pub.
Lut sa koritii a«Uv-
•k«f*l|u4«tv». U.Uv-ci «o opr«viitni do
VM|« kar produciralo.
Thlp p«p«r la devoi.d to th« Inlcraata of th« worktni claaa. Worker« ara antttlad to all what thav producá.
■•«•rad »4 imob4-«imi ni»»«r Ow». a. I »01, »t ih« (mmi of Mo« »(CMmco ill.	lb. iilo(ÜM|rMi«IM»rtb »rd. ihti»
Office: 2146 Blue Uland Ave.
Delavci vseh dežela, združite se'
C ítTI \ frH i X t ■
PAZITE!
na itavilko v oklopa|u> ki m naha|a pol«g v»-taga naalova, prllapl|a-n«ga apodal ah
na ovitku. Ako (279)
»(•vtika •d*t vam a prihodnjo itavilko naiatfa lista po-laAa naročnina. Proai» m« ponovita |o tako|.
ni
I
sa
S lev. (No«) 278,
Ogromna stavka«
V New Yorku i« Brooklymi je aanuli teden »topilo na stavko o-¿•og 150,000 krojačev in krojače. K a kitno razpoloženje za strajk v iuiia med temi trpinh obojega pola, dokazuje dejstvo, da je i», med organiziranih delavcev v.kra-uyiki obrti ¡15,788 glasovalo'za vko, a le 2322 proti nji. Glavne
Chicago, III., 6« (anuaria (January) 1913.
Leto (VoL) VIH.
• * i " i * L/Äl'i do konca boja, «o zavedni de-ve so: /višanje plac^. y ^«nectàdy „, M,Uat,ri|,
20'/i . os«* ii m i" no di-lo / paraliza odškodovanje za delo čez brezpogojna odprava jema-dela na dom v stanovanja, ne->osljevauje otrok ter 'iste in ve delavnice in se nekatere ige manjše zahteve. Solidaren nastop neorganizirani delavcev je stavko spopolnil r večino tovarn prisilil, da so Ipolnoma ustavile svoj promet, t bo stavka tem popolnejša, so Ionizirali 35,000 prostovoljcev >ječo armado piketov, ki so šli vsakega delavca, zaposljenega crojaški obrti. Glasilo krojaške je "The New Era" je bilo ti-"no v posebni "rdeči" izdaji prinaša proklamacijo štrajka. kano je bilo v pol mili on a izvo-V i rajku je prizadetih okrog p<ljetij. Vsletl tako ogrom h š »vila štrajkarjev obstoja glav ilv*stanov, od koder dobi-o pi amezni oddelki potrebna vodi in naznanila. To tudi o-ogočjfe, da so strajkarji v ved-zvej z vodstvom, kar je velike rednjti za uspešnost boja. Da ohini med strajkarji, zlasti d Organiziranimi, čut solidar-,tl, vstrajnost in navdušenje, a »¿¿h seznani z veliko važno-tjo boja za izboljšanje nji-Lovejj položaja itd., so socialisti govorniški biro, ki bo «•eskrboval vse shode z dobrimi locialističnimi govorniki. Kakor nikjer, tako tudi v New orku policija ni naklonjena rajkarjeui, marveč je ob vsaki (iliki pripravljena aretirati pijte, četudi ti najdostojneje izvr-aji. * svoj poklic. Dogodilo se pa J j par slučajev, kjer se policija hotela vmešavati, češ, da so pi-»ti ? mejah svojih pravic in da ) m zato nihče ne sme braniti na-»■•varjati sodelavce k stavki. V \ h slučajih so kompanije najele Ipo barab, ki napadajo pikete » vsaki priliki.
Izvoljen poseben oift>or, ki se ' P+gajai s podjetniki, ki so pri ! lji sprejeti stavljene pogoje iz-; ljsanja.
POLOŽAJ V LITTLE FALLS, N. Y.
Skoraj tri mesece trajajoči j rajk v Little Fallških predilni-Ji, o katerem smo obširneje po-»čali pred nekaj tedni, se bliža >ncu, kakor pcjročajo najnovej-i veirti. Vlada, ki je bila prisi na uvideti opravičenost delavcih ¿ahtev, si ni mogla kaj. da tie toe ¿avzela za ta boj. Držav-d«(lavski komisar je imenoval Jose! no preiskovalno komisijo, atei p naloga je bila preiskati cesti vko ter dognati, v koliko so li ( eJavci opravičeni do stavke, eimovalna komisija je zaslišala c elaVk in delavcev, iz kojih iz vepi je azvidno, da so bili ti izkoriščani do skraj-osti m da je njihov boj boj za frtjenjc in smrt. Poljska delavka Mary Sroka je lovedala^ da je delala od sedmih ltraj do šestih zvečer brez od-oru in da ji njena plača: 4 ali cl. na teden^ ni dovoljevala, da . s mogla kupiti kaj a. a malo ju-pc, Njena hrana jo navadno sun in; k večjem si je mogla kupimo dva funta mesa na teden, o je bila vsa njena hrana. Za-nih je bilo fce v**č delavk. Ena povedala groznejše stvari od ge: Nekatere delavke so pri g delom že zjutraj ob šestih > delale do sedmih zvečer; ve-njih brez vsakega odmora, med delavcev» vzbuja izf>oved
poročenega (i. Gismondo največ »¡»ozornosti. Njegov zaslužek znaša od iJ—10 dolarjev na teden. V po-letnth tednih, ko je bilo manj dela, je ponajvečkrat zaslužil pa ¡M—4. na teden. Le dva meseca na* leto je zaslužil po $10 na teden. Poleg žene je moral preživljati- tudi dva otroka j& to borno f*ačo.	. '.
Dti bi štrajkarji tem.lažje vstra-
drugih sosednih mestih vzeli njihove stroke v oskrbo za toliko Časa, vsletl česar je njihov položaj znatno olajšan.
Sad složnega nastopa ni izostal. Tekstilni podjetniki so sprva zavračali vsako izboljšanje, inar več so zahtevali popolno kapitulacijo šrtrajkarjev pod starimi pogoji. Da to dosežejo, so najeli celo tolpo detektivov in izzivačev, kojih namen je bil zlomiti solidar. no«t štrajkarjev ter jih prisiliti nazaj v stari jarem. Ker vse to ni nič i>oniagalo, so lastniki sedaj pri volji plačevati iste niC7.de za 54 urno delo kakor so jih prej plačevali za 60 urno. Delavci so torej dosegli svoje zahteve. Strajk se je pričel dne 10. okt„, ko je vstopil v veljavo zakon, da ženske v industrijah* ne smejo delati več kot devet ur na dan ali 54 ur na teden.
Tik pre<l zaključkom lista smo prejeli ml našega dopisnika vest, da so šli dela\*ci 6. t. m. nazaj na delo, ki'r je št rajk poravnan.
nemška sekcija v soc. stranki.
Leta in leta so nekateri nemški sodrugi gojili željo in tudi delovali na to, da se ustanovi nemška sekeija v soeialistieni stranki. Ta želja se je uresničila na prvi konvencij^ nemških klubov, ki se je vršila 27. in 28. decembra v New I'astle, Pa. v sledečim dnevnim redom: 1. Konstituiranje; 2. Volitev verifikacijskega odbora; 3. Poročilo o situaciji; 4. Pretres organizacijskega statuta; S.Stran-kino časopisje: 6. Naselniško vprašanje; 7. Ženska agitacija; 8. Mladinsko gibanje; 9. Določitev, mesta za glavu istan; 10. Izvolitev tajnika-prevajatelja; 11. določitev kraja za, prihodnjo konvencijo; in 12. razno.
Navzočih je#bik> skupaj 41 delegatov. zastopajočih 15 držav, ki imajo !M) klubov z 4405 člani. Od navzočih je bilo 32 pravih dele-tov, ostali so bili bratski (felega-tje, zastopajoči razne druge socialistične organizacije. Vzrok, da delegacija ni bila številnejša, je to, ker je veliko klubov preveč oddaljenih in bi bila njihova udeležba zvezana s prevelikimi stroški. '
Pripravljam» delo za konvencijo je vodil poseben "odbor v New Yorku. Zastopnik tega odbora je stavil na konvenciji resolucijo, iz katere je situacija nemških sodrh-gov razvidna. Resolucija je bila sprejeta soglasno brez debate in se glasi:
"Delegatska konferenca, katere se udeležujejo zastopniki nemških soe. klubov iz vseh delov Zdr. dr., je (fokaz, da je med nemško-govorečim delavstvom te dežele veliko in plodno polje za socialistično propagando ip da je zato neobflndno potrebno, da se neprestano pošiljajo na to polje nemški agitatorji in nemška literatura.
Konferenca je dalje mnenja, da nanovo pristopi i člani stranke le tedaj ostanejo vstrajni, ako se jih o vseh strankinih vprašanjih informira * njihovem materinem jeziku.
Da je mogoče z uspehom voditi smotreno in praktično agitaeijo. morajo vsi nemški klubi delati skupno. Konferenca se zato izraža za centralno o -»snizaeijo vseh nemških klubov v imeti? konsti-tueije soc. stranke Zdr. dr....."
Sekcija prične poslovati kot ta-krt s 1. marcom. Za tajnika pre-vajalea je bil izvoljen sodrug J)reifnss iz Chieage .
Guverner oprostil 360 jetnikov.
Guverner države Arkansas, George W. Douaghey, je pred kratkem pomilostil 360 jetnikov, ker jih drugače ni mogel oprostiti grabežlivih. kontranktorjem, katerim so bili dani v dnino. Kaj vse soz njimi počeli koristolovski ageutje, se skoraj ne da popisati; gatovo p je, da črno suženstvo ni in<)glo biti strasnejše.
Guverner Douaghey, ki je tudi po izvolitvi ostal človek s čutečim srcem, je poslal več poslanic državni zakonodaji, da Tla j ista odpravi udinjevauje državnih kaznjeneev raznim privatnim kontraktorjem. Guverner sam se je izrazil o tem: "Poslanico za poslanico sem izročil legislaturi, da bi se ja koj ukrenilo zoper prodajanje človeškega mesa in krvi sužnjedržnim železniškim kontraktojem. Sedaj pa^ sem šel ore k o glav naših zakouodajaleev in moj ukaz se mora izvršiti. Zmanjšal sem število kaznjencev za toliko, da "warden" niti enega ne bo mozel udiuiti kontraktorjem."
Kontraktno prodajanje državnih kaznjencev je bilo ze več let ostuden madež na državi Arkansas. Kadar je bilo preveč kaznjeneev za državno artno, so jih
prodali ali udinili železniškim	,	| ...
kontraktorjem. katerim sa morali , Kapitalistični hsti prerokujejo,
v senci pušk in kolov graditi nove <,H vethka P™P™teta v na-proge. Dan za dnem so jih gonili ¡«topnem letu. To pomeni, da je
na delo. pa naj je bilo solnce ali v Amer,kl dontl »,ri,,ke Ztt ve"
njene; po centov iu manj na d%n.
Kadar ni bilo dovalj kaznjencev so podkupljeni policaji in šerifi pripeljali pred sodišča nedolžne ljudi, zoper katere so se enostavno /.mislili ta in oni prestopek. Sodniki, ki so bili tudi podkupljeni, so obsojali obtožence na leta brez vprašanja, kdo je nedolžen iu kdo ne. Tako je na pr, v Philips eounty u obsodil sodnik dva inoža, ki sta bila obdolžena poneverbe naročila za devet kvar-tov žganja, ni sicer enega na tri leta in drugega na 18, Prvi od tih je urarel, p redno je prišla pomilostitev.
Guverner Douaughey hoče u-stanoviti poseben fond za granje-uje dobrih državnih cest, katere naj bi gradili oni državni kaznjenci. ki ne bodo dobili dela na državni farmi.
Mož, ki ima toliko poguma in poštenja, da se je «upre kapitalističnim pijavkam z vso silo, je zidarski pomočnik po paklicu. Sprva je nosil malto in opeko in dobro ve, koliko trpe delavci. Pozneje je postal majhen stavbni kontraktor. Guvernerjem je bil izvoljen tfred štirimi leti. Da je kandidiral, do tega se ga privedlo velike galjufije, ki so jih izvrševali razni špeknlantje pri gradbi državne zbornice. «Je pač bela vrana.
dež, najsi so bili zdravi ali bolni. Mnopo jih je umrlo ob železniških progah. Zanje ni bilo ne zdravnika. ne zdravil, ne bolnišnice. Nekateri so dobili še verige nti tnoge ali na roke povrhu. Kontrak-torji in pazniki so z njimi postopali svojevaljno.
Hlizu kraja Ward so zadnjo pomlad ustrelili mladega fanta— jetnika kakor steklega psa, ker se
lcrop. Prosperiteta bo za tiste, ki na debelo ropajo. Kadar „vse po-kradejo, kar se da. potem pa spet pride panika in — kriza.
V Ameriki imamo javne šole., dobre šole, vse kakor boljše od vseh drugih, toda križ je, da pred durmi javnih šol stoji trust šolskih knjig in obdanči vsakega, kdor hoče izobraziti svoje otroke
v javnih šolali Torej re ni kaj je ta branil delati na vračem soln- prav 7 javn0 izobrazbo, ni«> tega
cu ob času, ko je imel vročnico. A krive javnp ¿ole temvPŽ tnIst ¿ol. dosi je bil nesrečnik še pri živ-	knjig
ljenju, so pustili krvaveti na vračem solncu. Ljudje so mu hoteli pomagati, a jim čuvaji tega niso dopustili.. Fant je umrl drugi dan.
Jetniki po kempak dabivajo največkrat kislo svinjino in fižol. Zvečer jih naženo po 24 in 25 v eno karo. Kako je njihovo,spa nje, si lahko mislimo, kdorkoli se je pritožil, je priletel po njem šest čevljev dolg bič v odsrovor. Onim kaznjencem, ki niso bili na-vajeni trdega dela, so dajali najtežje delo na najbolj vračem kraju. Ako je kateri ubežai, so poslali za njim krvne pse. Kontrak-torji mo plačali za vsakega kaz
Bodoči predsednik Wilson pra
vi, da je nemogoče, da bi nekaj oseb zase pridržalo vso prospérité to. Če je to res, ne vemo. a poznamo in čutimo dejstvo, da je tem nekaj osebam mogoče zahraniti, da drugim ne pride prosperiteta na krožnik — in to je kar prov-zroča gorje.
V POJASNILO.
Tem potom naznanjamo, da ne vlada med upravo "Proletarca" in bivšim zastopnikom Steve Za bričem nikako nesoglasje, ker je je slednji vse obveznosti do uprav ništva izpolnil.
Upravništvo "Proletarca".

DELNIČARJEM JUGOSLOVANSKE DELAVSKE TISKOVNE DRUŽBE NA ZNANJE!
V smislu zakonov države Tllinois in seje direktorija J. D. T. D. se vrši v torek dne 14. januarja ob 8. uri zvečer v dvorani Frank Soukupa, vogal 26. ceste in Avers Ave.
V. REDNI OBČNI Zbor
*
DELNIČARJEV JUOOSLAVENSKE DELAVSKE TISKOVNE DRUŽBE
s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev zbora po predsedniku;
2.	Volitev odbora za pregledanje pooblastil; ' 3.	Volitev predsednika za občni zbor;
4.	Oitanje zapisnika zadnjega občnega zbora;
5.	Poročilo tajnika, blagajnika in drugih odbornikov.
6.	Poročilo upravitelja in urednika ;
7.	V korist družbe;
8.	Razno;
9.	Molitev direktorija za leto 1913;
10.	Razpust zbora.	^ —
Delničarji, ki t enih ali drugih vzrokov ne morejo prisostvovati' občiiemu zboru, naj pošljejo svojim zanpnikom pooblastila, da jih na zboru zastopajo. Vsaka delnica ima en glas.
Direktorij Jngosl Del. Tisk. Druibe.
Zmaga jeklenega trusta
31
j
__j


Naročnina * na "Proletarca" znaša po Novem letu
$2.00 ZA CELO LETO, $1.00 ZA POL LETA.
Naročnike, zlasti zastopnike o-
Dolgotrajni proees diuamflar jev je kaiičau s popolno zmago jeklenega trusta. 38 uradnikov Stavbinsko-ielezarske unije je bilo spoznanih krivim prevažanja razstrelilnih snovi na osottfiih vla-.
kil« ali takozvanr dinamitne žaro- ..................
te. Sodišče je naložilo krivcem
najostrejše kazni, ki obsezajo od	«ajprvo naučiti rabiti obe
enega leta in enega dntva do se- rok» razrednega boja — politično dem let. Sedem let ječe je dobil in'gospodarsko, a ne samo ¿no. samo predsednik mostovnih in Predvsem pa jim je treba zdrave-stavbinskih železarjev. Osem je <?a razuma in trezne sodbe pri nji-o liso jenih na šest let; dva na šti- hovih akcija^ sicer bodo deležni
ri; 13 na tri; 4 na dve; in 6 na eno leto iu en dan ječe v zvezni jetnišnici v Ft. Leavenworth, Kana. Petim krivcem je sodišče kazen suspendiralo. Istotako tudi ditiamitarju Edward Clarku iz Cincinati-ja, ki se je še med obrav
še neštetih takih novoletnih daril, kakršnega so dobili letos.
VOJNI HUJSKAČI V AVSTRIJI NA DELU MED TEM HO CESAR SPI.
Pariški listi poročajo, da se je navo priznal krivim in od tedaj mobilizacija avstrijske armade iz-naprej postal vladna priča.	vršila proti volji cesarja Franc
Obsojenci ho zahtevali obnovi- Jož.eff' toda cef >r re more poma-tev obravnave, a jim je višje so- *at1' ker,ve( t J BP!-	cesar
d išče ni dovolilo. Najet je bil po- f. \lHt"re(: z,ao ^ ««»Podvržen ne-sebea vlak, na katerem so bili ob- ^ bolezni, ki ga vsah eas uspava,
soj ene i odpeljani v ječo. Ameri- ,ak0 ,aa cen (,an T' ln med* ean Federation of Labor bo nare- tem' ko 8tani«CeMr T' ^ 86 "" «lila priziv na vrhovno zvezino	dvoru banda "viso-
sodišec, kakor se je izrazil pred-k,h1 VOJ!u 1 h»Jska^v okrog pre-sednik Gompers.	etolo-nasledmka t rane Ferdinan-
I da, kateri daje vse ukaze glede gi-Tako se je končalo delo dina- banja armade in kateri je tudi v mitariev, kojih glava sta bila lira- sporazumu z glavnimi hujskači ta McNemara. Vse se je tako kan- ( odredil mobilizacijo. Kadar se sta-ealo kakor je želel jekleni trust. rj CPHar zdrami iz spanja, tedaj se
ki se je že dolgo najsrditejše boril vojni hujskači na dv«ru poskri-
oroti organizaciji, h kateri spada- 'jej0 na V8e stran- kakor podKane jo obsojenci. Poskušal je to orga- v luknje. Cesar navadno pokliče nizacijo uničiti na vse mogoče na- ministra zunanjih zadev grofa čine. Ker drugare ni šlo, je upre-, Herchtolda in zahteva demobiliza-oj voz ves vladni režim; cijG toda predno je pogovor kon-
gel V SV
in ta je naredil svoje delo.
Socialisti se nikakor ne strinjamo z rifena«iitar*ko taktiko. «e borimo proti unorabljanju nasilja v delavskem boju! Direktno akcijo in sabotažo kar najstrožje obsojamo. Toda tu bodi pripomnjeno,
čan. stari cesar že zopet zaspi, vojni hujskači prilezejo iz svojih kotov in fonet odmeva krik po vojni s Srbijo.
Tako je evropski mir kakor pHkjo iz Pariza — odvisen le od stareea avstrijskega cesarja, ka-
da nobeden izmed dinamitarje^ teri pa je že tako na slabem, da ni član socialistične stranke, dasi lahko vsak čas izdahne. Borza na hočejo vse obesiti socialistom na. Dunaju in v Berlinu se ravna po vrat. Zavedajoč se tega dejstva brleči lučki cesarjevega življenja nam je lahko umljivo početje di- in bojijo se, da vgasne še predno namitarjev, kateri gotovo niso se sporazumejo zastopniki vele-brez vsake krivde, dasi ni vse nji- vlasti glede meja Albanije. Ako hovo. kar so naprtili ha njihova cesar umrje v tem kritičnem tre-nleča, celo nedolžne žrtve so med uotku, tedaj bo prestolonaslednik njimi. Kot "siinple" unionisti Franc Ferdinand najbrž povzročil Gompersovega kalibra niso po- vojno. Prestolonaslednik ima ne-znali in ne poznajo politične akci- ke načrte, da bi Avstrija strla vo-je in so, uvideč neuspešnost svo- j moč v Srbij^ in da bi zadnja jega boja proti Narodni zvezi postala avstrijska vazalka. Do Al-stavbenikov z jeklenim trustom baniie bi bila potem lahka pot.
