Džungla. Roman iz afriških pragozdov. Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. 24 Pri vratih koče so pometali mornarji tovore na tla. Eden izmed njih je opazil listek. »Oho —!« se je začudil. »Kaj pa to pomeni? Tegale papirja pa ni bilo p^ed dobro uro na vratih!« Vsi so se drenjali bliže, stezali vratove in buljili oči. Pa malokateri je znal brati in še ta le z največjim trudom. Eden momarjev se je obrnil za pomoč k starcu y čmi suknji in svetlem klobuku. »He, profesor!« mu je prezirljivo zaklical, »stopi sem iD; beri tole čečkarijo!« Stari gospod je počasi in dostojanslveno prišel bliže, si popravil velika očala, pogledal listek, zmajal z glavo, djal roke na hrbet, se obrnil in počasi spet šel nazaj med svoje Ijudi, mrmrajoč med potom: »Jako11 značilno —! Zelo značilno —! Hm hm —!« »Oho, starec! Počajkaj!« se je zadrl za njim mornar. »To nam preklicano malo pomaga, če si prebereš naznanilo sam zase! Nam ga moraš prebrati, čuješ, nam!« Starec v dolgi suknji se je obrnil in dejal vljudno: »Ah, hm, da — zares! Prosim tisočkrat odpuščanja! Čisto razmišljen sem, res čisto razmišljen. Jako značilno, res zelo značilno —! jHm hm —!« Spet si je popravil očala, pogledal po papirju, pomomljal svoj: »Jako značilno, zelo značilno,« in bi se bil globoko zamišljen gotovo spet obrnil, da ga ni mornar pograbil za ovratnik in mu ni zakričal na uho: »Glasno nam preberi, pravim, glasno!« »Ah, hm, da — zares!« se je opravičeval stari gos- pod mehko in vljudno. Spet si je popravil očala in bral, topot pa na glas: Ta hiša je Trzanova in vse reči v njej so Trzanove. Ne poškodujte ničesar! Trzan je na stražif« Kdo vraga je irzan —?« so se popraševali. »Angleški zna, to je videti!« je dejal mladi človek v iportni obleki. »Kaj pa vi mislite o tem, gospod profesor Porter?« se je obrnil na starega gospoda v črni suknji in svellem klobuku. Profesor Porter si je popravil očala. »Ah, da zares —! Jako značilno, zelo značilno! Ampak kakor rečeno, nimam kaj več pri ijati k temu, kar sem že povedal o tem zares čisto enostavnem pojavu na polju svetovne zgodovine in omike človeštva.c In gospod profesor si je popravil očala, djal roke na Irrbet ter se obrnil protr džungli. »Ampak oče, oče!« je klicalo mlado dekle za njim, »saj vendar še nisle ničesar povedali o tem pojavu!« »Tiho, dete, tiho —!« jo je karal gospod profesor v mehkem, prizanesljivem glasu. »JsTe teri si svoje mlade, lepe glavice s takimi važnimi in odročnimi vprašanji ter prepusti zadevo zgodovinarjem po poklicu!« I^ostojanstveno in počasi se je obrnil, pa topot spet v drugo smer, djal roke na hrbet, sklonil glavo pod globokimi mislimi in z očmi uprtimi v tla stopal proti pragozdu. Vctrič si je poigra-val s kraki njegove dolge suknje. »Stari knjigotržec menda prav toliko razume tale napis kakor mi!« j» godrnjal pritlikavi mornar z zlobniin obrazom. »Brzdajte svoj hudobni jezik!« mu je zakričal mladi mož v športni obleki. Njegov obraz je bil ves bled od jeze in nevolje nad žaljivimi mornarjevimi besedami. »Pombrili ste naše častnike, oropali ste nas! V vašil> rokah smo, brez moči, — toda povem vam, obnašali se bodete dostojno in spodobno do gospoda profesorja Porterja in njegove hčerke, ali pa vam zlomim vaš sloki vrat z golimi rokami, pa če iniate še toliko pušk in samokresov!« Stopil je trdo predenj, da se je zlobni pritlikavec preplašen umaknil, vkljub temu da sta mu tičala dva samokresa za pasom in povrh še dolg lovski nož. »Strahopetnež!« je kričal nanj mladi mož. »V hrbet ste ustrelili svojega tovariša, prej se ga niste upali lotiti se, da se je obrnil od vas. Mene pa niti za hrbtom n<bodete napadli!« Obrnil mu je hrbet ter malomarno in izzivajoče odšel. Pritlikovčeva roka je plaho segla po samokresovem ročaju. Njegove majhne oči so se hudobno bleščale. Tovariši so ga napcto opazovali, pa še se je obotavljal. Velik strahopetnež je bil. Kaj bi se bilo zgodilo, *tega nibče ne bo nikdar zvedel, kajti v tistem trenutku je posegel vmes nekdo, ki so z njim uporni mornarji najmanj računali. Dvoje bistrih oči je iz bližnjega gostega vejevja opazovalo ves prizor. Trzan je videl, kak vtis so naredile besede, ki jih je napisal na listek, ni sicer razumel. kaj se pogovarjajo, pa iz njihovih kretenj in posebej še iz njihovih obrazov je bral dovolj. Pritlikavi mornar mu ni ugajal. Njegov zlobni zahrbtni napad je globoko užalil Trzanov čut za poštenost in odkritost in ko je videl, da se hudobnež pripravlja na nov, enako zahrbten napad, topot pa na mladega moža v beli obleki, ki se je zanj Trzan že koj izpočetka zelo zanimal, — tedaj je njegova nevolja prikLpela do roba. Napad bo zabranil, tako je sklenil Trzau, in četudi