Slovensko-nacijonalen list.
.Jeseniška Straža" izliaja vsako soboto opoldne. — Naročnina za celo leto 3 krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 2 kroni izvod. Naročnina naj se pošilja na upravništvo .Jeseniške Straže* (tiskarna Iv. Pr. Lampret) v Kranju. Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Pos. številke po 10 vin.
5Vpboda, (as*, narod, rcsnica.
Oglasi in poslanice se računajo po petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin., dvakrat 15 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se izvolijo frankirati in naj se pošiljajo na uredništvo .Jeseniške Straže" v Kranju
«t. -^СЗ.

V KKABfJU, 1-5. vinotoltd lt>OCS.

I. leto.
Luč in tema.
Dalje.
Ljudje prihajajo iz šol in žive po naukih, ki so jih prejeli tamkaj. Tako ima šola upliv na vsakega človeka posebej in na vso družbo sploh. Trditi smemo, da je organizirana človeška družba delo šole; kar je lepega in dobrega v tej velikanski rodo-vini, je prišlo mednjo iz šole, kakor prihaja rastlinam moč in lepota od solnca. Iz vseh posameznih invidualnosti so se izluščila pravila, ki prijajo vsakemu, zatorej tudi vsem, in ta pravila so se polagoma uveljavila za prirodne zakone, ki jih spoštuje in ovažuje vsak in ki se mu zde umevni sami ob sebi. Taki zakoni so n. pr. spoštovanje tujega imetja, čast bližnjikove žene, podpora staršem i. t. d. Država je iz teh zakonov, ki so veljali že davno med narodi, ustvarila svoje zakonike, ki so seveda prikrojeni tako, da koristijo nji in škodujejo državljanom. To je n. pr. militarizem, ki je v bistvu ugrab-Ijenje svobode in izkoriščanje zdravih človeških moči. To je umeten zakon, ki nasprotuje prirodnemu nagibu človeškega bitja do svobodnega življenja lastne uporabe moči.
Naša doba je doba socijalnega gibanja. In vsi narodnostni boji današnjih dni so Umetno inscenirani manevri narodnih sovražnikov, ki s temi boji uporablja najboljše , narodne sile, da se ne more ljudstvo ojačiti ^ svojih socijalnih pozicijah. Koliko du-
PODLISTEK.
Poslednja učna ura.
Mirno tiktaka na steni stara ura. Na klopi pri peči sedi pes in zraven njega malomarno čcj)i mačka. Tik obeh pa sedi za kolovratom s povešeno glavo starka in piede. Njen stari, dobri obraz je ves izsušen in podoben jabolku, ki je bilo čez zimo spravljeno v omari. In beli lasje so videti izpod bele rute še bolj beli, kakor so v resnici. Jasne, pametne oči pa gledajo daleč, daleč v daljavo, medtem ko so velika očala zlezla na konec nosu.
In tako tiho in mirno teko ure. Četudi časili starka po ves dan ne izpregovori, vendar ji ni dolgčas. O, v tej glavici spava tako •miogo spominov, da mnogokrat globoko vzdihne.
V mladih letih je ostala vdova z malo iCeiko. Ko je imela hčerka dvajset let, morala ^ "lesto služit. Tam se je mladi in neizku-
ševne sile je že ubil ta boj! Vzlic temu, dostikrat zgolj besednemu sabljanju se gibljejo med masami velike ideje, ki jim je končni smoter socijalna reforma in osamosvojitev ter emancipacija raznih škodljivih uplivov in posezanj v tlačene pravice.
Šola današnjih dni se ne more več ozirati na privilegirane stanove. Ona jeza ljudstvo in vsa njena uredba mora služiti tej sveti in veliki misiji.
Da ne pade človek in da se ne izgubi, mora misliti in preudarjati s svojo glavo. Ker je bil rojen, je dobil s tem pravico in dolžnost, da živi. Kdor se odreče tej pravici in dolžnosti, ne sodi v človeško družbo. Življenje zavihra preko njega kakor konjska kopita preko onemoglega kozaka, ki umira in umre.
Lepoto daje našemu veku hrepenenje po vzgoji in šoli, ki prihaja k sreči iz nižin življenja — od tam, koder so hirala uboga človeška bitja v mraku in verigah. Tamkaj pa se dela dan, ki ga vidi tisti, kdor pozna trpljenje nedolžnih ljudi.