Kako se bo to izvršilo — je drugo vprašanje.
V Avstriji danes vladajo uprav ruske razmere, časopisje ne sme niti z jedno črkico omeniti ničesar o mobilizaciji ali o gibanju armade. Naš bratski list "Zarja" v Ljubljani je skoro vsak drugi dan zaplenjen, če le količkaj kritizira vlado radi neštetih tiranskih vojnih odredb.
na čelu, zato segli po nasilju v trdni nadi, da zmagajo nad svojimi i/asprotniki. Mesto zmage so dosegli ječo.. Zmagal je jekleni t.nst. 'Pa kako bi tudi ne, saj je imel v svojsi službi neštevilne špi-one v organizaciji sami, ki so huj-skali k nasilju in drugim proli, nostvnim sredstvom ter tako nastavljali past, v katero je inlel je-kleni trust vjeti delavsko organizacijo. Kakor hitro so storili prvi
korali V smeri nasilja, je bila nji- Avstrija še vedno mobiliaira.
hova usoda zapečatena, kajti na-	n . .. . . .
• . i *i> • a	I)a I® avstrijske vladne mogot-
zaj niso motril ^ee. Pravi vzor ta-	.
, u u	ce ol^sedla vojna furija, katere se
kega spiona j<» izdajica McMa-	, yr . . ...
ningal,ki je i.dal brata MeNamara	nai,n
in vse druge dinamitarje. On sam - 1dejstvo, da Avstrija «e
je izvt^il več razstrelb, da je tako'*'*1"0. mob,lmra» to je, da se pri-
tem lažje zapeljeval druge. Da pa PravlJa r<,sno vdjno. .Ravno v
uide zasluženi kazni, se udini v ( ,lli'a^ ¿p ««dnije dobilo kakih
službo vlade, ki 11111 za storjeno 11- 60 »itincev poziv, da odrinejo
slugo odpusti vsa zločinstVa. Razume se, da je vse to že naprej do-
I>od orožje.
Ako kateri slovenskih delavcev
govorjeno med vlado in kapitali- dobi poziv k mobilizaciji, naj ne sti, kajti ako bi taki efijalti ne toliko nespameten, da bi se mu bili že naprej zagotovljeni, da se odzval. Kdor je že ameriški dr-jim nv skrivi lasu. bi si gotovo ne Pavijan, tisti je itak odpovedal upali riskirati svojega življenja, | zvestobo avstrijskemji cesarju in Ta nesrečni slučaj pa bb ned- nima i',kakih dolžnosti do Avstri-vomno Cobra šola za vse one. ki se je' . Kdor "nR prv' državljanski na eni strani bojujego proti ro- T>ftp,r' naj	da vzarne
parskenu kapitalizmu, na drugi	fc«kor hitrn mogoče. Kd<*
strani pa glasujejo in zagovarjajo	nima P^6?« P»Pt»*j», ««j
isti kapitalizem, ki jih davi, izse- hitro dobi, ker prvi papir izraža sava in izkorišča. Ti ljudje pač vo,i°» da je dotičnik pripravljen mislijo, da je delavsko vprašanje odpovedati zvestobo svojemu vla-rešeno v tem. ako dobe delavci darju ter hoče postadi državljan nar centov več na dan, a vse dru-(Zdr. držav.
go naj gre kakor hoče; a ne po-1 Avstrija pozna svoje državija-»fiislijo na to, da jim kapitalisti ne le takrat, kadar jih rabi za tini-tri cente nazaj vzamejo, ako jim formo, sicer so ji pa deveta bri-dajo d.ya. Ameriški delavci se ni o- ga.
pkoletareg

DENARNI TRUST
-S pit il Karl P. V. Siitttrf.-Prml I. HM ?—
(Nadaljevanje.) KLASIFIKACIJE IN DEFINICIJE.
anremenil* i>re4xi j i denarni sistem v toliko, da je vpeljala takozvani "free coinage" nekaterih
kovnih novcev, to je da je imel vsak državljan pravico zamenjati «rebrno kovino za «rebrni kovani denar po obstoječi vrednostni meri; n. pr. kdor je imel ko« »rebra v vrednosti jednega d»r larja, je lahko tinti ko« zamenjal v vladni kovnici
Svetovni delavski pregled
VZORNA STROKOVNA ORGANIZACIJA.
Lansko leto je American Fede-
Pravi denar je aedaj le kovani denar v zlatu.
Vladni kreditni denar je: ahebrni dolarji, dodat ni kovan denar (drobiž), note Zedinjenih držav (greenback«) in zakladniske note 1. 1890. Ve« ta denar «e zamore zamenjati za zlatnike v vladnih zakladnicah.
Privatni kreditni denar: bankovci narodnih b^nk, ki «o izmenijivi v bankah kot "popolno zakonit denar Zedinjenih držav."
Zakonit denar: kovano zlato, zlati certifikati, srebrni dolarji, «rebrni certifikati, banknote Zed. držav in zakladniske banknote od 1. 1890.
Popolno zakonitost (legal tender) ima tisti denar, katerega mora upnik po postavi sprejeti v poravnavo dolga.
4'Oreenbacki" se menujeja bankovci Zedinjenih držav, ki so bili izdani ob času civiluevoj-ue. Ti bankovci ne nosijo obresti.
"Currency" se imenuje vse, posebno papir, kar kroži splošno kot izmenjevalno sredstvo.
Cirkulacija ali kroženje znači ves obseg krožeč ega denarja med ljudstvom. Vladni zakladniki ali blagajniški oddelek v Washingtonu izda vsak mesec "Circulation Statement" ali poročilo o kroženju denarja.
Zaklaniske note od 1. 1890 imajo "popolno zakonitost za izplačanje vsakega dolga, javnega ali privatnega, razen kjer kontrakt predpisuje drugee".
Note Zed. držav imajo zakonitost za popla-.čanje vsakega dolga, javnega ali privatnega; ne more se pa z njimi plačati carinski tarif na uvoz niti obresti od javnega dolga.
Srebrni certifikati so zakonito veljavni za plačevanje carine, davkov in vseh javnih prispevkov.
"National Currency" (bankovci narodnih bank) «e sprejemajo v vseh Zedinjenih državah v plačevanje davkov in raznih drugih vladnih prispevkov razen carinskega tarifa na importira-na blago; sprejemajo se tudi v izplačanje vsake mezde in dolga z vladnimi dolgovi vred napram posameznikom, korporacijam in asošiacijam po celi republiki razen obresti od javnega dolga.
Bankovci narodnih bank niso popolno zakor nit denar (legal tender); v carinarnicah jih ne sprejmejo; ravnotako so neveljavni za plačilo obresti od državnega dolga in ne štejejo nič v bančnih rezervah. Smejo se pa zamenjati za popolno zakonit denar v bankah in v vladni za-kladniei ali v rmdzakladnieah.
Naš srebrni dolar še ni bil nikoli spremenjen. Sestoji iz 412.50 grainov*) "standardnega" ali pomešanega srebra, oziroma iz 371.25 grainov čistega srebra in iz jednega dela (41.25 grainov) bakra. Zlati dolar — kateri se sploh ne kuje — je bil spremenjen leta 1834. Sedaj vsebuje 25.80 crrainov "standardnega" ali pomešanega zlata (devet delov ali 23.22 grainov čistega zlata in je-den del ali 2.58 grainov bakra). Od leta 1792 do 1. 1834 je zlati dolar vseboval 24.75 grainov čistega zlata. Poldolarski novec je do leta 1853 vseboval ravno polovico srebra, kolikor ga je v srebrnem dolarju, to je 185.625 grainov; od tedaj ima pa le 172.800 grainov srebra. Sorazmerno je bila znižana količina boljše kovine tudi v manjšem kovanem denarju.
ZGODOVINA KOVANEGA IN PAPIRNATEGA DENARJA, BONDOV TER BANČNIH ZAKONOV V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
Prvi denar v Zedinjenih državah je bil uve-liavljen po zakonu 2. aprila 1792. Bil je kovan iz srebra in zlata. 371,4 graina čistega srebra je za-dobila ime dolar; dolar je postal jednačba vrednostne mere za ameriški denar. Dolar je imel ravno, toliko srebra v sebi kakor prešnji stari španski "pezo"**), kateri je cirkuliral v Ameriki kot denar. 24% čistega zlata je postala jednačba iste vrednostne mere kakor v srebrnem dolarju. Razmerje ali ratio — kakor se imenuje — ined srebrnim in zlatim dolarjem je bilo 15 proti 1. 28. junija 1834 je pa kongres zakonitim potom znižal količino zlata v zlatem dolarju in od tistega časa jo ratio med zlatim in srebrnim do-larjem 16 p/t>ti 1. Do 26. februarja 1853 je imel ves kovani denar polno težo.— z ozirom na količino odmerjene kovine — in popolno zakonitost (legal tender) za vsak znesek, koTikor vrednosti ' je predstavljal; ali omenjenega dne je zvezna zbornica sprejela zakon, po katerem so poldolarski in Četrtdolarski novci ter desetice postale za 7% lajše in predstavljale zakonit denar le do zneska $5.
13. februarja 1873 je kongres sprejel predlogo za revizijo denarnih zakonov. Ta postava je
•) "Orain" je po ameriSki tefcni meri aa kovin« (troy woiRht) 7000i dpi funta, oziroma jeden funt imif 7000 grainov. V primeri r utofci v Ksropi je gr»in 15.432ti del grama ali 0154 ti del milifrrama.—Op. prev.
##).Ob <*a«u kolonijalne dobe v neverni Ameriki je Španski "peno"—zlasti na jugu—služil kot menje\alno sredstvo in ta "peso" so pozneje oh poatanku republike ameriSki Angleži prekrstili v "dolar". Po trditvi profesor» Florai» Cajori iz Colorado Collejre izvira iz tega "posa" tudi na*« dolarsko znamenji' $. On trdi, da $ pomeni dve ¿rki "pa", kar zna^i "nesos", torej okrajšano "ps", kar so stari ipanski naseljenci na jugu, zla sti Bolivijanei označevali pismeno s tem, da so na "s" naredili Ae eno krivenčasto potezr ta "p'> iz t^nr se je razvilo »namenje t. To znamenje se j« pozneje obdržalo med Amerikanci in je *e danes v rabi. Nekateri mislijo, da znamenje ♦ i*vira iz besedi "U. 8." (-United Htates), kar pa ni res—Op. prev.
. . _	ration of Labor pozvala medna-
denarja za itiri četrtnike ali dva polovičnika. To- r0(jntlKtt tokovnega tajnika soda srebrni dolar je pa bil izključen iz te 4 svdbod- drujf|i L<lgien.a iz jjerolina na agi-ne kovnosti" vsledčesar je nastal dvom, dali 4e tacijaiko turo po Združenih drža-
ima Dre*n.io denarno vrednost. Leta 1*78 je	I ^ jjegien je kot izkušen stro-i86®^ delavcev z vspehom, brez
VVOTI1U yhnriii«'M Htir«>ii'Wt zonet nov zakon, tako- , ,	• . ___1^11 —m.__i I iiutiiiliA uumn iS mliuni in Ift
155 obrambnih stavk z 83.049 u-deležniki, 44 izi>orov s 5140 in 970 gibanj, brezposelnosti, kojih se je udeležila 141.779 delavcev.
Pri vsakih sto gibanj in vsakih 100 vdeleže^ncev se je boj končal sledeče: pri stavkah 82, gibanj in
'•I
če .bi biii navezani sami« bi bile blagajne kmalu Strokovno tajništvo i/.plač dan nenavadno velike račun strokovnih organi tujočim sodrugom, prihaj drugih krajev s trebuhom hom. V teh hudih časih je zacija pravi blagoslov za ziranega delavca. Lahko
stavljamo bedo v družini,
zvezna zbornica sprejela'zopet nov zakon, tako- I	u^ot'socialist"pri-1 i^P«^» samo 18 gibanj in i3.6%|»obenih dohodkov in riobei
zvani Bland-Allison Act, kateri je določal,	'	■ * 1	-' 1-----"	----—	AmU;
sme vlada vsak mesec kupiti v vrednosti od 4 milionov dol. srebra in ga skovali v srebme dolarje, ki imajo biti vrednostna mera (standard) in nositi nopoln-o akonitost v plačevanje vseli dolgov, javnih in zasebnih, izvzemfti obresti od vladnih bondov. Prijatelji srebrnega denarja so trdili, da je po tem zakonu zadobil srebrni dolar svojo popolno prešnjo vrednost, medtem ko so nasprotniki dokazovali da ni, ker tudi ta zakon ni zanj določil "svobodne kovnosti 1890 je bil sprejet zopet nov Shermanov Act, kateri je zamenjal zakon z leta 1878. Novi zakon
4,500.000 unč srebra,_______ ______ " ^
deloma pa shraniti v zakladnici kot rezerva. Obe nem je ta zakon določal, da se ima srebro izplačevati v zakladniških notah, ki imajo biti popolno zakonite in se smejo vselej in povsod zamenjati za kovani denar, bodisi srebrni ali zlati. V smislu tesra zakona so torej Zedinjene države priznale, da smeta služiti za vrednostno mero dve kovini na temelju jednega vrednostnega razmerja ali "ratia". Toda dolgo ni rtstalo tako. Zvezna zbornica je 30. oktobra 1893 »prejela novo postavo, ki je razveljavila Shermanov Act glede mesečnega nakupa srebra, toda klavzula glede dvojne vrednostne mere je še ostala. Vprašanje
1 niMiu agitnvvi u* nvv »uvioiidv K*" I *	w	»t	J
, H poročal ameriškemu strokovno or. delavcev. Pri izporih je bil izid panja na skorajšne delo.
. I ganiziranemu delavstvu industi- sledeči: 2&6 gibanj in 19.5 dela v-	. .
alno unijo; priporočal je samo- <*v z uspehom. Zlasti so bili Veli- Kapitalizem zanje. t
stojno politično akcijo, ki se kon- ki uspehi pri gibanju bnrzposelr.o-	do mraka stoje delavci ob ropot
centrira v socialistični stranki, «ti. Od vsakih 100 gibanj so bila	J°*>h stroj,h, /noj , jim I,je ps e
vsled česar bi morala nastati zve- «amo 2.3 gibanja brezuspešna, 96.	razu, žene »e trudijo doma in n\
/a med «tokovno organi/m.nuni T so M ala z uspehom d,lav-	d.rajo kako bi s,tisto pičlo meri
delavci ter med soc. stranko. Ta cev. Od 100 pri gibanju udeleže-	ki jo prinese moz v soboto domot
ideja seseda ne ugaja ameriškim nih delavcev doMflo uspeh 27,	nasitileoblae.le < ruziiio. \u čf
♦•m	• m ikoristolovskr... vaditeljem tlmmo 3 m, ostali bivz uspeha. v	lavec ot^|>a dan za dnem suh kru
zaJkon Ukozvani U"b temu je začela zadoMvati «kupnih bojih se je doseglo skraj-	*e paMcdaj kupi kc^ček mesa in
nn z,U le trdna tla med delavstvom samim, šanje delavnega časa za 29.006	W kozarce v,na. /e se zadir^|
ie dV^al mesečni nakup Kako uspešen je sistem organiza- U'lavcev, skupno 198.894 ur na	vanj: Požeruh, ste. a , ne znaf
' ki sela deloma skoval eij, kakLega je priporoča,! so- teden, to je „o v prečno t vsa, «ga vsaj nekoliko stediti! Tovarn , ki se ima deloma skovati, |	* >	ivdeleženca	ur na teden in I>a vstane zjutraj z mehke pod
nemških in drugih strokovnih or- povečanje zaslu/ka za 108.154 de- lje, ko mu posveti ze solnce vi ganizacij, ki se ga poslužujejo. lavcev skupno 192.00 K na teden, dobno sobo, gre v pisarno za k Koliko večja moč imajo moder- To je za osebo 1.78 K. Dosežena t«k cas, da vid,, ali padajo ali| ne strokovne organizacije, kaže povišanje zaslužka je znašalo pri- dvigujejo akcije obeduje razV Nemška zveza kovinarjev, ki je bližno 10 miljonov K na leto. Pri no, vozi se z avtomobilom, zve, pred kratkim izdala poročilo o tem pridejo stroški 5.2 miljonov Je vse polno zabav m za vse svojem delovanju v poslovnem le- K pri gibanju komaj v poitev. Sj* ^ tfeba mti P/^^ lu 1911. Iz istega razvidimo ve- temi pozitivnimi poboljški se je vse premalo se zaveda delavitj lik napredek'in pomen te največ posrečilo zvezi v veliki meri pre- kako se plačuje trdo delo m je strokovne organizacije na go-1 Prečiti nameravano skrajšanje za- lenoba.
služka.
V letu 1911 se je sklenilo na 110-
spodarskem polju
Iz te organizacije se dviga veli-1 v 1(ktu 1911 8e jp »klenilo na no-1 Dolžnost vsakega socialista
glede prvenstva srebra ali takozvane srebrne ka socialna moč in pravi kulturni "iS manj nego 338 tarifnih po- podpirati svoje časopisje. 4 "standkrde" je povzročilo vročo politično kam- faktor, velikan, ki ga ne pozna ni- ffodb za 1878 podjetij z 26.260 ose rajte sa "Proletarca". Prido panjo leta 1896, ki je končala z zmago "goldbu- tj svetovna zgodovina. Doslej so bami tako, da se je število za zve- mu nov« naročnik«, gov" ali privržencev zlate "standarde". l4\ Ljjj vgi preobrati lc nove oblikeUo obfrtoječih, tarifnih pogodb zvi-j —
marca 1900 je kongres sprejel nov zakon, tako- starih gospodujočih razmer. Do-Ualo na 831, ter je število obra-1 ZASTOPNIKI PROLETA^ca. zvani "Gold Standard Act", kateri je še danes v |slpi H(> um: nroizvaiatelii nrotiltov s tarifnimi pogodbami'12.891, veljavi in kateri določa, da je zlati dolar jedina
vrednostna mera za naš denar in da mora tajnik vladnega zaklada ves denar, najsibo katerekoli forme, kar ga skuje ali izda vlada, uravnati na temelju te vrednostne mere. Tako je postalo zlato vrednostna mera za denar Zedinjenih državah. Zlat denar je edino pravi denar.
slej so bili proizvajatelji proti	I
svoji volji vendarle službujoči v katerih je 145.390 delavcev, člani družbe, ki so morali nositi ■ Premoženj* zveze< je znAlo «^¿Jjta ^^
Aurora, I1L: John ÜlatchitzjB. F. I
j 4, box 63 A.
»in, b.
