno izkaznico, št. 38707 na
ime Gaši Merveta in št. 152 na ime Gaši Fabrija.	2115
Geršak Boris, Ljubljana, Ruska 7, indeks strojne fakultete, Univerze v Ljubljani.	2128
Gjerkeš Marija, Nedelica 5, pošta Turnišče v Prekmurju, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 171079 na ime Gjerkeš Bernarda-	2069
Glogovšek Jože, Št. Lenart 83, p. Brežice, spričevalo osmega razreda osnovne šole bratov Ribarjev, Brežice.	1719
Glušič Andrej, Ljubljana, Jurčkova pot 55, delovno knjižico. 2082 Gobec Silva, Ljubljana, Jarška 30, zdravstveno izkaznico, številka 102363.	2161
Gostinčar Angela, Ljubljana, Veselova 15, zdravstveno izkaz. 2320 Grahek Anton, Ljubljana, Vodnikova 75, vojaško knjižico, izdano v Kičevem.	2259
Grahovec Martin, Ljubljana, Belokranjska 25, delovno knjižico, št. 2813/53.	2283
Grčar Vilko, Ljubljana, Obirska 16, vojaško knjižico.	2260
' Habič Milan, Javor 33, p. Dobru-nje, zdravstveno izkaznico. 2284 Hafizovič Nurija, Ljubljana, Pokopališka 43, zdravstveno izkaznico.	2285
Harazovič Hasan, Ljubljana, Cesta na Brdo, zdravstveno izkaznico.	2202
Hašič Anka, Ljubljana, Sketova 4, zdravstveno izkaznico, številka 461099.	2286
Herman Andrej, Ljubljana-Polje 208, zdravstveno izkaznico, številka 105500.	2162
Hirsch Roman, Vrhovci, Cesta XII/
9.	delovno knjižico.	2287
Hladnik Ana, Strmec 6, Crni vrh
nad Idrijo, zdravstveno izkaznico, št. 724473. !	1996
Hodak Nikola, Ljubljana, Rast, zdravstveno izkaznico.	2228
Hode Ernest, Globoko 19, p. Globoko, zdravstveno izkaznico, številka 374767.	2148
Horvat Ivan, Ljubljana, Šarhova
10,	zdravstveno izkaznico, št. E-359562
na ime Horvat Ivan ml.	2321
Horvat Ludvik, G. Lakoš 49a, p. Lendava, zdravstveno izkaznico, št. 336177.	886
Horvat Zvonko, Hotiza 18, p. Lendava, delovno knjižico, reg. št. 3795, ser. št. 738402.	2332
Hribar Jože, Retje 12, p. Trbovlje, zdravstveno izkaznico, številka 554474.	2334
Hunjadi Ivan, Piran, Vodopivčeva 3, delovno knjižico, reg. št. 34292, ser. št. 276988.	2070
Hutar Ljuba, Trbovlje, Cesta Tončke Čeč, Trbovlje, zdravstveno izkaznico, št. 190790.	2335
Ibričič Mehmed, Ljubljana, Koželjeva 8a, zdravstveno izkaznico, št. 38420.	2083
Igličar Sonja, Ljubljana, Černetova 8, zdravstveno Izkaznico. 2261
Ignjatovič Žarko, Ljubljana, Zbačnikova 26, zdravstveno izkaznico.	2283
Ivanovič Vojka, Podgora 6, Šentvid, zdravstveno izkaznico. 2289 Jagodic Anton, Lenart 5, Cerklje na Gorenjskem, zdravstveno izkaznico, št. 166404.	1940
Jaki Marija, Šentrupert 16 na Dol., spričevalo nižje gimnazije, izdano v Novem mestu.	2075
Jakomin Karolina, Kubed 20, p. Slovensko Gračišče, triletno listino za potovanje v Italijo, številka 13104.	2149
Jalovec Ivan, Maribor, Smetanova 6, zdravstveno izkaznico, številka 14582&TI.	2192
Janežič Janja, Mirna 129, pošta Mirna, zdravstveno izkaznico, številka 400418.	1721
Jarc Peter. Ljubljana, Ižanska 32. zdravstveno izkaznico.	2341
Jaušovec Avgust, Ljubljana-Crnu-če, Samski blok 14, zdravstveno izkaznico.	2342
Jelnikar Tine, Ljubljana. Koblarjeva 34, zdravstveno izkaznico. 2343 Jerkič Tatjana. Kočevje, zdravstveno izkaznico, št. 656923.	2271
Jesih Vida, Ljubljana, Komenskega 24, zdravstveno izkaznico. 2290 Jovanovič Vanja, Ljubljana, Prešernova 36, zdravstveno izkaznico.	2163
Jovič Ljubisav, Ljubljana, Smrekarjeva 8. vojaško knjižico. 2262 , Jovič Luka. Ljubljana, Zbačnikova 26, zdravstveno izkaznico.	2291
Jurca Božidar, Ljubljana, Moškri-čeva C-4. dijaško avista vozovnico, št. 14107 za relacijo Moste—Zale izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«. Ljubljana.	2129