Konec jnili.
Družba sv. Cirila In Metoda v Ljnb-IJanl vsem svojim podružnicam in častltim somišljenikom.
Prva slovenska domača pivovarna «G. Auerjevi dediči v Ljubljani* je sklenila z našo družbo pogodbo, glasom katere se je zave-
šeni zgodilo, kot mnogim drugim. Umrla je v otročji postelji in zapustila stari materi malega, nedolžnega črvička.
Vso svojo ljubezen je prenesla sedaj starka na otroka. In skoro vesela je delala sedaj, samo da bi mali ne trpel pomanjkanja, da bi srečen in vesel dorastel.
Hotela ga je imeti velikega in močnega, svojega «fantička», pa tudi modrega. In nič ni bilo zanjo veselejšega, — ko je hodil v šolo, — kot ko ga je videla zvečer pri luči izdelovati šolske naloge. In kako hitro je pisal! Le pomislite! Ona pri svojih GO letih ni znala ne brati ne pisati, mali s svojimi par leti pa je bil že «prvi» v svojem razredu. In ko je dorastel in že zaslužil, je pustila delo, in če jo je soseda nagovorila: »Mamica, vam je pa dobro! Komaj vslanete, pa imate podelano», je vesela odgovorila: «Da, sedaj počivam!* Pa ni bilo brezdelje, ki jo je delalo srečno. Bila je srečna, da je mogla reči, po tolikem pomanjkanju, po toliki prestani bedi: «Tudi
zala, da bode od vsakega zvarjenega hektolitra piva gotov prispevek plačevala naši družbi.
Že danes je naši družbi zagotovljen lep stalen dohodek iz prodaje tega piva, ki se bode varilo le naši družbi na korist. Le-ta prispevek se bode pa lahko podvojil in po-trojil, ako bodo vse naše podružnice, vsa slavna narodna društva, vse naše častite so-mišljenice, vsi naši cenjeni podporniki storili tudi tu svojo narodno dolžnost.
Da je pivo, katero obeta lepe dobičke naši družbi, v resnici dobro, res tako, da lahko vzdrži z vsemi tujimi izdelki, dokažemo najlažje, ako navedemo priznanja, s katerimi je bilo to pivo dosedaj odlikovano. Evo jih dobesedno:
L
Concours Culinaire d' Alimentation et d' Hygiene (Jardin des Tuileries Paris 1904): najvišje darilo «grand pnx», častno diplomo in veliko zlato kolajno.
II.
The International Sports and Games-Exhibition (Crystal Palace, London 1904); »grand prix», častno diplomo in zlato kolajno.
III.
Exposition Universelle de Liege 1905 (svetovna razstava v Lijecu [Luttich], katere so se udeležile največje pivovarne): srebrno kolajno.
jaz imam koga, ki skrbi zame, tudi jaz ga imam, ki me varuje v starosti!»
Tako so tekla leta. In prišel je dan, ko je »fantiček* moral k regimentu. Sedaj je bila ženica zopet potrta. Vsa žalostna, vsa pobita spustila je roke v naročje in jokala tiho brez konca . . . »Ali, mamica*, ji reče nekega dne učitelj, ki jo zaloti nekdaj, da še ni imela časa, si obrisati oči, »ali, mamica, kdo bo vendar tako žalosten! Saj pride še nazaj. ,Ti meseci, ki jih ima služiti, hitro minejo.* Starka počasi vzdigne glavo.
• Hitro minejo?! V moji starosti nič ne mine hitro. Imam jih že blizu sedemdeset!* »No, in kaj potem ?>
»Da, in potem; ne samo radi tega! Ko bi že znala brati in pisati, bi mogla brati njegova pisma in mu pisati !*
»Pa saj vam bo pisal! Jaz vam bom pa prebil al njegova pisma in vi mi boste vaša narekovali.*
Sedaj je nehala jokati.
Kakor pa to pivo konkurira glede kakovosti, prav tako pa tudi konkurira glede cene napram sovrstnim tujim izdelkom.
Komu ni znano, da podpirajo tujejezične pivovarne nam nasprotna društva, in vsakdo, ki širi danes pivo takih tujih pivovaren, koplje lastnemu narodu grob, ker neposredno podpira nam nasprotna društva.