Drage izkušnje z bimetalizmom (vrednostna mera dveh kovin) so dokazale, da je isti rodil samo poteškoče. Ze od začetka je bilo zlato v pri-
na svojih ramah vsa bremena, ter koncem leta v glavni blagajni 6.- Br»ddock, Pa.: Mike Bambi 1. so morali vse storiti, da bi prido- 85 miljonov K in v lokalnih bla- Brereton, nt: Frank Aleft. bili manjšini prijetno gospodujo-Uajnah 3.78 miljonov K.^a vsakoI J^^^J^'jqJJ^^J^1 1 če življenje.	osebo pride torej 19.86 K. lz<iatki Canon,burg m M«adow L ds, pj
Strrtko\T,a organizacija pa ima glavne in lokalnih blagajn znašajo John Koklicb, box 27«, ( .ontbi novo tendenčno obliko in osno- 16.8 miljonov K za osebne podpo-Ljg^ m. Mike Kulovpf n ^
vo. ki zasleduje in ima namen de-1 re, 4.3 miljone za podpore pri I WeKal, 460 K. Halsted
1	-1 1 -U	•• v, I stHvknli in 0 4 mili kron v ob- C* leopee, Kana.: Anton ftula box 209J
..... .......MPm__________„__________ r lavne clan»» družbe iz nizav hlap- Kan 1,1 11 * milj. Krün ^ uu clL(,holm^ Mm,,.: Anton M« ie.
meri s srebrom cenjeno prenizko. Zlato kot ko- čevanja dvignili ter jih povesti rambrte svrhe, 0.4 milj. za agitaei- Clt 1dgej John Miakar lQX M
vina je bilo vredno več kot pa denar, vsledpesar kot združeno, svobodno, za svoje jo in upravo in ostanek za razne Cl^aUnd,^.: Anton Grad or, nsaj
je bilo Iniljše transformirati zlat denar nazaj v interese se bojujočo maso, do cna-M1*11*?0 namene Ta števila pričajo cllnt0Ilt Viktor župani box 17,
- - --- konravnosti P močnem gospodarskem organiz-	r.. r. "	^^
v |m1]	Oolllnwood, O.: Dominik BBmaL
Konecno opaža vse mo<lerno de-1"1 •	Columbua, Kana.: Martin
lavsko gibanje, da se kapitalizem Potemtakem lahko razumeva-	R. 3, box 60. •
vedno bolj izluščuje ker se delav-|mo zakaj to zvezo tako silno	'
st vo-vedno bolj udeležuje produk-1 vražijo razni reakcijonarci, izkon	Detroit, Mich.: F. C. Óglár.
cije. Tako je strokovna organiza- ščevalci ter drugi sovražniki de-	Dod«eyüls, Mich.: Valentin Kr(all, ÖOJ
cija, v nasprotju s športnimi zaba-Havgtva.	Dünlo, Pa.: Frank Kauiié.
vnimi in podpornimi društvi, boj- Toda vse sovraStvo, vsa hudob- ¡gJ, Mlnn^ John Teran, J. Akerjanec
1 . . v ...	. .. . I	... ji j » •• _ Breleth, Minn.: Jacob Ambroiteh.
na zveza, ki hoce delavce, bodisi na volja in delo zdruzenih nas- Export in Pannaylvanijo: John Proato«
s svojo lastno sugestivno močjo protnikov ne bo mogjo uničiti te	Fit« Henry, Ps.: Frank Indof.
in bojem, ako bi pa podjetniki ponosne stavbe, dela delavske so-	SSÍ ^n^n ^KaUmÜ
v strajali na svojem vladajočem iz j Udarnosti.	John Bedene.
koriščevalnem stališču pa tudi s --aiHcKlnlsy, Minn.: Ante]
prenehanjem produciranja Ädel- Delavski otroci in psi. V Oirard, O.: Anton Strah, box S71.
kov, in tako se dviñajo Vedno više r nnflnnn	7í.Pflíiili klnbnvo hi- °lencoe» NftCe *l«mberger.
i 1,	Londonu so si zgratuii KiuDovo ni- ^^^ PjL. Frank Matko Kc,
na potu soialnega napredka.	-0 imenitniki mestnega dela We- .tone Hotel.
Ravno preteklo poslovno leto Utend. Zgradba je veljala 360.000 g®™ilnle'J!*-: B1ric1i
■	"	» «	i «Ebbing, Min." * l **" ^ 1
I H I I m 11 I I, IH M)C vTIH^HHI^^^H dokaže svojim članom velik na-1 napravijo tudi dvorano za — pse. I Indianapolla,* Ind.: Filip Godina in .
predek v ojačenju organizacije in	Zopet dokaz, kako pospešuje ka Lj^pCh. F p R F D • v iJ
tudi lahko zabeleži mnogo drugih	pitalizem umetnost! Blešči se dvo Jennj; rAl¿]	ooraieT
uspehov.	rana psov, kjer se shajajo psi ime- Johnatown, Pa.: Math. Gabrauja.
Preteklo Jeto je naraslo število	nitnikov in kjer jim strežejo	mfjoha^Roff^TtTiHW i
članov o«l 464.016 (koncem leta	takarji in strežajke. Londonski Martin Novlan, Jakob Braj.
1910)	na 515.145 (koncem leta list: Daily Citizen, je bil toliko	Dl.: Fr. Krek.
,	I	* , » "	u I Lloydell, Pa. in okolica: Anton Str,
1911),	tako, da znaša sedaj ste- predrzen, da je napisal nekaj o- tiSar
vilo članov okrog 560.000. Število strih besed proti temu početju in McDonald, Pa.: Anton Škafar.
ženskih članic je pri tem naraslo spominjal na temno življenje	st**"1 i^kuíjM™«»^
(Kl 23.672 na 26.063; zelo živahna lavskih otrok. Ali izkupil jo je! lat Av.; John Krainc, 317 Tlorida 8
je bila fluktuacija: bilo je 208.639 Gospod Mathew klubov član, je I Morgan, Pa.: Loui. Olater. 4 .	.Ii»i	j	1 j Mnlbsrry, Kana.: John Lekle.
pristopov ,n prestopov, nasprotno poslal glavnemu uredniku nasled- oragon City, Ora.: John Kurnik. *
157.510 izstopov, tako, da ČMfti nje pismo: "Gospod! Le škoda. Panama, 111.: Jos. Ferjaníié. narastek znaša 51,120 članov. da se Vi in gobezdači Vaše vrste, R	P*': Bla4' Novak' 656
Število upravnih mest se je zvi-1 rRje ne brigate za lastne zadeve, pueblo, Colo.: Chas. Pogorelec in Loui
kos kovine. To je bilo vzrok, da je kongres leta 1834 spremenil denarni "ratio". ' Toda kakor je bilo poprej z zlatom, bilo je istotako poZUVje s srebrom; kakor je poprej zlato izginjalo iz cirku lacije. tako je ob času srebrne stan/larde prihaja lo vedno manj srebra naokrog, to pa zato, ker je srebro kot kovina bilo več vredno kakor pa kot denar. I11 sedaj, ko imamo spet zlato standardo, vidimo, da je zlata jako malo v cirkulaciji. Stara iirra se ponavlja znova. Vsega zlata v cirkulaciji in kar ga leži nekovanega v vladnih zakladnicah, računajo približno na 1H00 milionov dolarjev. Od tega zneska hrani vladna zakladnica 1200 milionov ali dve tretjini; ostanek 600 milionov pa menda,kroži med ljudmi, ampak v resnici ne kroži, temver počiva v bankah in v blagajnieah zasebnih posameznikov. Dvomljivo je. če zlatega denarja kroži za 10 milionov do larjev, to je komaj na vsakega prebivalca v Zed. državah deset centov. Torej lahko izhajamo brez zlatega denarja.
Papirnati denar.
Do sedaj smo govorili samo ó kovanem da nerju. Papirnati denar v Zedinjenih državah ima -pa čudno zgodovino. Se v kolonialnih časih pod angleško vlado so imele nekatere države pravico izdajati svoj lastni papirnati denar, ki je zamenjal kovane novce, kjerkoli so bili zadnji redki. Ti bankovci, zelo majhni po velikosti, so imeli večinoma popolno zakonitost za poplačanje vsakega dolga ; služili so državam tako dobro, da je bila zahteva po kovanem denarju iz Anglije vedno manjúa. Ker je pa to bilo proti interesom denarnih mogotcev na Angleškem, je angleška
vlada kmalu prepovedala kolonijalnim državam salo od 445 (1. 1910) na 451 (1. namesto da obsojate one, ki pri- L^^0 ^ John Levstek 11M
rt	• »	•*♦•»• a!	• 1________I im 1 \ tvj ___• • ___1___1 - v	I ininn raiTnoin a n«i i» li VI» 1 OTnASt 1 I „. .	.	^
v Severni Ameriki izdajati svoj denar.
Ob časft revolucijske vojne, predr.o je še bila razglašena neodvisnost, je takratni kontinentalni kontrres — kljub temu, da ni bilo se nobene blagajne niti,davčnih oblasti — izdal papirnate note, s katerimi je začasna vlada plačevala vojake in vse stroške vojne ki se je končala zmagonosno za revolucionarje. Note so bile plačljive v kovanem denarju; ker pa niti kongres niti posamezne dr-, zave niso imele toliko gotovine v kovanem de narju. kolikor so predstavljali bankovci, so zadnji izgubili kmalu vsako vrednosti. Med tem
1911). Pri zvezi je poslovalo kon- jazno ravnajo s psi iz hvaležnosti stephenson 'Ave
cem leta 1911 545 uradnikov, po- z» njihovo zvestobo. Saj Vam ni Bad Lodga, Mont.: Louis YaUorl be
možnih uradnikov ter nabiralcev treba nič prispevati k 14pasjemu E<J.7k gp1^§ ^ wm. Wyo.: 1
prispevkov, med katerimi je bilo klubu", čemu si torej ne izberete veriid, box 152, Reliance.
17 ženskih moči. Pri glavni upra- Mruzega predmeta za Vaše «S^ l^J&JtJAŽli
vi službuje 48 uradnikov.	čenje in blebetanje! In ker vam ghiron Pa . Jag> paulenich, R.
vuvio,io ,tf«,npM cin.iiQ	Ne toliko do umazanih delavskih 57, Box 44.
rsakla'ta zveznega glasila Me- *	Smithon in Westmoreland Co.,
tallarbeiter Zeitung" se je pove- otrok' ™mlt-e vendar en ali dva Jo4wph KadiHek> central Hotel
čala od 480.000 na 580.000 i^ti	v svoje in irlojto,	fj^««^ -^
Vam bodo ugajali. Svetoval bi Stanton, m.. Anton Ausec in Jod sov.	I	.	i star.	,
Ugodna konjuktura na eni stra- Vam Pa« da i,h ^	o- stone City, Minaral tar W. Mi ar<
ni ter pmlraženje živil na drugi.l snažite' ker nis0 tnko snažni in le'	" " " ""
Kana.: John Goriek. St. Louis, Mo.: Val. Sever.
""-"--•J- —r* ....... .......... ■	- - - ............ ...--— I	I --------wl —	—- - "n-> l . . .	. , , ,	_ .	U 1 BI. ijOUln, JU«., V KI. oWVfjr.
časom je bila vojna končana in vladi ni bilo tre- he vplivalo, da je bilo leto 1910, pi	p81' ~ . Je onola atrnther«. O.: Math Urbaa.
ern(
ë.
r. ] PK
'u
ba plačati velikega števila prostovoljcev, kajti zelo bojevito leto. Što-ilna giban- buržvazija: delavskim otrokom Sublet, Wyo.: John Ostroinik, box) 11 ----—I.- _ ___^ _______temne luknje, bogatinovim psom I	Wyo.: Luka Olosser, box m
palače!
ostali so na bojiiču — mrtvi
V zadnjem letu revolucijske vojne — 1781 — se ie ustanovila prva ameriška banka pod imenom "Bank of North America". Kontinentalni kon-
_ r	t
gres je dovolil banki "charter" ali pravico poslovanja le pod pogojem, da je bil tudi kongres deležen gotovega dpla akcij ali delnic, Prva banka je torej bila delno vladna institucija. Banka je «mila izdati papirnati denar, kateri je imel popolno zakonitost v izplačanje vseh prispevkov, ki jih je tirjala vlada. Ta banka še dane« obstoji v Pbila-delphiji seveda kot privatno podjetje.
(Dalje.)
| ji, v katera je bila zveza zaplete na, so narasla od 1353 na 1687 in pri teh udeleženo število delavcev od 135.261 na 187.407. Med tem, ko se je leta 1910 samo 32.-5% članov udeležilo plačilnega gibanja, izkazuje letošnjo leto 37.9%, ako se računa skupna U-deležba pri teh gibanjih s člani drugih zvez, znaša število udelei-nikov 277.345.
Od teh gibam j je bilo 199 napadalnih stavk z 29,622 udeležniki,
SweetwateT. Wyo.: Pavel, Hribar. Tonopah, Nav.: W B. fttefAnac. Vandling in Forest City, Pa.: Frau Rstaic, Box 106. Ljubljani I Waukegan k North Chicago:1 .tol Gantar. Willook, Pa.; Fr. Sede j
Brezposelnost je v
velikanska in še vedno narašča.
Vse gleda s skrbjo v bodočnost, I witt IU.: *D. Sanuilkar. ker ni upanja, da bi se položaj v |	O.: John Petri*
doglednem času izboljšal. Strokov ne organizacije imajo ob sobotah in nedeljah polne roke dela z izplačevanjem brezposelske podpore; Tu se najbolj pokazuje vred-
Tukon. Pa.: Ant. Lavri¿.
Sodruga v tistih naselbinah kj
nost centralne organizacije kajti
nimajo stalnih sastopnikor, proa" da aa ¿glasijo za sastopniAtro. vijo naj se kar potom dopisnica upravniitvo '* Proletarcana kar poiljemo vse potrebno.
UpraTallf
PROLETA BBC
Iz naselbin.
Kaj pravi "GUi Narod»'' na to? Bt. Louis, Mo. 28. doc. 1912. — Temu piawu priUueiii Money Oriler" $1.50, je uamenjen kot uaroouiua za leto 1913 na Vai list
° Proletarec M.
K naročnini me je privedla ajfi taciju "01. Nar.", ki je najbolj hinavaki l»*t izdajalec sloven, skega delavstva, kar je ie večkrat nObote dokazal — posebno pa zadnji čas v zadevi S. N. P. J. in o sedanji balkanski vojni.
Poštenjak "Gl. Nar." kuje naj-hujše laži in hinavske napade ter jih kar hitro podtika drugim, da bi že vnaprej odvrnil od sebe sum
aosti, ki tiči v našem narodu. Zad nje ¿ase začelo se je tudi delovati na to, da se začno te moči obračati na drugo pot, proti delovanju, ki bo nas privedlo do cilja in ie popred: do časov, v katerih ne bo potreba delavcu nainemu skrbe ti, da se obvaruje proti bolezn., katero so mu provzročili drugi, ko jim je s svojo inočjo nakopičil bogastva; do časov, ko bo tudi za delavca sijalo solnce in vel sveži zrak ; ko, bo svc^je moči, katere sedaj vporablja v to, da pomaga okrepiti svojo podporno organizacijo, v po rabil v to, da si pribori krajši delovni čas, zavarovanje
44Nezmotljivi modrijani" nikdár oni države v bolezni in stardsti ip
v "Ql. Nar." ne upajo priobčiti imen, po drugih listih pa kričijo: z imeni na dan! Jaz sem jim pa A poslal imena iz starega kraja po-
Ep beglih lopovov, ali Mdostojnost" 44GL Nar." nima odgovora. Dne
15. dec. sem napisal dolg članek v zadevi S. N. P. J. in društvene zanimivosti in sem priobčil moje ime, ali I4G1. Na«\" ga ne objavi, ,,.jjMti rokopisa ne vrne, dasi sem pri ločil znamke. Surova hujskanje MG1. Uar." in njegov napad na S.N.P.J. in socialistično stranko, naj bi si vsak delavec zapomnil in ob priliki da primeren odgovor. Moj odgovor je: Ven z "Gl. Nar." Naročim se na 44Prole*%rca" in pristopim k J. S. Z.! « Bojkot tvrdki Sakser!
S pozdravom — Fr. Sorin, , * 2830 N. Jefferson Ave. St. Louis lf	Mo.'
Nekaj baped o delu naših podpornih društev. Milwi ukee, Wis. 1. jan. 1913.
Mnogo je srečnih ljudi na svetu, kteri si ne belijo las s premi-' šljevanjem preteklosti, in si tudi za bodočnost ne stavijo nikakih težkih ali celo visokih ciljev, ampak mirno pustijo hiteti čas mimo «ebe, puste življenje kakor je, vži vajo, kar se jim samo ^ ud i in trpe ne da bi si mislili, Če jim je to treba ali ne.
Te vrste ljudi se ne vidrami lahko iz njih brezbrižja, zato jim je potreba že posebnih sredstev, nekaj, kar deluje na nje kakor električni tok, nekaj, kar jim s silo odpre oči in jim pokaže njih globoke rane, ki jih nosijo na svojem zaspanem in puhlem telesu.
Eno izmed teh sredstev je časopisje; ne časopisje s svojimi po-dučnimi članki ali lepimi romani in povestmi, temveč časopisje, bolje rečeno, en časopis, kateri jih pograbi jn jim vliva v glavo, v f «¿fcvenele možgane stavke, ki govore takorekoč o njih in jim kri-ie, da naj se vzbude za kratek Čas in pogledajo tja v en dan, da bo.Io videli novi svet, kamor jih njih noga ne vodi, ker so polni težke in lene krvi; ker so jim živci odrveneli v dolgem spanju. In to sredstvo hočem tudi jaz vporab-ljati pri tem, ko pisem ta pregled čez naše delo, naše vspehe in zamude.
Najvažnejša društva v sloven-* *kih naselbinah so pač podporna. O njih se govori in navdušuje, kupujejo se jim zastave, za nje se žrtvuje mnogo besedi, mnogo gmotnih in moralnih žrtev.
Tudi najbolj zaspani med zaspanimi, zbero svoje lene možgane in pripomorejo k razvoju takega podpornega društva. In zakaj? Slab. povrseu opazovalec tega bo rekel, da so moje ptrejšnc besede neresnične, dii je vendar povsod »-opažati črvsto in zdravo življen-je. A temu ni tako. Da se na tej straui našega javnega življenja vidi delovanje in vspehi, je pač krivo to, ker drugSČe ne more biti, ker razmere silijo z železno roko delavce, da združijo, svoje moči skupaj, da jih bolezen ne najde nepripravljene, da jih ne pahne v nesrečno bedo. Kapitalistični sistem je gnal v tem slučaju prvič ameriSke delavce skupaj in jih na učil, kako se morajo organizirati in skupno v tnočnih armadah tvo-riti obrambo proti hudemu sovražniku — bolezni. Ta sistem je tudi, ki provuroča, da se te armade vedno bolj množe in to posebno med tujin^i narodi Zjedinjenih držav. To se lahko opaža posebno med Slovenci, ki sipo eden najmlajših priseljencev.
Vtem oziru so se zvrnila že velika in res težka dela; postavile so se mogočne organizacija in so 4 postale fiva priča moči in zrno!«
si tako pribori saj del tistih pra vie, ki mu pripadajo kot proizvajalcu vsega bogatstva.
Da se je v slov. podpornih organizacijah pojavil ta duh, je veselo znamenje in navdaja vsakega zavednega delavca z novim upom.
Seveda se je to jaynost pokazalo še le v S. N. P. J.y a prikazuje se že tudi v raznih drugih organizacijah.
V Milwaukee našla je ta jnisel pot v najširše kroge rojakov. Sko-ro vsa društva so prepojena z njo. Med društva, ki čimadlje bolj pri poznavajo in uvidevajo potrebo modernega delavskega gibanja, ¿pada tudi Podporna zveza 4'Sloga", ki ima v državi Wisconsin .šest podružnic s približno 600 člani. Dolgo časa je bilo treba, pred-no se je začelo tudi v tem društvu svitati. Dolga leta so previa dovale fraze, prinesene iz starega kraja: od narodnih zastav in uniform; še Ie po dolgem trudu se je pokazal sad dela peščice zavednih. delavcev. Počasi: korak za korakom, so se borili z nazad.-njaštvom in danes je njih delo že obrodilo. Mnogo je se sicer za: spanega med njimi, a ta ovira se da premagati, če bo sedanji odbor neumorno nadaljeval svojo pot.
Eno društvo, ki se je priborilo čez toliko zaprek do svoje sedanje moči, pač sme vzbujati najlepše upe v vsakem zavednem de avcu, ker v njem je še zdrava si la, ki se ne zadovolji s polovičnim delom.
Enako zdravo moč opažamo v
»*r.44Sloga", štev. 16. S. N. P. J.; le da je tu razredna zavednost še bolj razvita in da društvo zavzema bolj odločno novo pot in da je ▼ njem bolj vtrjeno prepričanje o potrebi organiziranega delavstva na političnem polju.
Ista sila se yidi v dr. "Balkan" S. S. P. Z. Pri vseh teh društvih je potreba le se več agitatorične ga dela. Posebno članom bi bilo dobro malo več navdušenja. De lo, ki ga vrši njih časopisje, mora biti spopolnjeno, zavednost, ki se pojavlja med članstvom, je treba vedno podžigavati. Tako bo postala naša naselbina trdnjava iz katere bomo sipali ogenj na sov ražne sile, ki nas tlačijo nazaj v temo, in nam vrivajo.pot v bolj šo bodočnost.