Jurič Mijat, Ljubljana, Zbačnikova 26, zdravstveno izkaznico. 2292 Kamenček Iztok. Ljubljana, Tabor 5, zdravstveno izkaznico.	2164
Kante Nada, Ljubljana, Idrijska 17, zdravstveno izkaznico.	2313
Karalič Osman, Ljubljana, Vojkova 34, zdravstveno izkaznico na ime Karalič Fatima in zdravstveno izkaznico na ime Karalič Rahmana.	2130
Kardoš Ivan, Celje, Bežigrajska 8. delovno knjižico.	2165
Kasumović Ređo, Ljubljana, Vojkova 17, zdravstveno izkaz. 2293 Kfatalenič Ivan, Ljubljana, Ptujska 23, zdravstveno izkaznico.	2166
Kaučič Friderik, Benedikt 44, knjižico za znižano vožnjo od Maribora do Benedikta.	2193
Kavelar Alenka, Ljubljana, Pavšičeva 9. dijaško avista vozovnico, št. 6293 za relacijo Remiza—splošna bolnica, izdano od podjetja “-Ljublja-na-transport«, Ljubljana.	2131
Kendel Ivan, Ljubljana, Smartin-ska cesta, zdravstveno izkaz. 2084 Kern Marija, Škerjančevo 15, zdravstveno izkaznico, številka 223323.	2229
Kete Majda, Ljubljana, Gospodinjska 17, dijaško avista vozovnico, št.
4615 za relacijo Kino Šiška—Ajdovščina, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	2230
Klemenčič Ciril, Ljubljana, Trubarjeva 79, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico.	2375
Klinar Franc, Kranj, Begunjska 9, diplomo srednje ekonomske šole v Kranju.	2362
Končnik Dušan, Kamnik, Kettejeva 10, dijaško avista vozovnico, št. 1544 za relacijo Kamnik—Ljubljana, izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«, Ljubljana.	2231
Konstandinov Pero, Ljubljanske opekarne, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2132
Kopše Dušan, Ljubljana, Miklošičeva 28, zdravstveno izkaznico. 2085 Korenčan Brane, Ljubljana, Viška 49d. spričevalo I. letnika tehniške srednje šole strojne stroke. 2376 Kos Janez, Ljubljana. Beričevo 54, zdravstveno izkaznico, številka 116878.	2086
Kosm Marija, vodkrai 91, p. Hrastnik. zdravstveno Izkaznico. 1774 Kosten Janez, Grosuplje, Tabors1"'. cesta 18, zdravstveno izkaznico, št. 479947.	22."2
Kotnik Janez, Ljubljana, Cepelni-kova 5, zdravstveno izkaznico. 2203 Kovačevič Pero. Ljubljana, Zbačnikova 26. zdravstveno izkaz. 2377 Kovačič Jasna, Ljubljana. Smar-tinska J 8, dijaško avista vozovnico, št. 3237 za relacijo Javna skladišča— Moste, izdano od podjetja »Ljublja-na-transport«. Ljubljana.	2087
Kozar Franc, Ljubljana, Ulica Pohorskega bataljona 32, zdravstveno izkaznico, št. 246353.	1876
Krajnc Marjan, Ljubljana, Titova 102, dijaško avista vozovnico, štev. 8262 za relacijo Triglavska—Stan In dom, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«. Ljubljana.	2088
Kranjc Martin, Ptuj. Ob Grajeni, potrdilo o vplačilu, št. 101 do 150, izdano od Živinorejsko veterinarskega zavoda Ptuj.	2221
Kralj Zora, Ljubljana, Fabjanijc-va 37, zdravstveno izkaznico, številka 295608.	22.33
Krasnič Ruža, Ljubljana, Glavarjeva 50, dijaško avista vozovnico, št. 5457 za relacijo Triglavska—Aškerčeva, Izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	2294
Krašovec Marija, Želodnik la, zdravstveno izkaznico, številka 522826.	2234
Kreča Tatjana, Ljubljana, Velika čolnarska 17, zdravstveno izkaznico.	2133
Križman Viktor, Rakek, Postojnska 26, vojaško knjižico.	2150
Krstič Dragutin, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št A-262237.	2134
Kudič Ibrahim, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico. 2295 Kuharič Borut, Ljubljana, Prijateljeva 11, zdravstveno izkaznico, št. 092971.	2296
Kukavica Jelka* Jevnica 2, pošta Kresnice, zdravstveno izkaznico, št.