Dolžnost vsakega zavednega Slovenca pa je, da podpira obrambno društvo slovenskega naroda — našo družbo, katere troški naraščajo od dne do dne. Greh je pa njegov, če s slovenskim denarjem podpira tuja obrambna društva, kojih delovanje hoče uničiti naš slovenski rod.
Kdor podpira našo družbo tem načinom, da rabi le blago, ki je naši družbi v korist, — ta ne potroši radi tega niti vinarja več, zagotovi pa naši družbi stalnih dohodkov.
Ker sklepajo gg. gostilničarji pred novim letom navadno s pivovarnami svoje pogodbe za prihodnje leto, obrača se podpisano vodstvo do svojih cenjenih podružničnih načel-stev s prošnjo, da poverijo enemu izmed svojih čč. mandatarjev, oziroma mandataric nalogo, da vpliva na gostilničarje v svojem okraju, naj se odločijo le-ti za to, da bodo doslej točili le ono pivo, ki je naši družbi v korist.
Obenem pa se obračamo do vseh slavnih narodhili društev, do vseh cenjenih rodoljubov in do vseh zavednih slovenskih gostilničarjev, da uvažujejo to našo prošnjo ter ji povsod pripomorejo do uspeha.
Domorodne gostilničarje pa prosimo še posebej, naj se pri sklepanju novih pogodeb glede zalaganja piva za prihodnje leto ozirajo v prvi vrsti na tvrdko «G. Auerjevi dediči, pivovarna v Ljubljani«, ki je zadnje čase tudi zelo povečala svojo pivovarno in jo opremila z najmodernejšimi in najboljšimi stroji in ki se bode vsikdar radovoljno odzvala po svojem zastopniku na cenjena povabila, oziroma naro^la.
«Како bi se vam zahvalila. — Tako ste dobri, lako dobri! Tako bo čas res hitreje mineval.»
In, ko je prišel «fantiček» k regimentu, pisal je vsak teden dvakrat, in kakor je obljubil, bral in pisal je učitelj pisma.
Začetkoma je bila zadovoljna, skoraj srečna. Sčasoma pa ji tudi to ni bilo dovolj. Ona bi bila njegova pisma tako rada brala večkrat, vselej, kadar bi se ji zazdelo. Učitelja si pa ni upala prositi, da bi jih ji večkrat prebral. Ni mu hotela biti nadležna. Rada bi mu bila pisala tudi kaj diugega kot same navadne novice iz hiše in vasi. Ali pravzaprav drugače bi hotela pisati. Manj z glavo kot s srcem! Hotela bi mu govoriti mile, sladke besede, ki oddaleč tako gorko stopijo v dušo kakor ljubkovanje materino. One besede, katere nnmramo predse zvečer, predno zaspimo, glavo že na blazini, besede, ki zazibljejo človeka v sanje, da je stara mamica tu, prav blizu tebe, kot nekdaj, ko te je zazibala, in večerno molitev šepetaje — ugasnila švečo.
Tu naenkrat — nova misel, — tako nenadoma je prišla in jo vso prevzela: Uči se vendar brati in pisati! Prosila bom učitelja. — O ne, smejal bi se mi! — Smešno pri moji starosti! — — — No dobro! Naučim se sama!	Konec prili.
Dopisi.