Ena izmed ovir pri- našem naprednem delu je tukajšno društvo sv. anera S. K. K. J. Málo šte vilce sicer, a tem več teme. \ Milwaukee nimamo navade, da bi napadali kar je katoliškega; tudi v tem slučaju bi molčali, če bi ne bilo v interesu vsega delavstva da se javno spregovori in zopet enkrat biča nazadnjaške duhovi' nase na'selbine, ki zraven rečeno obstoje iz najslabše plačanih, naj nolj izkoriščanih ljudi. To društ vo ne le, da še tava v nekih temnih stenah, in živi kakor kakšen avtomat vedno na enem mestu puščajoč mimo sebe tek časa; po služuje se zadnje "ase čudnih po tov, da zgubi še tisto malo vgle da, kar ga ima. A čuditi se temu ni. Taka je pač taktika ljudi, k si hočejo pri svoji lastni Časovni zaostalosti na račun tuje neved nosti in zaslepljenosti zagotoviti poln žep. Razvijati narodne za stave, govoriti o jugoslovanskem narodu in zraven jemati istemu še zadnjo», kar jim gre za obstanek Ti ljudje naj bi si pae zapomnili da je treba narodu V kaj druzega kot denarja v. blagajni podpornih društev. Da je danes slovenski de laveo v Ameriki — posebno v Mil waukee — tako dal<»č, da zahteva za svoj denar tu li že duševnega vžitka (Če me gospodje razume jo: ■ ne mislim namreč onega v cerkvi. Danes naši rojaki pač do bro razločujejo hreščeči glas
trompet od umetne godbe in tudi
že dobro vedo, da od zraka in >raznih fraz ne more nihče živeti. Toda dost).o tem. Preveč naenkrat bi težko pojmili oziroma
)rebavili.
Natačno pojasnilo o mišljenju in zahtevi naših rojakov, se bo delilo na dan zabave same.
• Toliko o podpornih društvih; delovanje izobraževalnih in gospodarskega, se bo opisalo prihodnjič ob enem, ko se bo poročalo o delovanju in vspehik socialistične skupine in čitaln*ce.
P. N.
t -
kasten odgovor na napad v 4O. N.'
Pueblo, Colo. — V prigilm po-iiljain 23. novih naročnikov in 'Money Ordew" za $30.75, to je moj odgovor 44G1. Nar." in njegovemu lažnjivemu dopisniku, ki me napada v eni zadnjih številk omenjenega lista. Ni še dolgo tega^ kar se je ta podli lažnik hvali-sal s svojo odkritosrčnostjo in tako hudo črti hinavce. Torej kje je sedaj tvoja odkritosrčnost? Zakaj ne podpišeš svojega imena pod svoje dopise kot jih socialist Kari -Pogorelec. Ne zahtevam to zaradi moje osebe, ker meni si predobro znan,«pač pa zpradi dru-zih, naj izvedo kdo je kdo. No, vsejedno ti ne zamerim, pač pa pomilujem tvojo ignoranco. Svo-jedobno tudi pricapljaš za nalmi, kot jih je že" mnogo tvoje vrs^e.
Proletarcem čirom sveta veselo in srečno novo leto v znamenje razrednega boja.
Socialistični pozdrav — Kral Pogorelec.
poslal naenkrat, a vel naročnikov mi je nemogoče obenfem pridobiti; prvič, ker v mestecu sta-uje le kakih 70 Slovencev, med Katerimi jih je jako veliko, ki nežna jo čitati, v sled česar se socializem ne more tako hitro razvijati kakor bi se tab ko (razvijal.' Drugič pa zato ne, ker se ne smem preveč izpostavljati in agitirati za "Proletarca", ker se vedno dobe "kukavice", ki bi me ovadile kompaniji ali "bonsu", ki bi bil takoj pripravljen delovati na to, da me premestijo iz tega *ra-ja. ali pa celo iz dela spode, potem pa naj grem s trebuhom za kruhom, kakor se je pred kratkim zgodilo več slovenskim trpinom, ker niso hoteli privoliti v nakup starega, od prostitutk zapuščenega poslopja za bolnišnico v bližnjem mestu Kemmerer. Omenjeno poslopje naj bi kupilo 9. tukajšnjih unijskih postojank in sicer na ta način, da bi kompanija vsakemu unijcu odtrgala vsak mesec pri zaslužku.
Na ta način hočejo ti kapitalistični paraziti požreti še tisto drobtinico, za katero se je moral delavec truditi kakor črna živi na. Neznosne razmere »o vzrok, da se je v državi Wyoming oddalo tako malo socialističnih glasov.
S soc. pozdravom. — John Ostrožnik.
ADVERTISEMENT
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th Bt. Ohiraff©, IL
Im voéjo aaiogo ur, vanfti«, prête mor te drugih drofotia. Izvrtaj« núorrSu popravil* v trn) itraki ft
M. A. Weisskopf, M. D.
Ixkuáen sdravnlk
Uraduje od ft—11 predpoldns in od 6—9 zvečer.
1842 8o Ashland Ava. Tel. Canal 476 Chicago. Ill
Homer City, Pa. — Nastopili smo novo leto, leto, v katerem bomo nadaljevali^ z našim bojem proti kapitalistom in njihovem sistemu. I^a mi delavci mislimo resno, o tem dokazuje dejstvo, ko nas sovražnik napade, se mi delavci takoj združimo in združeno odbijamo nam namenjen napad. Mi slovenski delavci se ne bojujemo samo z našimi kapitalisti, kateri imajo nas vposlene, da jim delamo velik profit, ampak se moramo tudi boriti proti n*Sim slovenskim izdajicam, ki zagovarjajo ta iifkorisčevalni sistem, nas same izkoriščajo in prodajajo v sužnost kapitalistom samim. Da je to resnica, je jasen dokaz "Glas Naroda" z načelom, "list sloven skih delavcev v Ameriki". Pa pustimo to zaenkrat, ker je že davno znati o, kaj je ta list.
V tej naselbini ni dosti Sloven cev, večina se jih je že naročila na "Proletarca", kdor se pa še ni, se bo gotovo v tem letu. Leto 1913, sakor se čuje, hoče biti za nas slovenske delavce zgodovinskega pomena. Slovenski deiavci hočemo, da postane na« "mali listič" "Proletarec" dnevnik. To se mora zgoditi, ker to zahtevamo mi slovenski delavci v Ameriki (*'e enkrat mi delavc^ to zahtevamo, se mora tudi zgoditi, tega pa nam ne more nihče vbraniti, naj-sibo že Peter ali Pavel. TTpravni-štvo "Proletarca" piše, da moramo naročnike na list pomnožiti, ako hočemo, da postane isti dnevnik. Dobro, to se bo zgodilo. Mi delavci bomo delovali na to. da se vsakdo na list naroči, da dobite naročnikov kolikor jih že mora biti za dnevnik, nato se lahko na nas zanesete. Vem, da se niti ne mislite, koliko nas je.
Tukaj se je pred kratkim organiziral hrvatski socialistični klub i>li udruženje, v katerem je tudi ž« nekaj Slovencev. Podporni dru st vi imamo dve. 'Delamo stalno, samb sad našega dela gre na mesto v nase, v druge žepe. Da je to resnično je dokaz to, da so naši vedno prazni, kapitalistični pa polni. I*ri vseh teh žalostnih in resničnih razmerah se še zmeraj dobe ljudje, kateri nasprotujejo socializmu, edinemu rešitelju sedanje industrialne sužnjosti. Ali glas po svobodi, po industrialni svobodi, je zmeraj -močnejši: Ljudstvo, delavci se zavedajo, vstajajo; njih izkoriščevajei, kapita* listi vidijo to vstajenje, zato se tresejo. Vest jim očita, da niso bili pravični proti dflavcu, svoje mu syžnju, zato se boje. Dan vsta. jenja in Ivobode prihaja s hitrim korakom zato moramo biti pripravljeni.
Socialistični pozdrav vsem!
Frank Miknš
Ely, Minn. — Da tudi jaz pri-mem za pero, v to me silijo kapi talistični hlapci, ki delajo z vsemi silami na to, da bi mi delavci ja se naprej ostali nemi in brezčutni sužnji, ki bomo brez ugovora garali za nenasitne kapitaliste ter (Nadaljevanje na zadnji strani.)
DVOM ALI GOTOVOST.
V	vseh naših podjetjih želimo vsaj nekoliko biti gotovi o uspehu, osobito je to resnično, kadar izbiramo kako zdravilo za se in za našo družino. Ne maramo tvegati nase življenje z rabo dvomljivih, neznanih zdravil, rajši izberemo* ona, ki so v enakih slučajih bila povse uspešna. Zdravilo, na ktero se zamoremo vedno zanašati, je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, osobito pri nepričakovani opasnosti, delni ali celi zgubi teka, nervoznosti, slabosti, zapeki, glavobolu, revma-tizmu, nevralgičnih napadih, bolestih v črevesih in bluvanju. Ono izčisti in ojači celo truplo. Dobro je vseh bolanih želodca in drobovja.
V	lekarnah -^Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland Ave., Ohicago, 111.
Nejbolj učinkujoče zdravilo za bolečine v mišicah in sklepih je Trinerjev liniment.
Sublet, Wyo. — Pošiljam zopet naročnino za novega naročnika. Skušal wem, ds bi jih vafti več
Telefon: Monroe 3447.
H. 8CHWARTZ ima popolno zalogo trpežnih «bl«k in druge molka oprava: klobuka, kapa, i a vije ter vsakovrstno kufre. 164—186 N. Halited St., Chicago, 111.
JOS. A. FJSHER
Buffet
Ima na razpolago vsakovrstno piva, vina, smodke, i. t. d. Izvrstni prostor za okrepčile. • 3700 W. 26th St.,	Chicago, 111.
Tel. Lawndale 1761
ALOIS VANA
— izd^lovatelj —
sodovice. mineralne vode in raznih neopojnlH pijač.
1837 80. Fiik 8t. Tel. Cmnal 144*
H. COOPER
trgovec s živili na drobno in debelo.
Popolna zaloga sadja in zelenjave. Dobre in sveže jestvine na zapadni strani.
3744 W. 26th St.,	Chlcaga, 111
Naročila rapoftiljamo na vse strani mesta. — Telefon Lawndale 762.
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
Kasparjeve Državne Banke
te oa|ceie|c la aalbolj sigurno.
Naša parobrodna poalovnica je največja na Zapadu in ima vse najboljže oceanske «rte (linije). Si f karte prodajamo po kompanl|akib cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA.
Kak par Državna Banka kupu|e In prodala In zamen|u|e denar vaeh držav aveta. — Pri Kaaparjevi Državni Banki ae izplača za K6 $1, brez odbitka. —
Največja Slovanaka Banka v Ameriki. — Daie 8% obreati. - Slovenci poatre-ienl v slovenskem |ezlku. — Banka ima $6,118,621.66 premoženja.
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ave.,
CHICAGO ILLINOIS
Dobra domača kuhinja.	Odprto po dnevi in po noči.
"BALKAN"
KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE-
M. Poldruga*

1816 So. Centre Ave.


DENI DANES NA STRAN IN IMEL BOŠ JUTRt -ZAČNI ŠE NOČOJ!
44 polletno izplačevanje obresti v našem hranilnem oddelku. Obreati se kreditirajo 1. januarja.
Iste se izplačujejo ali pa vknjižijo v hranilno knjižico, kakor Žale vlagatelji, in sicer na ali pa do omenjenem datumom. '
Nove vloge, vložene pred 19. jan. bodo vlekle obresti od 1. jan.
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
2007 Blue Island Ave., Chicago, Dl.
WÊmm
Odprto ob sobotah zvečer
od 6—8. ura.
Pol mlllona premoženja.

Tel. Lawndale 3682. Obleko po meri.
Trgovina trpežnih oblak za peite no ceno.
K0TRBA BRATJE
s. W. Cor. 2ftth si. « Millard Ave.
Prvi na Lawndale aa ebleko, klobuka in potrebščin« ca
Može, Mladenič« in Otrok«.
Suknj« sa odražon« ali oblak« po 98.00 in vil«.
Suknj« ca dečk« ali oblek« po 91.95 in viž«.	<
»♦♦»»»♦♦»»»♦»»♦♦»»»»»♦»»♦»♦♦»»♦♦»♦»»m»»»»»»»»»»»»»?
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D.
Zdravnik za notranj« bolezni in ranoc«lnik. icdra^niAka preiskava brezplačno—pls čatf j le zdrftvila. 1924 Blua Islan« Ave., Ohicago. Ureduje od 1 do 3 p« pol.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chicag* živeči bolniki naj piiejo slovensko.
pozor! slovencii pozori 8 A L O O N
• modernlm kegljltten 8v«*« pi vo v sodtkih ia botaljk»« to drags r««ioTrttiM> pija4* tar uaijafc« wxUi Potaiki dob« Mm pr«*. ftiM« aa aiafco s«sk>
Peetrwba totea la taboraa V**n Rovaae«* im drugioi HIovmm» m topk« pH |wr»Aa
MARTIN POTOKAR,
1630 80. Centre Ave. Chictfo
2146-50 Bine Island Avenue. Chlcago. HI.
Mi tiskamo v Slovenskem,- Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni
ZDRAVLJENJE V 5 DNEH
Varicocele Hydrocele i
lEZ NOŽ IN BOLEČIN I
BREZ NOŽA
Ozdraviš vsacega, kdor trpi na Varieoeeli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastriipljenje, živtno nezmožnost, vodenico in bolezni titotih s« moAkih.	•
Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali ž« velik« svote zdravnikom ne da bi bili ozdravli«ni in moj namen j«, pokazati vsem, ki so-bili zdravljeni po rtucatih zdravnikov, brezuapeino, da posedujem le jaz «dino sredstvo, s katerim zdravim vspoftno.
F*opravlte Vaše zdrav)e
Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezik«. Dabili boste najboljše nasvote in prednosti, ki sem «I jih izttkel v moji 14 l«tni praksi kot specialist v boleznih pri moAkib.
Ozdravim pozitivno ž«lod«c, pljuča, ledics in n«prlllk« v j«trlh. (Za neuapeino zdravljenje ni troba plačati).
. TAJNE moške bolezni
Zfiiba naroča bole/ni v
ledicih in jrtrili zdravim hitro za stalno in tajno, tiviene onemoglosti, slaboot/ napor, zastrupi jen je in zguba
vod* » -i	V
PLJUČA	'
naduho, Rronohitis, srft
Zastrupl)en|e krvi
in v»eh drugih koftnih bolezni, kakor priA¿«,| lucije, onemoglost itd.
Ženske bolezni
beli tok, boleline v os ture, garje, oteklin«, p« dju in drug« organske I bolozni zdravim za stal
n« bolozni in pljučn« (prelskt>V»nlp no zdravim po moji najno 'rrci»""Van|C »o
v«jii metodi	brezplačno) (Nasvetizaslon)
DR. ZINS, 183	Chicago
Odprto; 9 «Jutraj % »v6»r. Ob n»4al)ah »d > «Jutr. d« 4 po».
PKOLKTARRC
^ROLKTARKC
UST ZA IMTZKZSK DELAVSKEGA
ljudstva
IZHAJA VSAKI TOREK.
I—trni* ta Udsjntelj:
«t|oilo«Mtki delavska t likovna dražba
v Chkafo. III.
Naročnina: Za Ameriko S2.00 ca celo
leto, 1.00 xa pol leta. Za Kvrofra $¿.50 xa celo leto, $1.25 sa pol leta. ~
p0 <H»Mm Pri tpr*m*n*bi MrolUtm - «tfMf« f*an«tUti tudi a TAM mulv.
=
PROLETARIAN
OwMd ud pnbU»h«d Vvaav Tuesday by
iMtb Slavic Worlunen's PablUhiag Coaipaay _____Chicago, ¡illaola.
Qlasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zvese T 4meriki.
Subscription rate«: United hta.M and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countriea $2.50 a year, #1.2« for half year. Advertising Kates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
— " "PROLETAREC*
idAv^ Chicago. Ill
DEB8 O IZIDU PREDSEDNIŠKIH VOLITEV.
Terre Haute, Ind. — Kakor po
roČila izkazuje, je socialistična stranka več kot podvojila svoje glasove v deželi. To je vsekakor značilna zmaga in dovolj vzrokov imamo, da čestitamo na vspehih. Socialističnih glasov je letos okrog 900.000; s sigurnostjo pa se lahko trdi, da je še več kot toliko socialistov, kojih glasovi niso prišli v poštev, bodisi da nimajo volilne pravice, bodisi da se niso registrirali, bodisi da so se preselili iz ene države, iz enega mesta v drugo, ali pa da so bili vsled brezposelnosti izven svojega volilnega okrožja.
Devetstotisoč glasov, oddanih za social. stranko, je devetsto-tisoč pravih socialističnih glasov. Kolikor glasov je bilo mogoče vzeti naši stranki, jih je vzela ta-kozvana progresivna * (napredna) stranka; kolikor pa nam jih je ostalo, so pa trdni socialistični glasovi, na katere se lahko zanesemo v bodočnosti brez strahu pred razočaranjem. Ker je sedaj ta bitka naša, ne smemo zgubiti nič časa, da se pripravimo na prihodnjo. Mi smp edini, ki smo pri šli na piano z vihrajočimi prapori. Demokrat je imajo urade in to bo pokazalo njihovo . nedelavnost. Vse, kar je demokratska stranka rabila za svoj propad, je bilo to, da dobi v svoje roke moč in oblast, in po 4. marcu pričakujmo v njej razkol, ki jo bo do cela razdvojil, kakor je enak razkol razdvojil republikansko stranko, ker bo zastonj poskušala ustreči različnim , gospodarskim razredom, kojih interesi so si med seboj y neprestanem konfliktu in ki se nikoli ne morejo zediniti. Na tej pečini se je razbila republikanska stranka na drobne kosce in na isti se bo razbila demokratska stranka. Njen propad se bo pričel, kakor hitro se bodo ne-številni vladnih služb željni demo kratje navalili na vlado.
Progresivna stranka bo postala velika v brezpomembnem protestu. Ta stranka sama na sebi je vsekakor protest proti republikanski in-demokratski korupciji in slabenju vladanju. A ne bo ni» koli dosegla moči nad celim naro dom. Časovno prepozno je, da bi zmagala stranka, ki se hoče uveljaviti s tem, da namerava reformirati kapitalistični razred ali postati dobrotnik umirajočega srednjega razreda.
• Socialistična stranka je od sedaj zanaprej stranka ameriškega ljudstva. Ta mladi možati velikan bo ustvaril zgodovino v nekaj prihodnjih letih. Kmalu potem, ko bodo demokratje zavzeli oblast, bodo pokazali svojo popolno nesposobnost in nezmožnost in tisoči, ki so glasovali za njo, se bodo od njo obrnili z nejevoljo. Tedaj pa moramo biti pripravljeni mi, da tem ljudem preskrbimo pravo literaturo in jih popeljemo v socialistično stranko, kamor tudi spadajo.
Prav možno je, da v času de mokratske administracije izbruhne kriza in v vsakem slučaju bo ljudstvo pripravljeno za našo propagando, mi sami pa se moramo pripraviti na najenergičnejšo izobraževalno kampanjo, kar je bito kedajp"izvršenih v prilog socia lističnega gibanja. Agitatorji^ za socialistično časopisje naj se zavežejo, da bodo v bodoče delovali z večjo silo ter tako razširili to časopisje med One, ki.do sedaj še niso čitali .socialističnega časopis-
ja, in ki še ne vedo, da je socializem edini izhod iz teme, v katero se pogrezajo.
Srčne čestitke vsem Čitateljem socialističnega Časopisja na sijaj nem vapehu minulega volilnega boja. Združimo se vsi, da bo bodoče leto nadkriljevalo vsa dosedanja v energični Uj vspešni propagandi, v mestih, okrajih in dr~ žavhh.
DEMOKRATSKA STRANKA IN BODOČA KRIZA.
Widrow Wilsonovi administra-ciji je že naprej usojen popolen usodepoln fiasko, ki bo provzro-čil, da se bo ljudstvo Združenih držav s sovraštvom obrnilo od demokratske stranke za vedno in da bo ta stranka prisiljena prenehati eksistirati. Kolikor popolnejša, kolikor večja je bila letošnja demokratska zmaga, toliko večje bo razočaranje nezadovoljnost z demokratsko stranko ob koncu Wilsonove administra cije, kajti prišli ji bodo na krožnik tako veliki in tako številni problemi, da jim demokratje niti od daleč ne bodo kos. Poleg tega imajo demokratje pa še to smolo, da so prišli na krmilo ob jako nesrečnem času, kar bo njihov padec v znatni meri povečalo.