054866.	2235
«
Kumer Lidija, LjudIjana-Polje 221, dijaško avista vozovnico, št. 7408 za relacijo Polje—Stan in dom, izdano od podjetja •►Ljubljana-transport«, Ljubljana.	2378
Kurbegovič Demal, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, številka 239704.	2089
Kurbus Stanislava, Lutverci 58, p. Apače, delovno knjižico.	1997
Ladiha Andrej, Ljubljana, Majde Vrhovnikove 26. delovno knjiž. 2344 Lavrič Silvo, Spodnja Draga 22, zdravstveno izkaznico.	2090
, Lavtar Slavko, Kranj, Ulica 31. divizije 44, indeks fakultete za strojništvo^ Univerze v Ljubljani. 2355 Lazič Desa, Nožičko, zdravstveno izkaznico.	2297
Leloarf Alojzija, Ljubljana, Mestni trg 10, zdravstveno izkaznico na ime Leban Igor.	2236
Lenardič Irena, Ljubljana, Mo-škričeva 43, delovno knjižico. 2135 Liberšar Franc, Bučka, p. Škocjan, zdravstveno izkaznico.	2071
Lileg Ciril. Krško Zdolska 14, zdravstveno izkaznico.	2322
Lisjak Marija, Ljubljana, Knezov štradon 39, zdravstveno izkaznico, št. 96356.	'	2167
Ljubijankič Dževad, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico.	2298
Logaj Ana, Ljubljana, Prešernova 30, delovno knjižico.	2091
Lovše Vera, Kranjska gora 158, zdravstveno izkaznico.	1827
Lovšin Dušan, Ljubljana, Gorazdova 1, zdravstveno izkaznico, številka 8281.	2092
Magazinovič Dušan, Ljubljana, Erjavčeva 29, zdravstveno izkaz. 2299 Mahmutovič Mehmed, Škofja Loka, Tavčarjeva 16, zdravstveno izkaznico, št. 64042.	1900
Mahovič Stefan, Vrhnika, Kolodvorska 9, zdravstveno izkaznico, št. '9on66.	2263
Maričič Pavla, Ljubljana, Rakov-niška 6. zdravstveno izkaznico. 2204 Markovič Dušan, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2093
Marolt Franc, Drenov grič 69, delovno knjižico.	2237
Medvešek Hermina roj. Blažič, Velenje. Konovo. nova hiša, delovno knjižico, reg. št. 37463.	2219
Mehič Enver, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2264
Mekovec Zvonko, Logatec, zdravstveno izkaznico.	2300
Memič Sefik. Ljubljana, Celovška 143. zdravstveno izkaznico. 2379 Mervanovič Smajo, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. -	2238
Milanovič Biljana, Ljubljana, Pri-soina 3. zdravstveno izkaznico, številka 386690.	2380
Milivojša Jovo, Ljubljana, Cesta v Mestni log 64, zdravstveno izkaznico.	2239
Milkovič Dragan, Ljubljana. Titova 101. zdravstveno izkaznico, številka 0711983.	2168
Monev Slavko, Ljubljana. Cesta dveh cesarjev 309, zdravstveno izkaznico, št. 321709.	2094
Možgan Marta, Koper, Kettejeva 2, zdravstveno izkaznico.	2151
Mrčun Marija, Mengeš, Prešernova 10, zdravstveno izkaznico, številka 213733.	2205
Muhamedagič Šemso, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico.	2301
Mujdžić Hasib, Ljubljanske opekarne, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2136
Mujič Ahmed, »Megrad«, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2345
Murič Ramo, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico.	2302
Murko Franc, Cesta Krških žrtev 16, zdravstveno izkaznico.	1777
Murkovič Meta, Piran, Vodopivčeva 6. zdravstveno izkaznico, številka 257.	2272