Iz Rateč na Gorenjskem. Strašna usoda je zadela gorenjsko vas Rateče; do tri četrtine jo je vpepelil grozen požar v noči od 29. do 30. septembra. Okoli polenajste ure ponoči je zažarelo nebo v nepopisnih barvah, gorenjski velikan Mangart in njega soseda strma Ponca in drugo gorovje je bilo razsvetljeno kot od zahajajočega solnca, iz srede vasi pa so se valili oblaki dima in švigali plameni visoko proti nebu. Grozen pogled! Obupni klik nesrečnih žen in mater, jok nagih otrok, pokanje usedajočih se streh in tramov, prasketanje ognja, mukanje živine in trombe bližajočih se požarnih hramb so pretresale ozračje, a ogenj pa se je širil dalje in dalje. Vrli požarniki iz Trbiža, Kranjske gore, Bele peči in Dovjega, ki so prihiteli z občudovanja vredno hitrostjo na kraj nesreče, so se trudili z nadčloveško silo, da vsaj deloma omeje požar. Tudi čili Poljaki — lovci iz Trbiža — so prihiteli s svojimi oficirji na čelu ter delali brez odpočitve in jela nad 24 ur, česar se bo nesrečno ljudstvo vedno hvaležno spominjalo. Vzlic vsemu naporu so vendar upepelili razjarjeni plameni nad 50 hiš z gospodarskimi poslopji in sedaj obupuje nad 400 ljudi brez strehe, živeža in obleke — rešili so golo življenje. Škoda se ceni na 400.000 kron. Srce se krči človeku pri pogledu na to bedo. Skrbni kmet joka ob izgubi rodne hiše, lepe živine in poljskih pridelkov, nesrečne matere nimajo skorjice kruha za svoje črvičke in toplih krilc, da bi jih varovale ostrega vetra, vse — vse je uničeno, domovja, obleka, živila, tudi dokaj živine — a gorovje se odeva v belo obleko. Do vas, ki ste že čutili razdajajoče silo razjarjenih elementov, se obračamo in do vas, ki bivate pod lastno streho, ter kličemo: »Usmilite se nas!» — Tudi najmanjši dar v denarju, obleki živilih, olajšal bo izdatno našo bedo. Županstvo in pomožni odbor. Darove se prosi naslavljati na adreso J. Jalen, Rateče (Gorenjsko).
Dovje. V nedeljo je napravila požarna braniba na Dovjem veselico s tombolo. Obisk je bil ogromen. Med mnogimi gosti od daleč in blizu nas je počastil tudi švabonče „Emilio". Po stari germanski navadi slekel si je „rekelček" in liajd, „frejlice", pardon, gospice, na „nemšk-dreieršrit". Vrtelo se je, da je bilo veselje. Naša kmečka dekleta imajo toliko narodnega ponosa, da sploh s tem švabončetom niso hotela plesati. Pač pa žalibog četvorica naših inteligentnih gospic vrtela je prav rada „nemški-dreier" z „nemškim Mihelnom". Veselje je bilo vsestransko. Naenkrat se sliši glas: „Gospodinja, malo repce in jezička bi bilo dobro. Te besede pičile so navzočega švabonča kakor gad, priskoči k omenjenemu gostu in ga opozori, da repce in jezička ne sme zahtevati. — Menda si nemčurčki repco in jezičke sami zase rezervirajo. — Naš gost pogleda malo švabondra — le-ta potegnil jo je pa takoj, ko je opazil nevoljne poglede okoli stoječih Slovencev. Sedaj oglasila se je slovensko-nemška frajla in začela proti svojemu švab-skemu kavalirju govoriti: »DOs san die Ehrnleut, dO thuan Frajlaring niks ste ill einstossen, zwei johr umatrogn nochher sogn verliebt sein, niks ruk geben.„ Mimo gredoči gosti so nato obstali, sc smejali in vprašali drug drugega,
če smo že na Japonskem, ker to zveličavno nemško špraho niso umeli. Nekdo se pa oglasi: Hej, Krestinasta, le pametna bodi in ostani Slovenka, nemško ne znaš, slovensko zraven lahko pozabiš in kaj bo potem, morda bodeš ... Nato so jo odkurili blaženi nemčurčki. Drugi dan je dobil pa g. urar L. v Mojstrani sledeče pismo, kakor Vam, g. urednik, prilagam. Glasi se; „Ich bitte, was ist mit meinem Ring? In zwei Jahren haben sie hoffentlich — den Stein schon hinein gestossen — im Falle, dies noch nicht geschehen ist, so bitte ich mir den Ring ohne Stein zu geben, abergleich! Achtungswoll Christa A—č." —* Odgovor ji je bil takoj poslan. Glasil seje; „Gospica! Jaz nimam nobenega Vašega prstana za popraviti; spominjam se pa, da ste mi pred več leti neki prstan na plesu v gostilni Rabič podarili, in sicer takrat, ko sva bila še oba Slovenca v skrajnosti ljubezni ... L." — Torej tako daleč smo mi sedaj v Mojstrani in Dovjem prijadrali. Naša inteligentna go-spica, katera naj bi bila ponos naroda, sramuje se na javnih slovenskih veselicah go voriti materni jezik, sramujejo se s slovenskimi narodnjaki slovensko dopisovati! In ljub jim je le vsenemški Mihci. Ako bi bila tudi naša prostejša dekleta enakih misli, enakih nazorov, izginil bi kmalu slovenski značaj teh krajev. Ali hvala Bogu! Še so možje in žene, še so dekleta in fantje, kateri na svoj slovenski jezik drže in ne pozabijo nikdar, kar jih je nekdaj mati učila. Vsa čast jim! Nemčurskim gospicam pa, katere so se tako daleč pozabile, kličemo: Izpreobrnite se! Sicer se vas bodo bratje sramovali — Nemec posmehoval, zakaj — pljujete si sami sebi v obraz. Te Kristinast...
