Prisilne uprave v nekaterih osijeških podjetjih
V zadnjem letu dni so v Osijeku uvedli več prisilnih uprav in izvedli več obrav-uav o izgubah v osijeških podjetjih. To je začelo vplivarli tudi na iz)x>lnjevanje pla-na. Ni še minilo niti prvo polletje in že je nevarnost, da bo prišlo v osijeških pod-jetjih do izgube več desetin milijonov clinarj€v.
Po poti »Slavonkcj in »Tovljačat, ki sta končaia poslovanje z milijonskimi izguba-mi, je šlo sedaj tudi podjetje jMesopro-met«. Pred meseccm dni je v svojem za-ključnem račnnu izkazalo blizu 40 mili-jonov dinarjev izgube. S ka.snejšo revi-zijo je bila ta vsota zmanjšana, kljub te-mu pa bo ostala bilanca negativna, ker /naša primanjkljaj približno 20 milijonov dinarjev. Ijjudskj odbor občine Ckirnji Hirad v Osijeku je sklenil uvesti v »Mfiso-prometu« prisilno upravo, ki bo poskušala urediti stanje. Kaj bo sledilo, jo negotovo. Mesto Osijftk ne more ostati brez nobene-ga velikega podjetja te vrste, nihče pa ne inara jamčiti, da bodo izgube, ki so zelo vplike, sanirane.
Na zadnji seji sveta za gospodarstvo in kmetijstvo osiješkega okrajaiega odbora fo prav tako svetovali občinskemn Ijud-skemu odboru Cepin, naj sprejme sklep o uvedbi prisilne uprave na kraetijskem posestvn »Branjevinat, ki je zaradi ne-solicLnega poslovanja lzkazalo r svojem Siklepnem računu milijonskc izgube.
Podobno stanjc slutijo 5e v nekatcrih osijeških podjetjih, kakor sta »Oganj« in tovarna vžigalic »Drava«. Doslej se v teh podjotjih niso pokazale kakšne večje iz-gubc, njihovo vsakdanje poslovanje pa kljub («mii ne jamč« nadaljnjih nspeliov v proizvdflnji. V tovarni vži,?a!ic sp je sele ob preg|r>iln zaključnnga računa videlo, da neknj ni v rcdii. Voditelji podjet.ja in organi upravljanja niso stcrili nkrepov, cla bi izboljšali kakovost proizvodnje, kar je posebno važno za tuje tržišče. V tera
podjetju so z aaketo ugotovili, da pride na dva in pol delavca, ki delajo v proiz-vodnji, po en uslužbenec, kar je veliko. Organizacija Zveze komunistov jfi že več-krat opozarjala na določene slabosti v tem podjetju. Toda slabosti so samo ugo-(avljali. niso pa storili nič odločnejšega, da bi jih odpravili.
Zato se je tudi lahko zgodilo, rla je pod-jetje »Dolac«, ki je nmogo manjše, osvo-jilo domače tržišče, delno pa tudi tuje, medtem ko ostajajo izdelki osiješke to-varne »Drava-r na skladišen. Z analizo sianja v tem podjetju so ugotovili, da so krivi neuspeha ipredvsem slabe organiza-cije proizvodTije. veliko število izgublje-nih delovnih dni, ncprodmktiviia delovna sila itd.
Gospodarski svet gornjegrajske občine v Osijeku je ugotovil, čeprav ne dovo!j zgodaj. da bi lahko prišlo do velikih iz-gub tudi v tem podjetju in je sklical se-sianpk s člani delavskega sveta in druffimi voditelji tovarne vžigalic »Drava«. Opo-zoril jih je na slabosti v njihovem dolu in na niožnost njihove odstranitve. Občinski odbor Zveze komunistov je. razprnvljal o teh problemili, ni pa še vedno dokončno odločeno. kako naj se pomaga takim pod-jf:tjejn. da bi se znašla in izboljšala kako-vost izdelkov. se lotila proučeranja tržt-šča in njegovih zabtev.
Zbori volivcev in druga osiješka javnost po pravici vprašujejo: zakaj prihaja do takili nihanj v osiieškcm gospoclarstvti in do tolikšnih izgub? Ali ne gre tu t-ndii za mnoge subjoktivne slabosti, ki bi jih bilo treba odpraviti, da bi se izosrnili tako ve-likim izgubam, k« tprjajo, da sa v posa-mczna podjet.ia uvaja prisilna uprava.
K.K.