Mustafa Mustafa, Škofljica, zdravstveno izkaznico.	2323
Nedakovič Vasilije, Ljubljana, Zbašnikova 26, zdravstveno izkaznico.	2303
Neziri Sadik, Ljubljana, Koželjeva Ul., zdravstveno izkaznico.	2137
Novak Drago, Ljubljana, Zbašnikova 26, zdravstveno izkaznico. 2095 Novšak Jože, Močvirje 17, pošta Škocjan na Dolenjskem, delovno knjižico, št. 668965.	2021
Nuhanovič Ibrahim, SGP »Gorenje-, Radovljica, zdravstveno izkaznico, št. E-327545.	2357
Nuhanovič Serif, Ljubljana, Pokopališka 43, zdravstveno izkaz. 2346 Nuhanovič Zaim, Ljubljana, Koželjeva 8a, zdravstveno izkaznico, št. 47656.	2096
Oblak Anica, Žiri, Dobračeva 100, zdravstveno izkaznico, številka 529199.	1770
Oblak Marjeta, Piran, Župančičeva 12, zdravstveno izkaznico, številka 749678.	2365
Oblak Stefan, Bevke 65, zdravstveno izkaznico, št. E-300837.	2097
Omanovič Suvada, Jesenice. Cesta železarjev 1, zdravstveno izkaznico, št. 8522.	•	2195
i Omerzo-Zalokar Hilda, Ljubljana, Dolenjska 36, zdravstveno izkaznico.	2098
Omrzel Martin, Krško, Kidričeva 13, diplomsko pričevalo poklicne šole, izdano v Celju leta 1959.	2072
Osojnik Vinko, Ljubljana, Pokopališka 43, zdravstveno izkaz. 2381 Osolin Maks, Kamnik, Slandrova 26, delovno knjižico.	2138
Osterc Mirko, Ljubljana, Ogrinče-va 20, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja.	2099
Ovčak Andrej. Povodje 4, spričevalo o pomočniškem izpitu in zaključno spričevalo Obrtne šole sobo-slikarske in pleskarske stroke. 2265 Pahor Nadja, Vrtojba 136, p. Šem-pete- pri Gorici, zdravstveno izkaznico, št. A-399043.	1902
Palatinus Dušan. Ljubljana, Ce-Peljnikova 10, dijaško avista vozovnico, št. 14014 za relacijo Zg. Šiška— Vič, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«. Ljubljana.	2169
Pavlin Marija, por. Grašič, Ljubljana, Osterčeva 2, zdravstveno izkaznico.	2304
Panič Pero, Ljubljana, Vide Pre-garčeve, zdravstveno izkaznico. 2382 Pavšek Karel, Trbovlje, Savinjska 27, vojaško knjižico, izdano v Trbovljah.	2336
Pečnik Ivica, Bohinjska Bela 131. p. Bled, zdravstveno izkaznico, številka A-232135.	1878
Pečnik Marija, Kočevje, Rudnik 16, zdravstveno izkaznico, številka 304353/II.	2152
Pejkovič Adem, Ljubljana, Pokopališka 43, zdravstveno izkaz. 2347 Perko Danijela por. Kovačevič, Niš, Partizanska 1, spričevalo III. letnika Ekonomske srednje šole.	2305
Perne Ivan, Izola, Šared 35, evidenčni list čolna označbe IZ-20.	2314
Petek Anton ml., Savci 2, p. Tomaž pri Ormožu, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 197430.	2273
Pevec Marija, Rodica 41, p. Domžale, zdravstveno izkaznico. 2348 Filipovič Agan, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico. 2306 Pipan Igor, Ljubljana, Martina Krpana 28, dijaško avista vozovnico, št. 11848 za relacijo Zg. Šiška—Vič, izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«, Ljubljana,	2206
Pirc Silva, Ljubljana, Dolenjska 70, dijaško avista vozovnico, št. 2247 za relacijo Rakovnik—Ajdovščina, izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«, Ljubljana.	2349