JCovičar.
Nemški rekurz o zadevi častnih občanov je rešil deželni odbor v tem smislu, da je dal Nemcem na razpolago v osmih dneh dokazati sorodstvo častnih občanov g. Razi iigerja in R. Schreya z občinskima odbornikoma gg. Legatom in Štefelijiom. Razume se, da ni med tema o kakem sorodstvu niti govora, kar je . znak, da bodo Nemci s svojimi rekurzi pošteno pogoreli, kakor je nekoč direktor Trappen.
Klerikalna stranka izkuša izvolitev dr. Ravniharja starostom zveze slovenskih so-kolskih društev zlorabiti v svoje umazane strankarske namene. V sokolstvo je prišla res neka mlajša generacija, ki hoče popolnoma upravičeno zastopati demokratsko strujo, pri kateri pa velja dr. Tavčar še danes kot neustrašen bojevnik proti vsemu nazad-njaštvu in uživa kot tak med vsemi sokol-skimi krogi neskaljene simpatije, kar si naj začrneli štab pkrog ljubljanskega „Slovenca" prav dobro zapomni. Dr. Tavčar ima več zaslug za slovenski narod, kakor jih bo pa imel kričavi dr. Šušteršič z vsemi svojimi potomci v desetih rodovih vred.
Obče mnenje je, da bo klerikalno društvo „Orel" nekaka „Rekrutenabteilunga" za bodoče „Sokole". Javno je namreč kot beli dan, da privede telovadba človeka do samostojnega in svobodnega mišljenja, iz česar pa že tudi sledi, da se tak človek ne bo nikdar pustil pitati z otroškimi srednjeveškimi frazami kakega Zabreta ali pa Zabu-
kovca. O tem se bomo v par letih lahko prepričali!
„Jeseniške novice" so se pred dobrim pol letom prav bahato hvalile, da bo v kratkem stal „Delavski dom" na Savi kar po njihovem mnenju posebno jezi napredne in sokoiske kroge. No, danes še ni ne duha ne sluha o kaki taki stavbi in se zna morda res še zgoditi, da postavi mladi jeseniški „Sokol" prej svojo lastno telovadnico. Ti ljudje okrog „Slovenca" se pač samo hvalijo in vpijejo, a za vsem tem vpitjem je le prazen — nič.
Našega „Sokola" misli g. župnik Zabu-kovec ugonobiti na ta način, da članom „Sokola" ne da odveze, dokler ne obljubijo izstopiti iz društva. Razume se, da z enakimi ropotijami ne bo ostrašil prav nikogar ali pa celo prisilil k društvenemu izstopu, škodoval pa bo lastni stvari, ker utegne imeti v par letih prazne svoje izpovednice. Sicer pa bi bilo g. Zabukovcu itak ljubše, če bi se mu na tako lep način olajšalo delo, katerega že itak menda nič nima, ker ima vsaki dan pri dobri plači najmanje štiriindvajset ur prostega časa.
Jeseniški „Sokol" ima sedaj razen načelnika brata Vinka Rabiča še vaditelje brate; Ažmana, J. Ravnika, Žmiteka in J. Z a vel j ci na. V kratkem bo imel toraj naš „Sokol" lepo število tudi teoretično naobraženih telovadnih moči. Telovadba je vsaki večer, ker ima naraščaj svoje posebne ure.