Vsa poročila soglašajo, da se bližamo »onemu industrijskemu stadiju, ki ga kspitalistično časo pisje m kapitalistični magnatje sami nazirajo " narodna prosperi-teta". Zadnja poslanica predsed nika Tafta zvezineinu kongresu prav točno označuje položaj (seveda iz kapitalističnega stališča). Predsednik pravi: "Biznis" nase dežele je sedaj na trdni podlagi. Fabriška podjetja obratujejo s svojo polno paro in zahteve po delavcih niso bile nikoli tako stalne in naraščujoče. Kupčija^naše dežele z tujezemstvorn bo znašala za tekoče leto nad $4,000.000,-000, kar porazni, da se je za 500 milionov dolarjev več izvozilo ka kor pa importiraJo. Letošnje leto
i'e leto neverjetno bogatih pridelkov skjupna vrednost vseh polj skih pridelkov bo znašala nad $9,500,000.000."
Letno poročilo poljedeljskega tajništva potrjuje predsednikove izjave. Posredovalne tvrd'ke na Wall Street-u (New York) naznanjajo v svojih okrožnicah, ds "prosperiteta" narašča in da fabriška podjetja pričenjajo deljjJ^s polno maro.
Vse te izjave in poročila soglašajo v tem, da so se deželi začele celiti rane, katere ji je zasekala kriza leta 1907.¿da je "biznes" na trdnejši podlagi in da se je "prosperireta" povrnila.
Toda kaj vse to pomeni! Kakšne posledice naj ima? Vse to znači, da smo si res odpomogli od industrialne krize 1. 1907., in da ponovno stopamo v stadij nad-produkcije (preveč produkta), kar pomeni, da se bližamo novi industrijski krizi. Tu je vzrok za to. Delavci po vsem svetu, dobivajo v obliki plač samo del one vrednosti, katero so ustvarili s svojim delom: vso drugo vrednost pa dobi kapitalist v obliki profita. Ker tvorijo delavci pri bližno tri četrtine vsega prebivalstva, je samoobsebi umevno, da tvorijo delavci tudi ogromno večino odjemalcev. Jasno pa nam mora biti, da delavci kot odjemalci ne morejo pokupiti nazaj vso onp vrednost, katero so ustva rili s svojim delom, ker niso dobili popolne vrednosti svojega dela, ampak le en del, torej tudi ne morejo pokupiti vsega produkta, ampak samo en del. Vzemimo za lažej razumevanje za primer čievljarsrkega delavca, ki zasluži $60 na mesec. Njegovi izdatki so razdeljeni, *da mu ostane za obleko in obuvalo po 6. dol. na mesec. Pri sedanji draginji mora jako paziti, kako bo najbolje oblekel in obul sebe in svojo družino. Mesto, da bi si kupil nove hlače, nov klobuk, novo suknjo, nove čevlje, mora staro obleko in ofouvalo popraviti, očistiti in se zadovoljiti s tem, ker nui njegova plača ne-dovoljuje, da ni kupil nove stvari. Ako bi pa imel mesto $60 na mesec $70, bi lahko kupil za vsakega člana svoje družine več na leto po en par Čevljev, po eno suknjo, po eno pokrivalo itd. Pri eni družini se to ne pozna veliko, a pri milionih pa to pomen ja, da bi se pokupilo milione parov čevljev, oblek, klobukov, itd., itd. Ako bi imeli delavci boljše plače, ako bi dobivali večji del one vrednosti, ki jo ustvarjajo s svojim delom, potem bi se indu-
strialne krize ne oglaševale tak« pogosto kot se oglašujejo.
lfrr fabrikantje v svoji lastni dc^KMi ne morejo razpečati svoji) izdelkov, so "risiljeni iskati trgo\ v tujini. Toda kapitalizem ni raz vit samo v eni deželi, temveč jt bolj ali manj razvit po vsem kul turnem sveftu. Iste teškoče pri rtu peča vanj ti svojega blaga imajo kapitalisti tudi drugod; zato so tudi ti prisiljeni iskAti si novih trgov zanje. Ker pa se vedno no va industrijska podjetja ustanov Ijajo, zlasti v onih deželah, kjer jih še ni bilo, se vedno manjšajo trgi za razpečavanja blaga v inozemstvu, vsl^d česar so kapitali sti nezmožni razpečati vse svoje blago. Njihova skladišča so pol na. Kriza je tu. Kredit preneha, pospjila se odpovedo, banka bankrotira za banko, topilnice, fabri ke in druga podjetja se ustanov-Ijajo in delavci so vrženi iz to varne v brezposelnost. Vse to se godi zato, ker so delavci produci-i ali preveč vrednosti. In stradati morajo zato, ker je vsega preveč.
Po polomu se industrija le počasi zopet vzdiguje. Cene padajo, zaloge blaga se porabijo in pro dukcija prične znova. Sprva po časi, boječe, a vsak dan z večjo korajžo in kmalu je nekdanja gonja v starem tiru.
Panike, v .vedno krajših presledkih. Zadnja je bila 1, 1907. Vsa znamenja danes kažejo, da se ves "biznis" zopet bliža skrajno visoki pointi. Kadar bo ta pointa dosežena, tedaj bo nova kriza nastopila ; ker je zopet vsega toliko narejenega, da ljudje ne bodo mogli pokupiti.
Razume se samoobsebi, da človek ne more s sigurnostjo trditi, ravno kedaj bo nova kriza nastopila. Iz obstoječih razmer se da sklepati, da nova kriza lahko na-stcjpi že v teku enega leta ali dveh. Tudi če se pojavi čez tri leta ali nekoliko pozneje, a gotovo je, da jo bomo imeli prej, prodno bo konec Woodrow \Vil-sonove administracije. In kaj bo to pomenilo za demokrate! Politiki, ki ne poznajo gospodarske^ ga razvoja in njegovih zakonov, bodo trdili, da je kriza nastopila zato, ker so 'znižali colninski tarif (ako ga bodo), ali pa zato, ker ga niso znižali (ako ga ne bodo). Pa bodisi že tako ali tako; demokratje bodo morali biti odgovorni za krizo, pa če bodo kaj pri tem krivi ali ne.
Demokratski stranki je usojen pogin in nihče jo ne more rešiti tega. In ker republikanske stranke pravzaprav že danes več ni, mora na vsak način priti 1. 1916. nova stranka na krmilo. Katera stranka *bo to! Morda progresivna? Morda socialistična? Morda?
mir jati sebe s pennsylvanskimi
t)r<;mogarji, ki so bili v času pre-nogarskega štrajka. možje na pra vem mestu in so z občudovanje vredno solidarnostjo stali v boju, Ja se unija izvede.
Taka nturamna zavijanja, ka kršnih se poslužuje zlobni in arogantni urednik Glas Naroda, s namenom, da zakrije madež Sak serjevega podjetja, ima edino namen, da se nasilje delavcem pe ska v oči.
Pribijemo torej, da ne 1>o zavijanj : Sakserjevi pisači in pa pre-mogarski baroni v Pennsylvaniji so si glede skebstva edini, podobni so si kot cent centu. Delavei v Pennsylvanijil Zapomnite si ta zavijanja Sakserjevih (da rabimo Sakserjev izraz) neizkušenih, vihravih ljudi!
ŠE ENO "GLAS NARODU"
Posebno modre se čutijo uredniki "Gla* Naroda" vedno koncem tedna. Zadnji teden so zmo-drovali, da bi bilo zelo umestno, če zasučejo skebstvo, katero smo pribiH Olas Narodu, tako,, kakor da bi ta termin padel tudi na pen-nsylvanske premogarje, kajti tudi oni morajo delati v neorganiziranih podjetjih: ergo bi bili po naši odnosno Glas Naroda urednikovi logiki tudi skebje. Toda manever modrega urednika je prozoren. Želja njegova je da. bi pokril s stanjem penn sylvan ski h premogarjev, ki so se junaško borili za priznanje unije, kar bi pomenilo skrajšanje delovnega časa in večjo plačo, katera bi omogočila njim, njihovim ženam in otrokom boljše življenske pogoje, s primero Sakserjevega podjetja. Češ, premogahski baroni v Pennsylvaniji in Sakser nočejo priznati Unije, ergo zato delavci niso skebje. Tu je treba pojasnila.
Nam sicer ni znano, če so Sakserjevi uslužbenci kdaj zaštrajka-li in zahtevali priznanje unije; vemo pa, da so to hoteli pennsyl-vanski premogarji; ni pa seveda njih krivda, če so premogarski baroni tako samopaíni in brutalni kakor Sakser. da premogarjem ne dovolijo človeških pravic. Ske-bi zato niso (kakor bi jih rad naslikal "Glas Naroda", da bi s tem opravičil svoje stališče) premogarji, ampak skebstvo hočejo vzdrževati pennsvlvanski premogar-ski baroni, katerim enak je tudi Mr. Sakser I In če delavei pri Sak-serju niso nikdar vprašali za uni-oniziranje "Glas Naroda", njegovi uredniki potem niso nič boljši (mnogo slabši še) kakor Sakser sam. Prav nobene pravice nimajo uredniki "GI. Nar." pri-
SOCIALIZEM PO SVETU.
Kakor mi slabotni ljudje, tako se je tudi Socializem ves pošten in pravičen zagledal na svojem potovanju najprej V krasne palače in gradove, v blešč plemstva in vladairjev. Hotel se je torej nastaniti pri njih. Odkazali so mu jako vljudno kotiček za bivanje. Socializem je kmalu opazil, da ga zaničljivo ogledujejo, klateža. Zasmehovali in zasratnovali so Socializem glasneje in glasneje, a rned seboj so se opravjali in ob-rekovali. sovražili so se in pobijali, spletkarili drug proti drugemu in pogin jali v blatu nemoral-nostj.
• V tej družbi je našel Soeiali-7om tudi "duhovništvo", ki je dopovedovalo ljubezen, poštenost, ponižnost in skromnost zatirane' mu človeštvu, a samo se vdajalo vsem strastem in nasladam in po* veličevalo blešč. Pošteni Socializem vzame svoj klobuček, pn haj-di.
G*re po samotni poti in sreča moža, ženo in par ot/blf z njima.
Kdo ste, ljudje božji! E, nič ni-, smo, po svetu se potepamo in dela iščemo, če ga nam kdo da, pa delamo, in preganjajo nas, zatirajo, izkoriščajo, sovražijo; to ni pošteno; ali ne bi bilo boljše, če bi vsi ljudje skrbeli v najlepšem bratoljubju za splošen blagor. Zemlja rodi, delo prinana sadove, ki 'jin uživajo drugi — nekateri.
Socializem se zamisli. Ta člo vek je pa drugačen kakor oni, aa. to je delavec: oni so me zasmehovali, ta.mož pa čuti prav tako kakor jaz sam, pošten je kakor jaz, in pravičen. Nato vpraša moža:
Ali je mnogo takih ljudi kakor ste vi? Mož pove Socializmu, da jih je mnogo in da jih je več in več, ker si oblastni ljudje prilaščajo v svoji krivični sebičnosti vse zemeljske dobrine in hoče peščica veliki del človeštva zasužnjiti, piu vzeti vso svobodo in vse pomočke za življenje, da mu jih potem za težko delo milostno deli ali pa ne.
Socializma ugajajo te odkritosrčne besede.
Tako, tako! Jako. prijazna družbica ste, imate tiste nazore, kakor jaz. Spoprijateljimo se, jaz iščem strehe, ki je sedaj sicer tudi vi nimate, a če vam bodo veliki gospodje dali delo, se bo že kako tudi dobil boren kotiček za stanovanje. Če me potisnete v naj-skromnejši kotiček, bom zadovoljen, samo da bom pri vas, ker ste plemeniti in pošteni ljudje. Iskal sem drugod prijateljstva, a sem našel hinavščino in ostudno za-hrbtnost, zato sem prišel med vas. med delavce.
Mož ni ugovarjal. Dobil je kmalu delo v tovarni, kjer je bilo veliko delavcev. Vai so bili obupani, siromašni in odkritosrčni. Seznanil in spoprijateljil se je bil mož« s tovariši, pripovedoval jim je, kako je srečal beden in gladen pošteni Socializem, da stanuje sedaj pri njem in kako plemenit in pra vicoljnben je. Vse delavstvo se je zelo zanimalo zanj, videti in slišati so ga hoteli in zrli so mu zaupno v odkritosrčne oči, v pravično lice, se sklepali okolu njega in pričeli uvidevati, kako močni postajajo, stiskali so pest in pravili: ta pest dela, delo vzdržuje vse, torej ta pest vzdržuje vse.
tfedaj pa, tedaj» pride tovarnar in stari pred pritepencem. Pridejo "duhovniki" in svare delavstvo pred Socializmom, pridejo "pop-je" in napravijo razkol med de-avatvom, hujskajo delavca proti delavcu, ne govore o Socializmu, ker ne vedo o njem ničesar, marveč izigravajo osebo proti osebi,
delavstvo proti prijateljem Socia lizma, onečaščajo njih imeua, da bi se jim zločesto delo bolje po srečilo. Tako delajo "popje" in skromni Socializem, vsa plemeni tost, ki si jo more človek le misli ti, se odvrača z gnjevom od takih nepoštenih bojišč, ker je sam po šten in plemenit. Sveti se jim lice. zlobno lice "popom", Če se jim posreči napraviti razkol med de lavstvom v prid svoje sebičnosti in v prid delavstvu sovražnih elementov.
Tako jc modroval Socializem in se še huje stisnil v svoj kotiček.
Toda v temnem kotičku je zbiral nove moči; vedel je, da v člo veštvu j>rostaška bojevitost "popov" ne more obroditi sadov, ne more blagodejno vplivati na preporod človeške družbe. Zato je snoval in snoval, spodbujal srca proletarcev in vedril njih duše, da z elementarno silo bruhnejo na dan v obliki plemenite pravičnosti — socializma. Socializem se je stisnil v zadnji kotiček delavskega srca in nihče ga ne izrujč iz njega. Nobeno meščansko ro-kovnjaštvo, nobena nepoštenost.
Preplemenit je socializem, da bi ga negovali s čem drugim nego z plemenitostjo in s plemenito obrambo.
Socializem pozna revolucijo, re-voluicjo v srcih vsega delavstva.
Tako je modroval Socializem in se ni oziral na dejanja zlih duhov, marveč je delal dalje in dalje, dela še in bo delal — dokler se uresniči socialistični cilj.
VOJNA ALI MIR.
V	ponedeljek, 6. jan., se ima odločiti na mirovni konferenci v Londonu, ali se sklene na Balkanu mir, ali se bo vojno klanje nadaljevalo. Turčija, ki je bila ob času premirja mehka kot vosek in je bilo videti, da je pripravljena sprejeti svoje usodo, pa naj bo že kakršna hoče, z ravnodusnostjo in brez ugovora, je zadnji čas sprejela docela drugačno taktiko. Njena mehkoba se je spremjenila. v trdovratnost, ki pa gotovo ne izvira iz Carigrada. Ker zastopniki zavezniških vlad vstrajajo pri svojih zahtevah in ker Turčija noče privoliti v te zahteve, so prvi izročili svojim turškim kolegom nltimatum. Ako turški člani mirovne konference ne privolijo v zahteve zaveznikov, bodo zastopniki teh slednjih odpotovali v torek domov, kar potnerni obnovitev sovražnosti in nadaljevanje balkanske vojne. Ker Turčija dobiva nekje pogum, ni prav nič u-panja na uspeh mirovne konference v Londonu, od katere se je sprva toliko pričakovalo.
V	interesu avstrijske vlade je, da se še ne sklene mir, kajti ako bi se sklenil mir in določile meje prizadetim narodom, bi imela vojnih lopovščin in plena željna avstrijska vladna garda zastavljeno pot in vsi njeni lepi skomini in u-pi bi šli rokom žvižgat. Da bi šla prek« sklepov mirovne konference, toliko predrznosti ji nikakor ne predpisujemo. Za izveditev svojega roparskega naklepa je Avstrija v spremstvu svoje tetke Nemčije naščuvala Turčijo, da naj se ne poda ter tako pušča Avstriji še vedno pošto pot, da poseže v balkansko zmedo ter si prisvoji kotiček na solncu, pred vsem pd1. da preprečiji Srbiji pristanišče ob Jadranski obali, ker bi to pomenjalo za avstrijsko o-svojevanje na Balkanu: do tu in niti koraka naprej!
Glavno vprašanje, zaradi katerega se bodo razbila mirovna pogajanja, so trdnjava Drinopolje, katero zahtevajo zavezniki za Bolgarijo. Ta trdnjava vresnici po-menja za Turčijo velikansko izgubo, a pri svoji nepopisni notranji mešanici in škordajda usode-polni politični in gospodarski o-slabelosti, bi Turčija ne imela ne volje, ne poguma ustavljati se tej zahtevi zmagovitih zaveznikov. Kakor že tolikokrat, tako bo tudi sedaj Turčija tista, ki bo šla za tuje politike kostanj iz ognja je-mat, a si bo kot dmgokrat tudi to pot-osmodila svoje prste; kajti, česar noče odstopiti sedaj, bo ne-dvomina v kratkem primorana po ponovnih žrtvah. Nihče razVen Turkov ne more biti tako optimističen, da bi mogel upati na kak poseben vspeh- turške armade v sedanji vojni.
S prekinjenjem mir.ovnih pogajanj pa stops balkansko vprašanje v spremstvu * vprašanjem vseevropske vojne zopet v ospred-
uje in sicer po zasluieuju avstrij. ako-neiuških splet kari j.
Iveri. S
D. Staučev, jeden glavnik faktorjev bolgarske vlade, je«gla(ioiQ poročila iz Sofije, apeliral n* tamošnjega ameriškega poslanika, da naj zaduji vpliva na ameriške Kapitaliste, da invo*»tirigo svoj kapital na Bolgarskem. Bolgarija bi sedaj osvojene turške pokrajine — če jih še obdrži — modernizirala ; odprla bi rudnike, zidala nove železnice itd. toga vrag je, ker denarja ni. Po mnenju Stančev» bi torej ameriški velekapital d* brodošel.. Ameriški kapitalisti so naravno veliki špekulantje in morda sprejmejo ponudbo. «Toda ameriški kapitalisti ne bodo investirali milionov na Balkaftti iz "ljubezni do bližnjega", temveč bodo gledali, da se jim investirani milioni saj v dvojni ali trojni me> ri vrnejo. To se pravi, da bo balkansko ljudstvo 4>otem hlapČevalo razen svojim carjem tudi ameriškim denarnim carjem. Ameriški' kapitalisti se pa v svoji krutosti ne ločijo-dosti od turških paš. In balkanska vojna proti Turkom je kajpada bila i "osvobojevalna" vojna. Pametni se smeje.
Neznaniči, ki venomer grdijo socialiste, pravijo, da bo pod soci-alizmom vsak državljan, še celo-vsak otrok suženj vlade. Ravno narobe, neznaniči! V socialistični družbi bo vlada ali pravzaprav uprava —"kajti vlade v sedanjem pomenu ne bo v službi slehernega delavca.
Delavci ustvarjajo vsa boga-tsva. Kapitalisti ustvarjajo bedo ničesar drugega kot bedo — s tem, da odvzamejo delavcem njih produkt. Če bi bil svet pravičen, če bi ne stal na glavi, bi živel vsak po svojih delih i delavci bi imeli svoj produkt, kapitalisti pa — bedo.
Roosevelt se ni sramoval prisvojiti celih točk iz socialističnega programa. Sedaj si prisvaja tudi organizacijsko formo socialistične stranke. Njegova stranka 4 4 bull-mooserjev'' namreč hoče vpeljati redno plačevanje mesečnih prispevkov za svoje člane. Socialisti imajo dobre ideje kajne! Torej le po njih! Ampak ena stvar je v socialističnem programu, katere se bo Roosevelt skrbno ognil — in ta je: kolektivna lastnina proizvajalnih sredstev:
Mirovna konference v Londonu dokazuje, da so Turki boljši di-ploinatje kot pa bojevniki. Enajst sej so že imeli pooblaščeni do 5. jan.. a dognali niso še ničesar. Turki vedno odlagajo svoj odgovor na pogoje balkanskih zaveznikov, samo da zavlačujejo čas —-medtem pa Turčija vlači nove čete iz male Azije. Ko bo Turčija imela dovolj moštva, pretrgala bo v Londonu vsa pogajanja in krvavo klanje se najbrž prične znova. Poleg tega pa osrčuje oficiozno Turčijo oficiozna Avstrija, ki še vedno utika svoj nos v balkanske razmere.