bo treba pri tem zlobnega pritlikovca hudo kaznovati. Položil je strupeno puščico na tetivo in pomeril na mornarja. Pa drevje je bilo pregosto in puščica pretahka. Utegnila bi zdrkniti ob kaki vejici in zgrešiti cilj. Odložil je lok, prijel za sulico in zamahnil —. Deset korakov jc naredil mladi mož, pritlikovec je dvignil samokres, tovariši so napcto čakali —. Profesor Porter je s sklonjeno glavo in ycs zamišljen pravkar izginil v goščavi in za njim jo je mahnil njegov enako zamišljeni in raztreseni tajnik in prijatelj, suhljati in dolgi gospud Filander. Gospodična Porter je stopila par korakov za mladhn možem, nekaj mu je hotela povedati. Kdo ve, kaj jo je napotilo, da se je obrnila nazaj —. In hipno so si sledili dogodki. Pritlikavec je pomeril, gospodična Porter je zavpila: »Za božjo voljo, gospod Clayton —!« in dolga ostra sulica je šinila odnekod kakor strela ter se globoko zabodla pritlikavcu v desno ramo. Clayton — tako je bilo ime mlademu možu v športni obleki — se je prestrašen obrnil. Samokres se je brez škode sprožil v zrak in mornar se je z bolestnim krikom zgrudil. . /, trj*-« Glayton je pohilel h gruči mornarjev, ki se je zgmi la krog ranjenega in stokajočega tovariša. Potoma je brž pobral samokres in ga skril pod obleko. Nihče'ga ni opazoval. Vsi so se plašno ozirali v džunglo. »Kdo bi ulegnil to biti —?« je šepnila gospodična Porter, ki je tudi stopila bliže. »Zdi se, da je listi — Trzaq prav skrbno na straži!« je odgovoril Clayton dvoniljivo. »Kdo ve, komu je bila sulica namenjena —! Če je veljala res temule —, po- tem, — potem je nepoznani Trzan naš prijatelj! Ampak — za Boga, kje je vaš oče? In gospod Fi- lander —? Džungla tod je nevarna —! Nekdo prebiva v njej in ta nekdo je dobro oborožen! In gospod profesor in njegov prijatelj sta šla v gozd —! Hoj —! Hoj —! Gospod profesoooor —! Gospod profesoooor —!« je kri- čal Clayton v gozd. Nihče se ni oglasil.  »Kaj bo sedaj —?« se je obrnil h gospodični Porter. Negotovost in bojazen sta mu gledala iz obraza. »Sarie vas z Barbo ne morem pustiti tukaj med temi siroveži in divjaki, v džunglo za beguncema pa tudi ne morete z menoj —! In jaz morain za njiiua! Razmišljena sta, kdo ve, kam si zablodila, če ju brž ne spravim nazaj!« »Ali — da!« je zatarnaio dekle. »Tako razmišljen in — nepraktičen je moj ljubi oče! Siromaček —! Nobenega zmisla iiiuia za svet in življenje! Da bi vsaj iiame mislil —! Pa seve, jaz sem mu premalenkostna stvarca —! Samo v svoje zgodovinske, učene študije je zaglobljen —. Kaj naj počnem z njim lukaj v tej grozni divjini —? Oh kaj bo z nami —?« »Imam jo —! Pomirite se, gospodična Ine!« je tolažil Clayion. — »Ali vcste, kako se rabi samokres?« »Da! — Zakaj vprašate?« »Tule imam samokreš. Dal vam ga bom in Ijale v kočo pojdete. Za silobran vam bo zadostoval. Sicer pa se vrata zaklepajo tudi od znolraj, raislim. — Počakate me v koči', medtem pa jaz poiščem oba gospoda ter ju pripeljem nazaj. Daleč nista mogla priti!« Gospodična Porter se je vdala, stopali sta s služabnico Barbo proti koči, Clayton pa se je odpravil y gozd iskat izgubljena tovariša. Mornarji so se med tem lotili ranjenega pritldkacvca, potegnili so mu sulico iz rane in ga postavili na noge. Ugibali so, odkod je prilitelo orožje ter zasodili, da oi varno se rpredolgo muditi na obrežju. Sklenili so, da prepuste Porterja in njegove Ijudi usodi ter se čimpreje odpravijo na varni ladijin krov. Vmes je prišel Clayton mimo ter jih poprosil za samokres. Iskat da pojde izgubljena tovariša, pa da. oe more brez orožja v nepoznani, divji gozd. Ker je Snake — tako so klicali pri-tlikavca — medtem spoznal, da ni mrtev in da tudi ne bo umrl od rane, se ga je koj spet lotila njegova zlobna volja. Z obilnimi kletvicami in nepotrpežljivim stokanjemje povedal CIaytonu, da ničesar ne dobi, da ujetniki ne smejo nositi strelnega orožja in da naj se pobere. Nobeden mu ni ugovarjal, vodja je bil upornikov, odJ<ar je padel dolgi Barker,- pokorili so se mu, ker še ni?o imeli prilike, da se tudi njemu uprejo. Clavton je skomignil z rameni, pobral pa je dolgo, ostro sulico, ki je zadela Snakeja, in je odšel. Za v*e slučaje, si je mislil, bo vsaj mkaj imel^v rokah, -r- četudi ni preveč zaupal svojim zmožnostim v metanju sulic. Slabeje in slabeje so doneli njegovi klici za ubeglim profesorjem in končno so se izgubili v. brezmejni džungli. Gospodična Ine Porter in njena služabnica pa sta stopili v kočo. Njuna prva misel je bila,' kako si bodeta zavarovali vrata. Pa kako se prestrašita, ko zagkdata v kotu na tlebpobledele kosti dveh koslenjakov in poleg njiju v preproslo stesaiii zibdki še tretjega, čislo majhncga. (Dalje prihodnjič).