Veliko nevolje je vzbudil med delavstvom brezobziren nastop jeseniškega župnika Janeza Zabukovca, ki je pri blagoslov-Ijenju btroškega vrteča na Savi porinil v ozadje predsednika podružnice sv. Cirila in Metoda, delavca g. Rabiča. Kdaj bo že delavstvo uvidelo, da jih rabijo ti ljudje samo 2a štafažo, kadar se tolčejo po prsih, glejte, koliko jih je za nami?! Kadar je treba javno nastopili, mora stati delavec - revež v kotu ter potrpežljivo čakati, da ga pokličejo vsega siti gospod iz župnišča. Dokler se bo pustilo delavstvo tako prezirati in teptati, pač ne pričaka, da bi ga javnost upoštevala kot samostojno in neodvisno stanovsko ce-toto, Otresite se sebičnih voditeljev in lahko ^^oste delali za svojo lepšo bodočnost!
Medsebojno ljubezen priporoča sobotni »Slovenec". Seveda potrebujejo tega priporočila v prvi vrsti naši gospodje v žup-"išču. Mi smo mnenja, da se na ta način pač ne seje med občani ljubezni, ako vidi K- župnik Zabukovec v vsaki nedolžni stva-rici svojega soobčana velikanski greh in javno pohujšanje ter ga potem seveda s strašnim vpitjem nahruli. Kristus jc učil potrpežljivosti s svojim bližnjikoni, a tu vidimo le nestrpnost in večno hujskanje. Malo čudni so res današnji politi^ kujoči Zveliča rje vi nasledniki, ki nikakor nočejo uvideti, da kdor seje prepir, žanje vihar!
Ravnatelj Lukman si je preskrkel v zadnjem času volilni imenik jeseniške občine tt-T premišljuje, tuhta in šteje, kako bi spravil svojo nemško-klerikalno gardo v občinski odbor. Častni občani bodo kljub njegovim ■n župnikovem naporu volili in je torej le •nalo upanja do zmage. Posebno žalosten jc bivši kandidat za županski stolec nem-kutarski tovarniški uradnik Vilfan, ki je za lipa zmage" opustil misel na
vedno „brez
to čast. Združeni Lukmanovi in Zabukov-čevi pristaši store najbolje, če si ustanove posebno občino ter si razdele odborniška mesta, da tako vsaj zadoste svoji veliki častihlepnosti.
Nemškim tnrnarjem na Savi se bližajo hudi in kritični časi. Inžener Hitz je že nekam odjadral, in g. Maks jo tudi kmalu odkuri, vitez Wolf pa se ženi; ostal jim bo toraj edino le eks-brivec Wernig, ki še vedno meri s svojimi turnarskimi koraki jeseniške ceste in pota. Mati Germanija ima na Jesenicah resn čno žalosten pogled v bodočnost.
Nemška učiteljica Reisner, ki službuje na tovarniški šoli in katera se je o priliki Prešernove slavnosti v Ljubljani s svojim nesramnim izzivanjem — „pasji procesiji" tako herostratsko proslavila, je lahko ponosna na svoje pristno „nemško" pokolenje. Njena mati je rojena na ljubljanskem barju ter je bila nekoč prav pridna delavka tobačne tovarne v Ljubljani, oče, tudi Slovenec, je bil pa navaden krojaški pomočnik brez „plenka in cvenka". Gospodična Olg^ pa je seveda naduta vsenemška učiteljica, po katere žilah se pretaka kri slovenskega krojača in bivše slovenske cigararice. Radovedni smo, kakšni renegati bodo njeni otroci, kadar se poroči z laškim vitezom Wolfom. Gotovo se prelevijo vsaj v — culukafre ali pa mulate.
Boj za splošno in enako volilno pravico je prišel največ vsled ogrskih homatij zopet z vso silo na površje. Stvar bo za enkrat najbrž zaspala, a bo kljub temu prišel čas, ko bodo privilegiranci primorani dati delavstvu in sploh širšim slojem ljudstva njegovih naravnih pravic. Naloga vseh svobodomiselnih in naprednih strank pa je, neumorno delati na izobrazbi in vzgoji ljudstva, da bo nekoč zmožno ali samostojno rabiti te svoje pravice, ko se bo udeleževalo zakonodajalnega življenja. Klerikalne stranke danes seveda ne bijejo boja za enako volilno pravico s čistih namenov, temveč le vsled tega, ker upajo na ta način priti do hipne oblasti in bi n. pr. na Francoskem raje videli, da ni te splošne volilne pravice, ker se tamkaj ljudstvo ne pusti več uplivati od nazadnjaških pijavk.