Zadnji teden se je pripeljal v Chicago preblagorodni mister — pes z imenom "Offley Wee Blackie' v posebnem vagonu iz New Yorka. Pasji zvedenci pravijo, da je pes vreden $5000, dasi ravno vaga samo funta. Ta cucek se torej ceni več kot zlato, kajti 3% funta zlata se dobi' za $703. Plemeniti gospod pe» "Blacky" je imel — kakor reče no —'sam svojo karo in celo ko strežajev. Pasji vozni listek iz New Yorka v Chicago je stal $595. Chikaški listi so iz solidarnosti zamolčali ime tistega "siromaka", kateri lastuje tega cucka. Toda ime gori ali doli. Mi vemo, da pes gotovo ni lastnina kakega delavca iz klavnic ali jeklarskih tovaren v So. Chicagi; pač pa je najbrž lastnina kake nolblazne družabve datne, da ga bo pestovala namesto otroka. Isto^ časno se pa vozi na stotine revnih delavcev na tovornih karah, ker nimajo centa niti za kntfi, a kam še za vozni listek. Tak je današnji sistem! Sedaj bo pa še prišel kakšen kapitalno zabiti Sojar in bo rekel, da socialisti hočemo obrniti svet, da bo hodil po rokah! Kakršen sistem, takšni zagovorniki l
PKOLETÁKKC
"Proletarčeva,f armada.
POZOR, K0NTB8TANJB!
PO NOVEM LETU STANE LIST
$2.00.
Da d&mo priliko onim konU-sUntorn, ki si do i«Uj niio mogli priboriti mesta med najvipeinej-ttmi bojevniki "Proletarčeve Armade", da ti pomagajo naprej, nasnajamo, da bo itel od prihodnjega tedna naprej vsak NOV CELOLETEN NAROČNIK 300 GLASOV, vsak NOV POLLETEN NAROČNIK PA 200 GLASOV.
Vsi na krov! 8edaj ima vsakdo priliko, da pride na prvo mesto! NAPREJ!
Kontest lepo napreduje.
Kooteat lepo napreduje! Prav j© tako ! Proletarec rani novih naročnikov, novih bojevnikov, novih zavednih tMavc/v, a slovenski dejavef^ramjo "Proletarca". Zator^je naravno da ima naüa 'armada' toliko lepih uspehov na polju agitacije 2a "Proletarca".
List se je sicer podražil za pol dolarja, a v tem ne odločujemo mi, v tem odločujejo veliki stro-àki, katerim mora biti Proletadče-va blagajna kos, sicer bi se usta vilo kolesje napredka in Proleta-rec bi 5el rakovo pot nazaj na Štiri strani* Toda ne samo, <la mora biti Proletarec na osmih stranih kos sam sebi, temveč mora gledati tudi v bodočnost, saj smo vendar vsi zato, da postane "Proletarec'' v najkrajšem moiž-nem času dnevnik, ali neî Ali se ne strinjate s to idejo T Seveda se! Zato ne smemo iti nikoli niti za korak nazaj, tudi stati ne smemo, kajti stagnacija je anah utrujenosti nesposobnosti in neuspeha, a mi hočemo in moramo neprestano naprej za našim ciljem, za do sego dnevnika, za osvojitvijo vseh slov. delavcev v Ameriki, za zmago socializma.
Velik je ta cilj. zato moramo biti tudi mi veliki v našem delu, da ga dosežemo. Imejmo pa zavest, da nam bodo pomagali naši nasprotniki "pri tem našem delti. Lep dokaz zato je dopis novega naročnika in bodočega sod ruga Sorina iz St. Louisa, Mo., ki ga prinašamo med dopisi. To je tako lepo spričevalo in zagotovilo, da si pra naj vsak čitatelj izreze in vtafc ne za klobuk. In kakih Sorinov ni foaš malo. Veliko veliko jih je, a oni ne pridejo na dan, v prvi vrati zato, ker jim "Proletarec'? še ni tako poznan in imajo pred "Proletadcem" se strah! Naloga "Proletarčeve armade" pa je, da zbere trezne nezadovolj-neže ter jih pripelji v naš tabor.
Stanje kontesta ob koncu zadnjega tedna.
Frank Pavlovčič. Conemaugh,.
Pa....................10000
J. P. Novljan, Aurora. Minn. 8400 F.'8. Tavchar, Rock Cprings.
Wyo. . . ............. 5200
Louis Glaser, Piney Fork,
Ohio...............
Chas. Pogorelec, Pueblo,
Tolo...........:......
Anton Draâler. Forest Citv,
Pa....................
Math. Petrovčič, Cleveland,
Ohio ..................
J. Zakovšek, Waukegan.
Ill.....................I
Blaž. Novak, Pittsburg, Pa. 3000 Frank Daniček, Bear Creek.
Mont.................. 2900
•Jos. Ferjančič, Panama, 111. 2800 John Kvarticlh, Morgan, Pa. 2800 Val. Razbornik, Milwaukee,
Wis...................I
John Merzel, McMechen, W.
Va....................
Anton Straiišar, Lloydell,
Pa. .......;.......
J. Pogačnik, Stone City, Kansas.................
Frank Rataic, Vandliig,. Pa. 1900 Anton Ausec, Staunton, 111. 1800 John Koklieh, Canonsburg,'
.Pa....................1500
Martin Meznarich, Klein,
Mont. . . ............... 1400
Steve Flere, Winterquarters,
Utah.................. 1200
Louis Korošec, Pueblo, Colo. 1200 Mike Kulovec, Chicago, 111. 1100 Anton Hkoffar, McDonald,
Pa. . ...................1000
Miss M. A. Strainer, E. Helena, Mont..............1000
Jos. Hočevar, Pueblo, Colo. 1000 Frank Yager, Keevatin,
% Minn. . . '...............
J. Zajcšek, Ralphton, Pa. .. John Gartnar, Fayette City,
Pa....................
Vencel Obid, LaSalle, 111.".. •Jacob Selak, Pittsburg,
Kans..................
Math. Rihter, Chisholm, Minn. 500 Blaž. Mezori, Carona, Kans. 400 Jos. Petrovčič, Waukegan, 111. 400 Andrej Podlesnik, Pittsburg,
Kans. . . i.......*......
Thos. Petrich,A'oungston, O. J. M. Majcen, Sheboygan,
111.....................
Louis Sporar, Butte, Mont. Miss Helen Zavertnik, Chicago, 111...............
John Aubel, Ptttaburg, Kans. Ant. Tomšich, Aurora, Minn. Fr, Breprar, Snringfield, 111.
800 800
800 600
600
400
300
300 200
200
Socialistični pregled.
NAD 900,000 800. OLABOV.
Najnovejša »»oročila kažeje, da /naša število socialističnih glasov pri zadnjih predseniških volitvah
nad 900.000. Nekateri listi so pred kratkem prinesli, da znaša Set vilo soc. «'lasov 898.119, Pozneje pa je prišlo na dan, da znašajo soc. glasov v Io^i 16.967 in ne 15.914, kakor je bilo prvotno po-ročano. Poleg te#a je to število še v nekaterih drugih slučajih po-manjklivo, tako na pr. v Pennsyl-vaniji, v Northumberland County-ju, od koder je državni tajnik ni prejel pravilnih podatkov. Po zadnjih podatkih znaša število v Pennsylvaniji 83.164, kar pomeni 145 odstotkov nad istim 1. 1908.
Naslednja tabela kaže število soe. glasov v posameznih državah 1. 1908. in 1. 1912. ter odstotni napredek v zadnjih atirth letih:
Države - 1. 1»08 1. 1912 %
Alabama ........ 1,390
Arizona Arkansas .
<'alifornija . Connecticut Delaware , Florida . Oeorgija
1,912 ... 5,842 .. .28,659 ... /5,113 ... 240 ... 3,747 ... 584
napr.
3,029 117
4600
4000
3600
3400
3100
2800
2000
2000
1900
Pennsylvania zopet zmagala.1
Hurej! 10,000 glasov je pribor-jenfh! §odru£ Pavlovčič je prvi dosegel rekord 10,000 glasov v kontestu za 1„000 novih naročni-kov.t Z orjaško silo pravega agitatorja se je povspjel preko svoje ga glavnega in enako navdušenega tekmeca sodruga Novljana zopet na prvo mesto, dasi mu je zadnji teden sodrng Novljan izvil prapor prvenstva izrok in ga po nesel v boj na čelu .zmagovit*
"Proletarčeve armadi/' katero
> *
danes občuduje vsa ameriška slovenska javnost; pa kako tudipe,
saj sličnega navdušenja in
/rfo/.rf-
vovalnosti za ka»k slovenski 1st š« živkrst ne pomini. Kdor zna, pa zna! In naša vrla "armada" pojmuje svojo nalogo izvrstno! Res je, da je Pennsylvania zopet precej naprej od Minnesote, a naši neutrudljivi minnesotski sodrugi so se zaobljubili, da dobe prvo darilo, cele vrag ni in ne bodo od-jenjali, pa magari če imajo naročnike iskati nevem kje. ^ In sklep, kakor pravi naš pesnik Ko-«eski, ima neznansko moč. Le vrlo naprej Minnesota, naj velja kar hoče!
Prav veselo n&s iznenadja vsak teden naš peščeni Wyoming, s so-dmgom F. S. Tavcharjem. Hi .zavzema, že par tednov neprestano tretje mesto v kontestu. Ako u-poštevamo maloštevilnost slov. delavcev v Rock Springs in oko lici, -potem homo vedeli ceniti velik vspeh sodr. Taveharja! Wyoming je naš I
Dobro se drži sodrug Olažer* v Piney Fork, O., ki skrbo čuva pribor jeno četrto mesto t kontestu. Kaj pravi na to Cleveland, ne vemo. No, sicer pa Cleveland še pride s svojo "rezerv*).
No, no! In celo Pueblo! Bravo! Kar čez noč je prišla v armado! Ni se zadovoljila z rekrutstvom. kar takoj je hotela šaržo petega reda! Fajn ! Charlie, dobro si se odrezal s svojimi novincf! Glej. da kaj kmalu avanziraš!
Intakodalje intakodaljc" se kontest razvija v slavo na«e "armade''. Pohvalo zasluži naša bojevnica Strainer, ki že zadnjič dosegla 1000 glasov. Ta teden se ji je pridružila tovarišica Helen Zavrt-nik iz Chicage! Prav tako! Neustrašeno naprej!
Maho...........0,400
Illinois . . .. 34,711
Indiana.........13,47«
Iowa ...........S,2»7
Kanaan.........12,420
Kentucky.......4,1 V,
Louisiana....... 2,538
Maine......*.... 1,758
Maryland.......2,323
Mas*a<'hu*ett* . ...10,781
Michigan.......11,586
Minnesota . . .....14,07
Mississippi..... 978
Missouri.........15,431
Montana.........5,855
Nebraska . . ..... 3,524
Nevada.........2,103
New Hcuupshire.. 1,29t*
New Jersev......10,253
New Mexico...... 1,056
New York ......38,451
North Carolina ... 345
North Dakota ____ 2,421
Ohio...........33,799
Oklahoma........21,779
Oregon........ 7,339
Pennsylvania . ...33,913 Rhode Island . ... 1,365 South Carolina . .. 101
South Dakota ____2,846
Tennessee........ 1,870
Texas...........7,870
rtah...........4,895
Vermont......... 547
Virginija....... 255
Washington......14,177
West Virginija ... 3,679
Wisconsin.......28,164
Wyoming.......1,715
3,163 8,153 79,201. 10,056 556 4,806 1,028 11,960 81,249 36,931 16,967 26,779 11,647 5,249 2,541 3,996 12,662 23,211 27,505 2,061 28.148. 10,885 10,219 3,263 1,980 15,928 2,859 63,381 - 988 6,966 89,930 42,262 13,343 83,164 2,049 164 4,662 3,492 24,896 9,023 928 820 40,134 15,336 34,120 2,760
65 40
176 97 132 28 76 87 134 174 105 116 178 107 45 72 17 100 89 111 82 86 190 55 52 55 171 65 186 188 166 94 82 145 50 62 64 87 216 84 70 222 183 317 21 61
Total
112 De-
...<..424,488 900,868 Druge stranke so dobile: mokratje 6,:*0.'J.Ü6.'Í ; naprednjaki 4,168.564'; republikanci 3,439,529; prrthibicionisti 203.319; sociali-stično-delavska stranka 29.061.
obravnava življenje rudarjev na VestfaAskem ' in ima podnaslov
"Drama na rdeči zemlji". Držav-ni pravdnik je zahteval, da ae mora podnaslov črtati. Označba "rdeča zemlja" je Čisto nedolžna, ker se Vestfalsko že od nekdaj imenu je tudi "rdeča zemlja". Ali modri eenzor je bil mnenja, da bi kdo lahko tolmačil v naših sprijenih Časih podnaslov tudi politično. Podnaslov so črtali, a cenzoi Se vedno ni imel dovolj. Kratko-malo je prepovedal igro, ker se ni pisatelj oziral na sedanje varstvene predpise in rudarje. Žal, da je umrl pesnik še pred izdajanjem tega zakona. To seveda cetnzorja nič ne briga, ker ga spravi že sama beseda "rdeče" tako iz sebe, da piha kakor purman, če vidi rdečo krpo.
Lepa zmaga.
Pri občinskih.volitvah za inesto 'Kiel so socialni demokratje dosegli nenavaden uspeh: polovica občinskih svetovalcev je socialnih demokratov, namreč Štiriindvajset. Meščanski zastopniki imajo tucU 24 mandatov. V državnem zboru zastopa Kiel že v^c let mednarodni strokovni tajnik Legien, ki je bil pred kratkim v Ameriki.
Socialističen dnevnik na Kitajskem.
Ko so bile volitve v parlament končane, so kitajski socialisti vse svoje moči posvetili ojačenju organizacij in okrepitvi bojnih sredstev. Na kongresu, ki je bil pred kratkim v starem cesarskem mestu Nankingu in ki s« ga je udeležilo okrog 3000 oseb, je dobila strankina organizacija trdno obliko in program jasnejš*' določbe. Najvažnejši sklep na kongresu je pa bil oni, -da se prične z izdajo socialističnega dnevnika. Glavni urednik lista je Mazu. tajnik Su-njaUenov. Prva številka je izšla in prinaša med dntgiin tudi članek znanega sodruga Bergerja iz Amerike. IJst se imenuje "Kitajski republikanec".
>M>I»MM»»»MMM<»MM; >
Siran Kp, r
Sodrugom kluba it. 1 J. 8. Z. naznanje I
V solmto večer dne 11. januarja bo v prostorih Rad. Straže, 1830 So. Centre Avc., skupn«j konferenca, na kateri bodo postavljeni kandidatje za volitev ekaekutive J. 8. Z. za leto 1913. Začetek toč-noj ob 8. uri zvečer.
Vsakega sodruga veže dolžnost, da bo na konferenci, ki se jo vde-h*že vsi čikaški klubi, navzoč. '
Pridite gotovo vsi!
Frank Podlipec, taj.
' Cieveland, Ohio, 1. jan. 1913. —
Vsi člani tdov. soc. kluba štev. 27, se vabijo, da se gotovo udeleže prihodnje seje dne 12. jan. Med drugimi važnimi opravili je volitev n6vega odbora za prihodnjih šest mesecev. Pridite vs»I
Dne 11. jan. ob 8. uri zvečer imajo vse slov. in ena hrvatska soc. organizacija zabaven večer v "Stokes Hali", t. j. pri g. J. Gr-dina. Vsi člani clevelandskiji soc. organizacij se vabijo, da se vdele-
že tega večera in pripeljejo seboj svoje prijatelje!
Clev. organizacija I. W. W. ima svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. liri dop. v Jaite s Hali, 6004 St. Clair Ave.
M. Petrovčič, taj. slov. soe. kluba it. 27..
V pojasnilo.
Chicago, Hi 31. dec. 1912. — Cenj. uredništvo: -r- V zadnji številki sem za()£zil, da je "Proletarec" repetiral pomoto, ki jo je naredilo uredništvo "Zarje", ko « je priobčilo spis: "Žretje viijih štiristo" in dalo meni kredit za spis.
Dotični spis je priredil sodrug I. Molek in gre torej kiredit njemu. —• Uredništvo naj to v prihodnji izdaji popravi in kreditira to dotičniku.
Socialistični pozdrav! —
Petrich.
CENE POSAMEZNIH ZVEZKOV 800. KNJIŽNICE.
1 iitU — —-----$0.05
10 iztisov------.40
25 iztisov------.85
ÖOiitiiov------1.50
200 iztisov------4.25
500 iztizov------10.00
Boj med pravico in krivico, boj med delom in kapitalom
1— JE SLAVNI RUSKI PISATELJ -
gl 1<l i m O orki
TAKO IZBORNO OPISAL V SVOJEM NAJBOLŠEM
ROMAN U
MATI
Kontest za 1M0 novih naročnikov
UpravnUtva "Proletarca", Ohicago:—
Sodrugi! Podpisani
se Jiočem vdeletžiti kontesta za 1000 bodite uverjeui, dn bom storil vse, kar je v mojih močeh, naročnikov do 1. feb. 1913. Poiljite mi naročijo knjižico in
Imo . . Naslov
•••••••••••••••«••••••••••••••••t*********
PRED UMIRANJEM ZA LA j	KOTO.
"To zimo bo videla Evropa narod v krempljih smrti za lakoto V meri, kakor se je doslej komaj dogajalo na Kitajskem in v Indiji, je prišla nad ljudstvo vzhodne Turčije lakota", s temi besedami za<-rnja znani angleški publicist Jaurès o avstrijski socialni demo- Allan Ostler prorokovanje trage
kT:iC1ji	¡dije, ki bo pustila daleč za sabo
V eni zadnjih številk "Huma- vse grozote in strahote balkanske nité" priobčuje odlični francoski vojne. Ljudska množica, močno sodrug Jaurès članek, posvečen presegajoča miljon, je v naglem premirju na Balkanu. V tem član- begu zapustila svoja domovja a ku govori tudi o stališču avstrij- se gnete pred vrati mesta, ki bi ske socialne demokracije nasproti rado pomagalo a ne more. Zakaj vojni. Jaurès piše :	| velik del dežele je popolnoma za-
' Naši avstrijski sodrugi nam puščen, ker zapuščajo možje, žene kažejo v teh urah občudovanja in otroci na begu pred sovražni-vreden zgled poguma, odločnosti kom svojo domovino, pa ne vedo, in premišljenosti. Izpostavljeni so kje bodo dobili jutri prenočišče najgnusnejšemu obrekovanju, naj in košček kruha, da utešijo lako-sirovejsim grožnjam, najsamovol- to. Oster slika strašne prizore, ki nejšemu naailstvu. Njih časopisje jih je opazoval, ko je jezdil skozi konfiscirajo. Predsednik držav- deželo po bitki, pri Ljule Burgnsu. nega zbora, mešetar nazadnjašt- Slika od bežečega prebivalstva va. hoče zadušiti njihov glas. Ne prenapolnjene ceste in pota, vele-omagajo. Ne razburjajo se. Ad- tok stotisočev ljudi, ki so se v lerjevi govori v zbornici, na ljud- mirnem času borili s plugom in skih shodih so naravnost brez pri- brarA) za vsakdanji kruh: "Kamere, kar se tiče njihovega mošt-^ mor sem prišel, v vasi, mesta in va, preveva in ognjevita moč, o-'sela, našel sem prazne koče in za-ster, resen duh, pogumni m modri puščene hiše. Katerega kmeta sem so. V teh bridkih in nemirnih I vprašal za pot, mi je odgovoril, da dneh je bil re* pravi avstrijski mu ni znana ta okolica: zakaj bil
je tujec in begunec, prišel je s severa in je sam iskal pota proti Carigradu. Dan za dnem," kamorkoli sem prijezdil, se mi je razgrinjala enaka slika: prazne vasi in z be>-gunei posejane ceste. Evropa naj se skuša vmisliti, kaj se to pravi: celo pokrajine so v štirinajstih dneh v doslovnem pomenu besede razljudene, vsi prebivalci, popolnoma vsi, kmetje in rokodelci, otroci in starčki, žene in dojenčki, so nenadoma zapustili svoje* koče in so vpregli vole pa so se odpeljali, no da bi biJi vzeli kaj več lastnine s seboj, kolik'or so mogli peljati vozovi in kolikor so jo mogli nesti na hrbtu. In to vojsko nesrečnih, zmedenih, samim sebi prepuščenih nesrečnikov peha naprej množica stradajoČih, obupanih vojakov. Ne, tisti, ki ne vidi na lastne oči^ si tega ne more
predstavljati. Evropa že stoletja ni doživela tak Hi prizorov in dogodkov."
državnik. In vsa socialistična stranka, ki je stala na najkras-nejši točki nevarnosti, je bila velika narodna in človeška stranka. Adler si je tako svest, da ima prav, da odgovarja na divje Vpitje z mimo in krepko ironijo in z veličastnim upanjem. O, kako ima prav, če pravi ljudstvu, da je naš največji sovražnik nevednost mase, ki jo preslepe brutalne besede in zapeljive laži. Kako prav ima, ko pravi, da se socialno demokratična stranka ne da oplašiti po ka-nftliji, ki vpije vedno živio in ne od divjosti gobe7davih šovinistov. Kako prav ima, ko pristavlja da vzlic temu prodirajo žarki srn» lizma v to globoko temino
lait
Strah pred rdečo barvo.
v V Burgu pri Magdehurgu so hoteli uprizoriti dramo dramatičnega pisatelja sodr. Emila Rose-nova, ki je umrl v najlepši dobi. Drama: "Oni, ki žive v temini"
Prav kar jc dobil "Proletarec" iz Ljubljane večje število iztisov tega socialnega romana za ameriške slovenske delavce.