Pisič Boris, Ljubljana, Triglavska 45, dijaško avista vozovnico, št. 6629 za relacijo Triglavska—Kavčičeva, izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«, 'Ljubljana.	2170
Plečko Edvard, Ljubljana, Pugljeva 10, zdravstveno izkaznico, številka 083938.	2171
Plesec Ivan, Zaprice 9, p. Kamnik, vojaško knjižico.	1746
Plos Zdravko, Preserje 27 pod Krimom, zdravstveno izkaznico. 2100 Podboj Marija, Plešivica 8, zdravstveno ' 'kaznico.	2139
Poje Marija, Plešivica 61, p. Brezovica, zdravstveno izkaznico, številka 036030.	2266
Poljak Branko, Ljubljana, Ulica Vide Pregarčeve, zdravstveno izkaznico, št. 327916.	2101
Ponikvar Ivica, Ljubljana, Vidmarjeva 8, zdravstveno izkaznico, št. 068439.	2350
Potokar Franc, delovno zaščitni zavod za mlajše invalide, Ponikve pri Dobrepolju, invalidsko izplačilno knjižico, št. 62840.	2252
Povalaj Marina. Ljubljana, 'Vodnikovo naselje 3, zdravstveno izkaznico.	2172
Prajs Sonja, Ljubljana, Pot na Golovec 25, dijaško avista vozovnico, št. 6555 za relacijo Strelišče—Ajdovščina. izdano od podjetja »Ljubljana-transport«. Ljubljana.	2173
Prijatelj Ivan. Litija, Rudarska 1. zdravstveno izkaznico. -	2140
Primožič Ciril, Vzgojni zavod, Kamna Gorica, delovno Knjižico, št. 13489.	1904
Prvinšek Anica, Ljubljana, Ruska 4, zdravstveno izkaznico, številka C-092583.	2102
Pukšič Marija, Spuhlje 103, pošta Ptuj, zdravstveno izkaznico, št. A-372327 na ime Pukšič Valerija. 1779 Pušnik Anton, Ljubljana, Pot na Rakovo jelšo 13b, delovno knjižico, st. 13067.	2307
Radosavljevič Olga, Ljubljana, Fabianijeva 15, zdravstveno izkaznico, st. 027052.	2207
Radusilovič Branka, Mala Reme-tica bb, p. Jazak, zdravstveno izkaznico, št. 1620885.	1998
Rajhard Amalija, Lancovo, p. Radovljica, zdravstveno izkaznico, številka 125279.	2358
Rajhard Cvetka, Kamna gorica 3a, delovno knjižico, št. 4141.	2267
Rakovec Barbara, Ljubljana, Ilirska 6, zdravstveno izkaznico, številka E-252397.	2103
Redžič Husein, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico. 2383 Roš Nevenka, Ljubljana, Smartin-ska J-5, zdravstveno izkaznico. 2174 Sadar Miran, Ljubljana, Dolenjska cesta 139, zdravstveno izkaznico, št. 207770.	2175
Sedmak Lena, Ljubljana, Einspielerjeva 13, dijaško avista vozovnico, št. 10996 za relacijo Stadion—Zg. Šiška, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	2176
Semenič Aleksandra, Ljubljana, Vodnikova 287, dijaško avista vozovnico, št. 10679 za relacijo Dravlje— Aškerčeva, izdano od podjetja »Ljub-Ijana-transport«, Ljubljana. 2384 Sila Branko, Izola, Ljubljanska 5, zdravstveno izkaznico, št. 740848 na ime Sila Lejla.	1999
Sinanovič Rajfa, Vrhpolje, zdravstveno izkaznico, št. 324968.	2308
Sitar Julijana, Borislavci 6, pošta Lovrenc na Dravskem polju, zdravstveno izkaznico, št. 196651.	2117
Slamnik Pavla, Ljubljana, Miklošičeva 19, zdravstveno izkaz. 2208 Slaviček Valentin, Ljubljana, Gras-selijeva 10, zdravstveno izkaznico.	2324
Slovenija avto, Ljubljana, Prešernova 40, servisno knjižico, št. 247342 za vozilo Fiat Zastava 124 zelene barve.	2104