C. kr. okrajni šolski svet jc razposlal vsem krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom okrožnico, v kateri priporoča nakup Ganglove knjižice „Slava Prešernu". Knjižic je le še malo v zalogi, zato upamo, da jih naš krajni šolski svet kar najhitreje naroči, ne oziraje se na ugovore raznih omejenih Zabukovccv, ki so v svojem mišljenju vsaj tristo let zaostali za sedanjostjo. Na dnevni red preko nazadnjaške in zabite ozkosrčnosti!
fjflirova lom hranil, Praga VIII,
izdeluje in iiriporo^n Vydrovo žitno kavo.
Juhni pridatek znamka «Vydra».
Juhne konserve (grahov*, lefne, gobove in riževe).
Oblati (»pecijaliUtii: «l)ejserl d^Iicat* in
mAsImni oblati).
Šumeči llmonadni bonboni <Anilio>. Dišava za pecivo «><iililia>.
NAPRAVITE POSKUSI
Kolekcija vHeh teh izdelkov 3 K 20 vin. in poStaina.	ItJl—2
s plesišča v smrt. V ponedeljek, 9. t. m., je plesala v neki gostilni na Hrušici domača dekla celo popoldne prav pridno. Prišedši v svojo sobo se je mrtva zgrudila na tla. Pač nepričakovana smrt.
M. Vidic
izdelovalec sodavice, malinovega soka in pokalic (kraherl)
v Lescah na Gorenjskem
priporoča svoje izdelke.	29—22
postrežba točna. Cene nizke.
HOTEL „ILIRIJA
u
16-37
Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene nizke.
Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem
Fric Novak.

s>mm
urar na Jesenicah
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih ur
kakor žepnih, stenskih ur in budilk, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., dalje zlatnine in 'srebrnine od najfinejše do navadne.
Sprejme tudi popravila, katera izvršuje natančno in točno po zelo nizkih cenah.	6-40
0 0 0
Ф g
Лко hočete
dobro idočo uro poceni kupiti, zahtevajte cenil{
31-21
tvrdke J{. Suftner, urar v }(ranju.
џ
Kaj je


SEVDUN?
Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah higenije sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva se pri gg. I. Krašovicu, A.Trevnu \
ter gospej Jerici Morič. Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Špi-taiske ulice 7.	3—42
piVoVarna
G. Antr-jtfik
V £jttbtjafli
Wolfove ulice št. 12
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marčno in na bavarski način varjeno pivo.
Pivo se oddaja v sodcili in zabojih.
Zaloge: v Kranju, Idriji, Dobrepoljah, na Robu, v Mokronogu, Metliki, Vačah, Polhovem gradcu, na Igu, na Dobrovi, v Št. Vidu na Dolenjskem, v Mirni, v Podbrdu in na Grahovem (Goriško) in v Podgradu (Istra).
Ustanovljena leta 1854.
Tvrdka je bila v letu 1904 v Parizu in v Londonu odlikovana z najvišjim odlikovanjem, namreč z „grand prix", častnim križcem in zlato kolajno.
Poštne hranilnice račun št. 8()7.Г)()9.
Лфш in zaloisijtilo
Poštne hranilnice račun št. 8()7.Г)(И).
X Pr. Catnprd V Xtan jn
KrcdniiItVo in upraVniiltVo
„Gorcttjca"
Uredništvo in upraVni^o
„JcsenlJ^c Straže"
Tiskovine za gg. trgovce in obrtnike, slavna društva, hranilnice in posojilnice.
Vizitnice. kuverte, pisma, račune, okrožnice, vabila, dopisnico, osmrtnice, tabele, lepaki, brošure, knjige i. t. d. i. t. d.
Razglednice v več barvah.
JzVriluje
VsaHofrstna М;Каг;%а dela
V VsaHcm obsegu po HoliHor možno nainižiih (cnah.
Zaloga:
Šolske tiskovine.
Ilustrirani „Vodnik po Gorenjskem".
,Osebna dohodnina'
Uredil Valentin Žun, C. kr. davčni nadzornik.
£l([na in uKusna izVrSiteV. — JCilra in lo(na postrežba. — Jla željo se pojlje tudi proračun troJHoV.

Izdaj« narodni konzorcij ..I»eeniškf !stra*e*.
Odeovoml urednik Andrej Sever. I
Tl*ka Iv. Pr. Laropret v Kranju.