Cena tc lzborne kn|lge, ki |o mora ^ f fkfk brati vsak delavec, znaša........ 0 i »l/l/ •
Naroča s« pri upravi 'Pnlstarca' 2146 Blui IslandAv., Chicago,III.
Se danes naročite en Iztis. Požnrite se, da ae Mete prepozni!

i Socialistični družinski koledar
kojega AMERIŠKO IZDAJO je naročila .	; ;
Slovenska sekcija J. S. Z. v A. ||
i >
H i
je na potu in bo vsak čas tu.
"Družinski koledar" Ima naslednfo vsebino:
a) 8PI8I:
Libertaire: V zadnji uri (uvo<lna pesem). — Kalendarij. — Beležke.
—	Sploftni kalendarij. — Poitne, brzojavne in telefonske določbe. — Kolkovne; lestvice. — Določila za kolkovanje listin, spisov, računov, knjiff itd. — Dohodninski davek (tabela). — Krone v markah in dolarjih ter obratno (tabela). — VojaSka taksa (tabela). — Letni obzor.
—	Slavko Filipii: Luči! (pesem). — Ivan Cankar: Aopek cvetic. — Milka: Ne sanjajte! (pe sem). — C. Fl. Golar: Ljubica iz tovarne. —» Petofl-Josipov: Sanje (pesem). — Vox-J. Molek, Chicago: Pripovedka.
—	Evica Rubič: Šolnina dežela (pesem). — Dr. Robert Dannenberg: Delavčeva usoda. — R. Korngold-J. Molek, Chicago: Zadnja noč (slika is ameriAkih delavskih bojev). — Bojna pesem svobode (zgodovinska čtrtica). — Ferd. Hanusch: na potovanju. — Evgen V. Debs: Utrinki.
—	Ivan Cankar: Od Vrhnike do Borovnice. — P. F.: V naravo! —» Jamski tajnik H. And. Perko: Svetovnoznana Postojnska jama. — Etbin Kristan: Na planine! (pesem). — Ign. A. Stebi: črtica o zrakoplovstvu.
—	Moderna reklama (poučen sestavek za čitatelje listov.) — D. M.: Spomini. (Odlomki iz predavanja sodr. M. Cobala v ljubljanski "Vzajemnosti" dne 16. oktobra 1912). — Melhior Cobal: Pogled v preteklost rudarske organizacije na Slovenskem. — Jakob Skerbic: Strokovna organizacija pekovskih pomočnikov na Slovenskem. — Frank PetriČ, Chicago: Nekaj sploSne zgodovine socialističnega gibanja v Ameriki. — Alojzi ta Atebi: Ali si socialistinjaf — 8trokoVne organizacije in socializem. — Dr. Anton Dermota: O obrtnih sodift£ih. — Za Časopisje (poučen sestavek). — Oglasi in beležke.
b) SLIKE:
12 koledarskih in več drugih vinjet. Dr. vitez Hochenburger. — Nikolaj Njegus Vavrak. — Grof Karel Sturgkh. — Poslanec Franc Sil-berer t — Dr. Viktor Adler. — Ljubljanske nune Urfulinke gredo na volišče. — OrožniJtvo razganja z nasajenimi bajoneti radovedneže pred ljubljanskim ženskim voliičem. — Sprevod tržaftkih in ljubljanskih «o-drugov na Dunajski cesti (cela stran). — Pozdravni govori'pred "Narodnim domom". — Valentin Pitoni. — Giovani Oliva. — Ivan Stravs, župan mesta Idrije. — Opozičionalni ogrski poslanci gredo skupno pod vodstvom grofa Apponya v parlament. — Vojaštvo straži ogrski parla ment. — Ogrski opozicijonalni poslanec Kovacs. — Diktator Hrvaške Slavko pl. Čuvaj. — Avgust Bebel. — Italijansko taborišče v oazi. — Italijanska straža opazuje gibanje v nasprotnem taboru. — Umorjeni ruski ministrski predsednik 8tolipin. —» Evgeh V. Debs, soc. preds. kandidat v Združenih državah. — Voljaštvo na trg« pred parlamentom v Teheranu. — Ljubica iz tovarne (2 sliki.)—"Da veš: Ti si naš kandidat."
—	Planinske koie " Prijateljev prirode" (5 slik). — Slike ic Postojnske iame (8 slik). — Razne vrste zrakoplovov in letalnih strojev (8 slik). — France železnikar t. — Anton Qrablovie t. — "Delavsko izobraževalno društvo" v Ljubljani 1. 1881. — Rok Drofenik t. — Praznovanje 1. maj nika v Zagorju 1. 1003 — Etbin Kristan (cela stran). — Josip Kopa^.
—	Ign jat Mihevc. — Tamburaški zbor "Vzajemnost", v Mostah. ~ Melhjjor Cobal. — Andrej Canžek. — Skupina «lov. vodilnih sodrugov v Chicairu. — 81ov. soc. klub št. 27 v Clevelandu. — 81ov. soc. pevaki zbor v Milwaukee. — Delavske hiše w Ljubljani. — E Rusjan t
Koledar obsega 13 tiskovnih pol t veliki osmerkl (nad 210 «tram) in J« trdo vezan ▼ krasne Izvirne platnice	'

Cena samo 30 centov.
; \ X j« »Jevilo iztisov omsieno, naj vatk čitatelj takoj odpotle aa i J; ročilo ter si tako zagotovi en iztis, sicer bo prepozno!	<
Naroča M prt: PftOLBTAftBO, 2146 Bine t.i..^ ChUMfO, 111- ) .......................................I.......MM»
PROLBTAREC
ADVERTISEMENT
Avstr. Slovensko
Ustanovljeno
Bol. Potf. Društvo
16. januvarja 1892.
Sedež: Frontenac, Käu s.
. GLAVNI URADNIKI: ^ Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kans. Podpreds. t FRANK AUGU8TIN, Box 360, W. Mineral, Kan«. Tajnik: JOHF CERNE, Box i, Breezy Hill, Mulberry, Kana. Blagajnik: FRANK 8TARČIČ,Box 245., Mulberry, Kan«. Zapisnikar: LQU1S BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kana.
*	NADZORNIKI:
PONQRAC JURfiE, Box 357, W. Mineral, Kana. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kan«.
POROTNI ODBOR:
J081P 9VATO, Woodward, Iowa.
JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kana.
JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47.
Sprejemna 'p™8*^*1111 od 16. do 40. leta znaša aamo edea
Dolar. Va; dopisi «e naj Blagovolijo pošiljati, gl. tajniku.
V«e denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
NJEGOV JUBILEJ.
• (Slika lz delavskega življenja). -
08EBE: Franc Trpin, čevljarski moj«ter Marija, njegova žena Kari, njiju nečak Debeluhar, načelnik Čevljarske zadruge. Kimovc Preglednik
odbornika Glista, birič.
PRIZORIŠČE
Podzemeljska sobica, z najpotrebnejšim pohištvom revno o-premljena*. omara, postelj, leaena miza in dva lesena etola. Pri edinem oknu stoji čevljarska mizica z orodjem in trinogati atol. Koače-ki usnja in atari čevlji leže po tleh okrog.
Prvi nastop. TRPIN (prileten mož s sivo glavo in brado, dela. Potem preneha in si zamišljeno podpira glavo. Zdajci se spet predrami, pogleda proti durim, zastoka in začne spet delati.)
Drugi nastop. PREJŠNL MARIJA (žena 50 let,
bolehna, pokašljuje.) MARIJ4 (obstane med durmi, se ozre sočutno na Trpina, tiho): Že zopet delaš? TRPIN (se obrne proti njej, začudeno) ! Že — zopet t (Vza-me delo v roke). Saj je bilo " vedno tako. MARUA (ki je potem popolnoma vstopila, nekako boječe): To-da tako zgodaj — in — danes! TRPIN: Zgodaj! Ura bo že šest, Seveda (vstane, odpre okno in pokaže ven) pri nas moramo dolgo čakati dneva (Ghrenko in počasi): Pri nas je vedno tema. Zamišljeno gleda nekaj časa skozi okno in hlastno vsrkava sveži zrak.) To ti je zdravilo, mamka! (Sede in dela dalje). MARIJA: (sede k mizi in si podpre glavo): Da — da! TRPIN (po kratkem presledku, ne da bi glavo dvignil): In danes — praviš — danes? Kaj
—	pa — je — danes? MARIJA: Nedelja je danes —
(počasi) — in potom — TRPIN: In potem? MARIJA: Tvoj jubilej! TRPIN: Moj — jubilej? MARIJA: Da pedeset.let je danes, odkar — l^RPIN (se hitro obrne, začudeno) : Petdeset let t (Zamišljeno, malomarno): O — da! Saj nes! (Dela dalje, z glavo majaje): Kako vendar čas hitro beži! (Trudi «e, da bi «e kazal veselega). Ako na to pomislim, kako sem prvič se* del na trinogatem atolu,—da, . takrat! Ha ha ha! Kakšen ponos, ko sem popravil prve čevlje! Kako me je mojster Ji valil: "Fant V, mi je rekel, "iz tebe še nekaj-postane". (Obrne se «tran). MARIJA (ga sočutno gleda.) TRPIN: Da, — to je rekel! (Zač ne zopet delati). Da, da, ta krat se ji delalo še vse z ro kami. — Močno, trpežno delo.
—	Stroji t — Ha, kdo je takrat vedel kaj o «trojih! — Takrat je delo še nekaj velja lo — A danes t — Površni, ničvredni fabrički izdelek!—
In mit (Tolče « kladivom po čevlju srdito). Mi smo — pri
tem uničeni! MARIJA: Bo že bolje, Franc! TRPIN (s glavo odmaja): Ne — ne! Nikdar! Mi smo uničeni! MARIJA (se mu približa ter mu položi roko na ramo): Kadai je sila največja, je božja pomoč najbližja! Pomagal nama je bog doaedaj, ^a nama bo ¿e zanaprej. On naju ne zapu-
* ati. ^ TRPIN (se obregne in zaničljivo
nasmeje). . MARIJA (ga prestrašeno pogleda. TRPIN (pomirjevalno): No, no, nisem mislil tako hudo. Hotel sem le reči, da smo mi itak že dovolj zapuščeni, — še huje »nloh ne more več priti. MARIJA (svareče): Ti nia več zadovoljen, Frane. Ali nama ni že večkrat alaba predla t In ali se ni vedno obrnilo na bolje?
TRPIN: Na bolje? — No, da, lakote poginii se res nismo. Slo je, — toda kako! In še to le edino raditega, ker si se ti žrtvovala. Ker 8i se mučila,
kakor___-
MARIJA (pokašljuje). TRPIN; No. vidiš, to je odtega. MARIJA (slabotno): Ni taka hudo. Samo malo počitka--
TRPIN (ji poseže v besedo): In svežeda zraka in dobre hrane in nič razburjenja. —- pravi zdravnik, ni rea? (Smeje «e prezirljivo). Izvrstni nasveti! MARIJA (presliii to, gre k omari, poišče sveži prt in ga po grae po mizi; s prisiljenim nasmehom): Da bo vsaj nekaj praznika! — In »preobleči se vendar praznično, Frane! Kadar pride načelnik — TRPIN: Potem predpasnik tudi ni nobena sramota. Nosim ga že petdeset let. Sicer pa moram to danes zgotoviti. Saj ves, da stanarina ni se plačena, ir potem jo moram gospodarju pač odslužiti, — sicer! — MARIJA (breka po omari, vzame iz male škatljice zlate uhane, gleda jih žalostna in si jih pritisne na ustna Boječe se ogleda, se obotavlja ter jih potem zopet spravi v škatljico, katero skrije v nedrije, in se Obrne proti durim): Zdaj ti pri nesem še kave. (Odide).
Tretji nastop.
TRPIN (je ženo ves čas opazoval, I posluša na njene korake in gre k omari. Ko je nekaj časa po omari iskal, obupno): U
hani so sli! To je bilo zadnje! (Omahne na stol): Da — opazim vsaj nekaj — praznika,
—	o bog! — Uhani, njen naj dražji zaklad'— prvo poročno darilo! *---Poročno
darilo? ---Ha ha ha!
, Kako dolgo, oj, kako dolgo je že tega! (Potegne «i z roko po Čelu, nekako. pomirjen). Ne morem «e več spominjati, da sem bil mlad. —^ In vendar sem tudi jaz bil mlad. Mlad in vesel in korajžen! — Vese
—	jaz ? Jaz — pa vesel! Kda; je pač to bilo f — Vse se je spremenilo, vse! — Postal sem star, in tu notri (pokaže si na
. prša) je vse mrtvo — vse je umrlo! (Vstane zamišljeno in
se ozre proti vratom). Da;
Kari ima prav. Zamarij je, o-^rijemati se starega. Mora propasti — mora. — In pro-palo bo —- kakor mi — (stopi k oknu in gleda ven kot v sanjah). Drug veter pi&e tam zunaj, — nekdo potrka večkrat aa vrata, ne da bi Trpin slišal) — silen, oživljajoč vihar! In zdrobil bo stare laži, pravijo. — Laži? — (Strastno): Da, laži! (ZamiJjeno): Le ena je resnica. Laž bi ne smela biti! — O bog, ti ai vsemogočen, ti si oče reveže v, pravijo v cerkvi. Torej, ozri se name, pomagaj meni revežu, pomozi mi, o bog, pomozi mi! In zatreti hočem v sebi vse dvome, ki me mučijo in begajo. In hočem te hvaliti in poveličati — in. veroval boih v tvoj nebeški paradiž. In zopet hočem biti zadovoljen. (Obupno): Bog, — o bog — pomagaj mi! Moraš mi pomagati, ako je res.'(Zmučen se zgrudi na stol in si z rokama ookriie obraz). (Nekdo «pet trka).
četrti nastop.
Prejšni. Glista. TRPIN (pogleda, motri nekaj ča «& Glisto, potem trudno): O
—	vi «te, Glista.
GLISTA (v zadregi): Da — jaz. Trkal sem dalj časa. Gotovo ste malo pospančal? TRPIN: Spal? 7- (potegne si z roko po čelu): Da, — morda sem res dremal. Sedite. GLISTA (se popraska za ušesom, obo*avljaje): Nepriieten posel mojster Trpin — jako neprijeten; toda, kaj — Svoj urad moram izvrševati (ga pogleda v zadregi). TRPltf (postane pozoren in se napol dvigne): Kaj — hočete?	• -GLISTA: Da, da — kakor rečeno,
—	neprijetna stvar. Toda Ko: ritnik ...
TRPIN (prestrašeno): Trgovec z usnjem ?
GLISTA:' Da. Tu (izroči mu nek papir).
TRPIN (pogleda papir in omahne nazaj).
GLISTA: Da, Koritnik mi je rekel: t'Gli»ta: pravi, vi ste pameten človek. Bodite obzirni s starim možem, je rekel —
—	— No. in radi tega sem tu in sem prišel danes na nede-1 io, da si bodo ljudje mislili, da sem oriše l radi česa dru-zega. Vam bo pač vsejedno — ne? Res je, da je neprijetno za vas; toda končno hoče le vsakdo imeti svoj denar. No,
. — in Koritnik je res dolgo čakal; saj on ni napčen človek. In ravno zato mi je re kel: Glista, pravi .,. TRPIN (se dvigne in mu poseže v besedo): Le opravite, kar i mate.'Brž. brž! Tu — poišči . te si kaj. GLISTA («e ogleda po sobi): llm, da, izbera pač ni velika. Kaj Vam je najljubše? Tu? (pokaže na omaro). TRPIN (pokima in utrujen sede), GLISTA (pri mizi, izvleče iz žepa veliko listnico in dolgo išče po njej): Dvanajst kronic je, kaj ne? TRPIN 'mu poda papir). GLISTA (pogleda v papir): Da
—	dvanajst kronic. No, to ni še tako hudo. Razuntega je rekel Koritnik, ako plačate v osmih dneh, potem je dobro. Tako dolgo hoče «e čakati. O on ni tako napčen (ozre se na Trpina): ta Koritnik. (Gre k omari, oslini pečat in ga pritisne na omaro).
TRPIN (ki je gledal za njim, po skoči): Ne tam. Tu (odgrue omaro).
GLISTA: Pa naj bo. (Pritisne
pečat pod prtom); TRPIN (ki je pogledal skozi vrata, hitro): Brž, brž. Moja žena ...
GLISTA: A tako! Vem — vem. No. vidite, le nekaj gn»šev boste plačali, pa jopet vzamemo to stvar z omare. — Ali ne mojster Trpin? To neprili-. ko boste že pozabili (ga potrka po ramah): . Red mora biti v državi. (Mu poda roko) : Midva pa ostaneva stara prijatelja, kaj ne? — Moj bog! (skloni se k Trpinu do ušes) kaj tacega se pripeti t najboljših hišah. O (škriv-nostno): ko bi hotel1 človek pripovedovati! 0 ljubi bog!
Toda ini? Mi molčimo kot grob t
TRPIN (nepotrpežljivo): Da, — da (ga nalahko potiska «kozi vrata). Hitro, hitro. In ničesar ne omenite moji ženi, ako jo srečate. GLISTA: Brez vseh skrbij, mojster Trpin! Saj imam vendar tudi čuteče srce. — Torej, z zbogom! (Med vrati): In brez zamere. (Odide).
Peti nastop
Trpin sam. TRPIN (gre k vratom, gleda za Glisto in se vrača s negotovimi koraki. Omara je nepo-grnjena ter jo hitro pokrije. Potem sede na avoj stol in «trmi pred se. Počasi): Kadar je sila največja, je božj^ pomoč najbližja. (Zasmeje se obupno; nenadoma): * O — da! Delo. (se ga zopet počasi poprime). To moram še zgo toviti — to še. To je zadnje moje delbt (Se zamisli): Da — da — ni drugač^. Mir in pokoj hočem enkrat imeti — pokoj! Tru-den sem. (Presledek), Prizanesljivost staremu možu! Prizauašati mi hoče. Ha ha ha. Še aedem dni odlofra. (Trpko): Tn potem? --Kaj potem? Ne! Ne morem preživeti. Nočem videti. Tega ne. (Izvije se mu globok vzdih in ihti).
Sesti nastop.