Slovenijaavto, Ljubljana, Prešernova 40, servisno knjižico, št. 177603 vozila Zastava 620/BL, tov. številka 140598, št. šasije: 005814, št. motorja: 031755.	2385
Smejkal Ljubica. Ljubljana, Stros-smajerjeva 20, zdravstveno izkaznico, št. 914746.	2105
Smerkolj Janez, Kresnice 60, zdravstveno izkaznico, št. 405090.	2141
Sočan Darinka, Ljubljana, Staretova 15, zdravstveno izkaznico. 2142 Stankovič Borivoj, Ljubljana, Celovška 56, zdravstveno izkaz. 2386 Stevanovič Vladimir. Jesenice. Heroja Verdnika 38, zdravstveno izkaznico, št. 252668.	2359
Naročite knjigo:
Ekonomika SFR Jugoslavije
od dr. Franceta Černeta. Četrta predelana izdaja ima 286 strani — 28 din.
CZ »Uradni list SRS«. Ljubljana Veselova 11. p. p. 379/VII
Stojakovič Simo, Ljubljana, Tomačevska 55, zdravstveno izkaznico.	2106
Stojan Vanda, Ljubljana, Ločni-karjeva 12, zdravstveno izkaznico, št. A-099038	2209
Sukič Stefan, Strukovci 22, pošta Bodonci, spričevalo III. razreda mizarske stroke, izdano v 1. 1962.	2254
Sušnik Marica, Ljubljana, Rožiče-va 4, zdravstveno izkaznico. 2107 Sadič Smajo, Jesenice, Titova 106, zdravstveno izkaznico, številka 20323.	2153
Šavor Drago, Idrija, Kosovelova 35, vojaško knjižico (Sarajevo). 2108
Savrin Elizabeta, Ljubljana, Majde Vrhovnikove 30, dijaško avista vozovnico, št. 6104 za relacijo Kino Šiška—Spl. bolnica, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	2177
Sebez Mitar, Ljubljana, Pokopališka 43, zdravstveno izkaznico. 2309 Sime Stane, Gumnišče, nova hiša, zdravstveno izkaznico, številka 488573.	2178
Šircelj Ivan, Koper, Ulica talcev 5, zdravstveno izkaznico, številka 756726.	2274
Soln Viktor, Dovško 1, pošta Senovo, vojaško knjižico, izdano v Krškem.	1749
Šoštarič Mihael, Radovljica, Cesta talcev 7. zdravstveno izkaznico, številka 508910.	1667
Spanovič Tatjana, Krško, Dalmatinova 12, zdravstveno izkaznico, številka 570159.	2325
Stakolič Jožef, Hum 25. p. Kojsko, orožni list, št. 392, izdan 15. XI. 1958 pri LO Nova Gorica.	2001
Stevančec Stefan, Murska Sobota, Majstrska 1. zdravstveno izkaznico, št. 638	1722
Štrukelj Marjan, Ljubljana, Kotnikova 2. spričevalo I. letnika Poklicne kovinarske šole.	2351
Strumbelj Dušan, Kočevje, Roška 8, pomorsko knjižico, št. 1554, izdano od Luške kapitanije v Kopru leta 1964.	2326
Sturm Janez, Ljubljana, Šišenska
11.	dijaško avista vozovnico, št. 3479 za relacijo Zupanova—Remiza, izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«. Ljubljana.	2210
Šuštaršič Janez, Log 108, p. Brezovica. vojaško knjižico. Izdano od VP 8511/31.	2387
Sušlje Stanka, Ljubljana, Povšeto-va 61. zdravstveno izkaznico. 2241 Tabakovič Rešid. Velika Kladuša. Vmograč 35, spričevalo za K-tesarja. št 103/63 z dne 29. IX. 1963. izdano od Vajeniške šole Ivana Kavčiča. Ljubljana.	2327
Tadič Dragomir, Slavička, zdravstveno izkaznico.	2143
Tenčič Mirjana, Ljubljana, Titova 102, indeks Visoke šole za sociologijo, pol. in novinarstvo, številka 1137.	2109
Tepša Vojin, Ljubljana, Zbašniko-va 26, zdravstveno izkaznico. 2110
Tomašič Ivan, Ljubljana, Pfažako-va 1, zdravstveno izkaznico. 2242
Torkar Miljana, Ljubljana, Kidričeva 15, zdravstveno izkaznico na ime Torkar Metka.	2328
Tramte Cveta, Ločna 36, Novo mesto, zdravstveno izkaznico, številka 468738.	2076
Trobec Anica, Srednji vrh 4, delovno knjižico.	2111
Troha Jože, Vižmarje 31, dijaško avista vozovnico, št 1221 za relacijo Vižmarje—Aškerčeva, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	2179
Trošt Jože, Cerovo 16, zdravstveno izkaznico, št. 171914.	2211
Trtnik Ivanka, Ljubljana, Marčen-kova 15, zdravstveno izkaznico, številka 96802.	2243
Trusič Vjekoslav, Ljubljana, Pra-žakova 1, zdravstveno izkaz. 2244
Turk Vili, Kidričevo 40, zdravstveno izkaznico, št. 904462.	2154
Udovčič Mičo, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2310
Vaupotič Jožica, Hardek 20, pošta Ormož, zdravstveno izkaznico, številka 843172.	2024
Veble Branko, Sela 7, p. Dobova, zdravstveno izkaznico,- številka 593342.	1634
Velagič Muharem, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaz. 2311
Verič Radojica, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2268
Veršnjak Janez, Homce 15, zdravstveno izkaznico, št. 039419.	2312
Vesel Zvonko, Kočevje. Kolodvorska ulica, zdravstveno izkaznico, št. 654464.	2275
Veslič Ivan, Ljubljana, Ilirska 23. zdravstveno izkaznico.	2180
Vidic Marjan, Šmarje 28, Sevnica, spričevalo I. letnika gostinske šole v Ljubljani.	2144
Vindišar Marjan, Ljubljana, Tržaška 237, zdravstveno izkaznico. 2329 Vizjak Marija, Brežice, Ulica Stare pravde 28, zdravstveno izkaznico, št. 594504.	2025
Vlašič Marko, Dom na Bokalcih, Ljubljana, zdravstveno izkaz. 2245 Vodnik Jože, Podutik 25, Ljubljana, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico.	2112
Vojič Meho, nadzorništvo proge I, Rakek, zdravstveno izkaznico, številka A-298764.	2368
Vokal Suzana, Ljubljana, Martina Krpana, blok 16, zdravstveno izkaznico.	2181
Vranješ Rajko, GP -Tehnograd«. Ljubljana, zdravstveno izkaz. 2388 Vrbole Dragica, Ljubljana, Ulica Pohorskega 1 ataljona 83, zdravstveno izkaznico.	2246
Vujnovič Božo, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2145
Zalar Jože, Ljubljana. Gornji trg 37, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico.	2247
Zanjkovič Slavko, »Vesna«, Ljutomer, zdravstveno izkaznico, številka 359686.	1907
Zavod za rekreacijo otrok in mladine »Miloša Zidanška« na Pohorju, okroglo štampiljko z besedilom: Zavod za rekreacijo otrok in mladine Miloša Zidanška na Pohorju. 2196 Zdravkovič Stanimir, Ljubljana. Jeranova 14, zdravstveno izkaznico.	2248
Zulič Meho, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2389
Zupanc Martin, Srednja vas v Bohinju 23. vojaško knjižico. 1389 Zupanek Nada. Ljubljana. Fran-kopanska 21a, zdravstveno izkaznico.	2212
Zver Stefan, Tupaliče 1, p. Preddvor, zdravstveno izkaznico. 2369 Žakelj Marija, Ljubljana. Titova 47, indeks fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani.	2390
Žekar Janko. Piran, Marušičeva 22, delovno knjižico, reg. št. 7176/61, ser. št 636448.	2255
Izdaja »Uradni list SHS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska Tiskarne »Toneta Tomfilča« v Ljubljani