Prejšni. Marija. MARIJA (živahno prihaja s kavo in potvico): Tako — (obstane prestrašena): Ali kaj pa
ti je, Franc? (Postavi na mizo in steče k njemu): TRPIN (si obriše oči): O — nič! MARIJA: Nič? A ti jočeš? — Si
li bolan, Franc? TRPIN: Bolan? —- Da, menda rea nisem prav zdrav. Tu notri (pokaže na glavo) me boli. MARIJA: Ti preveč premišljuješ. Preveč misliš. Danes si stokal in se premetoval po postelji. Kaj se ti je sanjalo? TRPIN: Sanjalo? — O, da. Kes se mi je sanjalo o samih neumnostih. MARIJA («topi k mizi): Torej
pridi vendar. TRPIN (za «e): Sanjalo? Dal bog, da bi bil vedno pri taki zavesti ko sinoči. Zdelo mi se V, kot da seni prespal vse svoje življenje. MARIJA: In kaj sem hotela že reči. Franc: Kadar je sila
največja, je božja pomoč naj-
bližja.
TRPIN (vstane in jo začudeno pogleda).
MARIJA: Da. le čudi se. A sedi vendar. Na (postavi predenj skodelico).
TRPIN (sede in napeto pričakuje).
MARIJA: Torej, jaz grem po cesti, pa mi pride nasproti nas žuonik, ter me upraša, zakaj - jočem (popravi se hitro): \
oko mi je namreč padla smet. — (Presledek^. In potem sem mu pravila o naših križih in težavah, in — naš župnik, hlapa dušica, pravi: Vem, Tr-pinka, vi ste^pobožni ljudje. Pridite danes opoludne k me ni, Malo' juhe in malo krompirja št' vedno ostane. In potem lioeeni videti, če bo se dalo za Vas dobiti kako delo. Kaj posebnega sicer ne bo, toda — zaupajte v boga, Tr pinka. Pomislite, <|a nebesa niso- na zemlji. In kar nam pošlie ljubi bo«*, moramo prenašati udano, ter mu biti hvaležni." — Vidiš, gospod župnik so res blaga duša! TRPIN: D.t hvaležni. (Zamišljeno) : Ni-li rekel, da mu moramo biti hvaležni? MARIJA: Da, zad ovoljiti se mo-* ra in o s tem. kar nam bog pošlje in mu biti za to hvaležni. TRPIN (hitro): Marija, pravzaprav i lahko šla danes v cerki.....
MARIJA: Danes? Ne, to ne gre. Kajti kadar pride načelnik, moram' hiti vendar poleg. Prav slavnostno mora biti. ko ti bodo čestitali. Ali ne? Prav slavnostno. —- Toda. — še vedno imaš na sebi predpasnik — '
TRPIN: Pusti to. Delo moram vsejedno prej skončati. Gospodar — saj — veš — MARIJA (vzdahne): O. da — "sfitnarina —
(Oba pitata molče). * TRPIN (zre v skodelico in naskri-
voma opazuje svojo leno. Ne-' nadoma): Postal sem ti sedaj
pravzaprav le v breme,' ne? (Skriva nogled pred njo); "
MARIJA: Ali, Franc, kaj ti vse
ne pade v glavo! TRPIN (težavno): Vidiš, pravkar sem premišljeval, kadar mene več ne bo, ali da bi te-le roke, ki so petdeset let pridno delale dan na dan, eukrat omagaFe — (prime za skodelico ter jo • tresočo roko zopet postavi na mizo) potem «— hočem reči — potem — —. Slabše ti pa. ne more iti, Marija! Kolikrat ai delala za oba, prala in «nužila drugim. (Zamišljeno): Ne,' Marija.
Slabše ti ne bo--
MARIJA: Ali sva kdaj uprašala, kdo zasluži? In jaz bi^rada delala se več (kašlja), pa ne ' gre.
TRPIN: Ne —*nel Xe smeš —.— (Hitro): Toda v cerkev bi pa vendar šla. MARIJA: Zakaj. me tako siliš? Danes ne grem. — Kpreobleci se vendar praznično. (Ga objame). Saj je danes vendar .tvoj jubilej! TRPIN (vstane): Moj jubilej. — Kes, toda najprej delo. (Grenko): Saj veš. Pri nas je vedno delo prvo in potem — zabava! (Vzame v roke delo).	v
MARIJA (pospravlja po mizi in se ozre po možu): (Nepričakovano, kot bi ji prišla v glavo neka miael, postavi spet vse na mizo, gre možu, položi mu roko na ramo. Rahlo): Zakaj naj bi šla danes v cerkev?
TRPIN (zbegan dvigne glavo):
Ker, — ker — no, zato — (grenko): da se bogu zahvališ!
MARIJA: Franc, Franc! (Gre počasi nazaj, pospravi mizo in pusti potvico na mizi).
• A. '
Sedmi nastop.
Prejšna. Kari. KARL (med -vrati): Posvečuj praznike! — Olej jih no, po hožnjake. TRPIN ) Ti — Kari? MARIJA )
KARL: Da, jaz. In res, smešno je, da moram vedno baš vaju spominjati na tretjo božjo za-oeved. (Ogleda se po sobi). Ali kako tu izgleda! (Pokaže na prazen prostor ob steni): Zofa?
VSI (pogledajo drug drugega).
MARIJA ) Da — da. TRPIN )
MARIJA: Marsikaj se je pri nas
spremenilo v zadnjih tednih...
KARL. (pristopi hitro bližje): Vendar ne se slabše? (Proti
Trpinu): Stric, k3e je zofa!
TRPIN (tolče po čevlju srdito): V zastavnici, da je pri nas molji ne požro!
MARIJA (začne jokati).
KARL: Torej tako daleč sta že prišla. Tega bi skoro ne mogel verjeti. Vidva, ki sta tako z malim zadovoljna. (Postavi se med njiju, pogleda zdaj enega, zdaj drugega, in narahlo udari Trpina po rami) : Božja dobrotljivost, — kaj?
MARIJA (ponižno): Vse moramo za ljubo sprejeti. Kari. Kakor je božja volja!
KARL (razdraženo): In ako vas
ljubi bog pusti lakote poginiti? — Ali sta si z molitvijo kdaj že napolnila prazen želodec ?
MARIJA (prestrašeno): Kari, ne ' govori tako bogokletno!
KARL: Vajina večna potrpežljivost je bogokletna! Vidva se bosta bogu še zahvaljevala, .da sploh smeta živeti! (Mirni je): Ako-ae to sploh ^me imenovati življenje!
TRPIN (odkima z glavo): Ne, Kari! To res ni nobeno življenje. in tudi nikdar bilo ni.
KARL: Vendar enkrat sprevidli!
MARIJA (boječe): Franc! Popolnoma si že okužen teh brezbožnih nazorov.
KARL: Okužen? Ko, pa naj bo, kakor praviš, kugi. A velika, da ta kuga ne bo uničila ljudij, temveč uničila bo razmere, katere so jo porodile, tn čas je že, da obhajamo en krat pogreb. — Za ljubo spre jeti — za ljubo sprejeti, in za ljubo prejeti! To je stara prokleta pesem, ki je vsemu kriva. Povej no. teta, kako ti je to ljubo? Mar so tvoje oči i., od samega veselia_rudeče ob-
jokane? Ne verujem. In ti, strio, se li morda mučiš za kratek ča« in v zabavo — danes, na Vaš posvečeni dan? MARIJA (jokaje omahne na stol).
TRPIN (pokaže na njo): Molči,
fant. molči! ' KARL: Ali naj človeku ne zavre kri, ko vidi, kako pasje potrpežljivo prenašate svojo oso-do in revščino, in da tudi sama nosits nekoliko krivše na teh žalostnih razmerah. TRPIN: Midva?
KARL: Vidvarn, da, In vsi oni, ki potrpežljivo prenašajo svojo osodo, ne da bi le z roko ganili v s vrh o zboljšanja svojega
položaja. MARUA (vstane, vzame posodo z mize in počasi odhaja).
Osmi nastop.
Trpin. — Kari. TRPIN: Za božjo voljo, fant! Saj vendar veš, kako je z njo. Zdravnik ji . je prepovedal vsakoršno razburjenje. KARL: Seveda. Je-li bolna? TRPIN (pokima): Da, da. KARL: Spet preveč delala, ne? —
In ti? kako je s teboj? TRPIN (se obrne): Mislim, da bom tudi jaz kmalu imel dovolj. Petdeset let. (Zamišlj*-----no): Petdeset let, Kari. Zgodaj v jutro do pozne noči. Dan na dan. In nrav pogosto tudi v nedelje in nraznike — vedno — vedno! KARI: Kako, danes? TRPIN: Gospodar hoče imeti
čevlje še danes. KARL: A i— stanarina. TRPIN (pokima in delo dalje). KARL («e «prehaja po sobi in obstane pri mizi): Oho, potvi-ca!	f
TRPIN: Saj veš, žerta je vendar morala kaj pripraviti v proslavo dneva. Ni ji dalo prej miru. (Vstane; tiho): Svoje uhane — moje poročno darilo — je skrivoma odnesla in menda zastavila — KARL: Dobra duša — V proslavo dneva? — Kaj pa je danes? ,
TRPIN: Danes je petdeset let, da .sem prvič sedel na trinožni-% ku. Takrat, Kari, takrat — ~ KARL: Torej tvoj jubilej. (Prisrčno) : No, potem pa se ti lahko (poda mu roko, pa jo zopet hitro umakne) TRPIN: Gratulira — meniš? KARL: Ne, to se ne more. Jaz vsaj ne morem. Zdi se mi kot zasneh na tvoje sivo glavo. TRPIN: Ti misliš pošteno. (Presledek). Res je ž siva, Kari, ta moja glava. (Seže «i z roko v lase). Stara je, stara, kot jaz sam, stara in siva in črviva kot naši nazori. Ti se čudiš? Toda, glej (stopi tik nj*ff&)> preteklo noč je ta siva glava imela čudne misli. Dozdevalo se mi je, da imaš prav Ti glede oneg^ o čemur si mi že tolikrat pravil in kar sem vedno in vedno pobijal kot neresnično. Nisem mogel pripoznati. Toda preteklo noč se mi je zdelo, kakor da sem prespal vse svoje življenje in bdel samo to edino noč. KARL (sočutno): Torej vendar enkrat, stric. Ljubše bi mi bi-lo, da bi ti razlogov ne bilo treba občutiti šele na lastnem telesu in se prej seznaniti z zastavnico. TRPIN (vmes): Že dolgo nisem | * več veroval, — tu notri, globoko nutru mi je vedno pra vil glas: On ima prav —. In potem sem se branil pripoznati, da imate Vi prav, ako trdite. da je z nami pri kraju. Tu pokaže na srce) je krvavelo, a končno se je le od trgalo. Da, Kari, Z nami je pri kraju. Vse je proč, vse. (Sede utrujen na stol). KiiRL: Da. s starim svetom. 9 tem je pri kraju — popolnoma pri kraju. Toda novi se ie rodi in (poda mu roko) in mi Vsi moramo biti pri porodu. Trpin (odmaja otožno) ^ V, u ja! Vi mladi! — Toda mi - stari? Ne, ne. Kari —^mi stari spadamo v stari svet in
izumremo z njim--
KARL: Ne!
TRPIN: Pač, pač. — Gotovo, vem vem za gotovo: Prišlo bo ta ko, kakor vi hočete spremenilo se bo vse na bolje. Sn j se zboljšati mora. Tako r.e more več dal>. — Toda jaz? —i <Jaz sem že prestsr, pren-
vholbtarrc
trujen! (Pokrije >1 gtaro i rokam» in zaihti). Prestar!
_ Prt-ve* — utrujeni
kabj, (ginjtn): Ne-Ne!
Deveti nastop.
Prejšna. Marij». MARIJA (vstopi viharno):
Franc, prihajajo! (Strete Trpina, nežno): Ali obleci ai vendar črno tuknjo — prihajajo! KARL: Kdo prihajat MARIJA: Načelnik čevljarske zadruge. (Odide).
Deteti nastop.
* Trpina. . Kari.
KARL: Kaj pa ta hoče tu? TRPIN (ki te skuša ohrabriti):
Čestitati. Meni čestitati! KARL (boče odhajati): Pri tej
komediji ne bi rad bil zraven. Lahko bi se »pozabil in jim par gorkih povedal. .TRPIN zadrži): Ostani, Kari, oetani in molči! Jaz bom go voril z njimi. KARL: Pa naj bo. Toda rad ne poslušam praznih puhlic, ki jih bodo deklamovali Tebi v počaat.
TRPIN : Le meni vse'prepusti. Kmalu . bodo zopet odšli. (Ore k omari, vzame is nje staro črno suknjo, te obleče
in sede na stol). Sprejel jih bom dostojno. (Diha globo ko). Počutim se bolje, Kari. Veselim se obiska.
Enajsti nastop.
Najprej Debeluhar, načelnik čevljarske «adruge, dobro rejen, s belim telovnikom in zlato veri žioo. Potem Kimovc in Preglednik; zadnji revno oblečen. Vsi tri je nosijo znake od zadruge in ci linder v rokah. Poetavijo te drug .poleg drugega in te začudeno o-krog ozirajo. Debeluhar ttoji v sredi, držeč v rokah nek zganjen papir. Za njim te prikaže Marija. Trpin dela hitro, ne meneč te za prižlece. Iztotako te Kari ne bri ga za nje.
DEBELUHAR (pokatlja oalo in začne tvoj oči vi dno i > pamet naučeni nagovor nefc»~-'-0 zbegano, a postaja čimdalje bolj korajžen): Visokocenjeni go-»pod tovariš! TRPIN (te najfol proti njemu o-, brne): A ti- si, Debelunar, Q-prosti, toda čevlje za svojega hišnega gospodarja moram se danes zgotoviti. Stanarina namreč ni še plačana. A govori le dalje! (Dela). MARIJA: Franc! DEBELUHAR: Visokocenjeni gospod tovariš! Redek dan je napočil za Vas, dan veselja in slavlja. Petdeset let na delu bogatega življenja leži danes za Vami. Skor dve človeški dobi ste se pošteno trudili in delali za-se. za svoje soljudi in stem tudi za splošni blagor --
KIMOVC: Dobro! DEBELUHAR: V splošni blagor, pravim: kajti kdor dela, koristi stem tudi človeški družbi --
KARL: Prav dobro! DEBELUHAR (ga ošabno pogleda) : ... za državo, za domovino! In zato ima kot zvesti ;>odanik, kot vestni, pokorni državljan lepo zavest, da u-živa^ pravico zaščite državnih uredb... TRPIN (te začudeno ogleda). DEBELUHAR: Toda ne samo kot državljan naše slavne očet-njave, ne samo kot pokorni podanik, ne — marveč predvsem je naš visokqcenjeni slavljenec vedno storil svojo dolžnost tudi kot dober, ponižen kristjan, kot mdrljivi de-y lavec in kot uslužen tovariš je bil vedno na svojem mestu, kadar se je šlo za obrambo najviših narodnih svetinj: za vero, državni red in čednost. TRPIN (ti z roko podpira glavo). DEBELUHAR: Petdeset let pripada naš slavljenec obrti in . tako dolgo tudi naši zadrugi. Že trideset let samostojen mojster, ae sicer ni povzpel do materijalnega blagostanja, toda, cenjeni tovariši, skromen človek, če ima do dela veselje, ne potrebuje za svo-' jo srečo denarja in bogastva — njega dela bogatega in-srečnega zadovoljnost. TRPIN (vrže delo od sebe, vstane in se obrne nroti govorniku). MARIJA (te je med tem časom postavila ob moštvo stran in ttoji med njim in med Kar-
lom, Id se naslanja ob postelj. Z bojaznijo opazuje tvojega moža.) '
DEBELUHAR: In več vredno kot bogattvo je priznanje ao-ljudij za zvesto spolnjevali-je dolžnoetij. In/ visokocenjeni goepod jubilar, mi (tklo-ni glavo), ki tto|imo na čelu našemu slavnemu društvu, . Mino danes prišli, da Vam izrazimo čestitke vserh tovarišev, ki to zjedinjeni pod ponosno zastavo naše slavne zadruge; prišli smo, ne morda s kakim denarnim darilom, s katerim bi Vas utegnili še razžaliti, marveč prišli smo, da Vam podelimo najvišje odlikovanje, ki ga sploh moremo podeliti. Imenujem Vas (izroči mu diplomo) za častnega člana čevljarske zadruge. Blagovolite ....
TRPIN (vzame papir, ne da bi ga pogledal, in se glasno nasme-
je). '
MARIJA: FRANO!
DEBELUHAR: (osupnjeno molči in se v zadregi okrog ozira.)
TRPIN - (odmalfoe z roko proti ženi): Miruj! (Proti Bebelu-harju): Le nadaljuj, Debeluhar. Spomnil sem se samo na nekaj smešnega.
DEBELUHAR (zmedeno): Ja — ja; torej — in (presledek). Blagovolite, visokocenjeni go spod jubilar, v svojem krogu še dolgo delovati v spošno . dobro, kot - trden jez proti brezbožnim prekucuhom (pogleda na Karla), kot posnemanja vzgled mlajšim, kot vzvišeno zrcalo vedne zado-voljnosti, kot ......
TRPIN (poskoči in zakriči): Nikdar ! Debeluhar! Nikdar! (Se premaga, mirno: Toda vsedite se vendar. Sicer jaz imam samo dva stola. Toda Ti, Debeluhar, se lahko vse-deš sem-le. (Oa potisne na čevljartki trinožnik). Saj na takem že dolgo nisi več sedel.
KIMOVO
PREGLEDNIK
(sedeta na ponudene stole).
TRPIN: Zofa je namreč v zastav-nici.
MARIJA: Ali, Franc!
TRPIN: Miruj, Marija. Gospodje naj vse zvedo, — — vse! (Diha globoko). Torej delal sem, praviš, Debeluhar. Da, res je. Petdeset let--petdeset dolgih let sem delal. In še kako sem delal! Te-le roke so delale že zjutraj zgodaj, ko ni bil še dan. In ko je postala že tejjina noč, m bile še vedno pri delu. Oara-
ti--garati--in, zopet
in zopet garati! To je bilo moje življenje.--Posvečuj praznik--stoji v svetem pismu. Bil sem dober kristjan, praviš. Ne, nisem bil! Kajti skoro vedne sem delal tudi v nedeljo. Seveda --moral sem, ako sem hotel živeti.--Živeti?--
Ne! — — To ni nikakršno življenje. To je bilo žalostno, siromašno životarenje. Edino za hrano, za ta suhi košček kruha sem se ubijal in ubadal vse dni. In često tudi tega nisem mogel. Pogosto so me trle skrbi, pogosto se je
oglasila pri meni beda. ---
Uprašajte mojo ženo, ki je trideset let nosila z mano vred gorje. Uprašajte jo, kaj je bila vsebina te dolge, dolge dobe:--delo in revščina, beda in delo! A veselje in počitek t (se prezirljivo zakroboče.) Tega sem okusil prav malo. (Presledek), Če-mu sem pač živel T V prid občemu blagru, praviš ti Debeluhar. Kakšen je fa splošni blagor, v kitterem delo lakote poginja, lenoba pa se pase v bogatstvult
DEBELUHAR (vstane). '
MARICA (prime Trpina za roko ki mu hitro pade v besedo): Ali Franc, Franc! Kaj go voriš?
TRPIN (jo nalahko potisne sfran in Debeluhar j a nazaj na stol porine): Je-li to obči blagor! — Bil sem neodvisen državljan naše ljube domovine, praviš; — no , da. Bil sem zveet podanik in imam — kaj ne t — pravico do varstva od strani državnih u-redb. A kje so te mnogo hvalisane državne uredbe, ki ščitijo državljane? Verujte mi, meni bi sfedaj zelo prav
* prišle! — Tudi sem bil vedno uslužen tovariš, to se pravi, pomagal sem, kakor Vi, ovirati napredek m se krčevito oprijemal onega,' kar te je zdavnaj preživelo. Lagal aem kot Vi sam sebi s frazami in sanjarijami ter bil slep za resnico, domuMjevaje si, da ostane svet vedno iia isti stopinji. — Ne, svet ne miruje, marveč se pomika z duhom časa naprej! Kaj vse sem veroval! —(Presledek). Toda danes ponoči sem imel sanje, ki pa vendar nito bile . sanje. V duhu sem preživel še enkrat vse svoje življenje za petdeset let nazaj. Videl >»em, kako je postajalo z nami vedno slabeje in slabeje do današnjega dne. In postalo bo se slabše, veliko slabše, dokler se ne spreotyne na bolje. — Čutil sem, kako neumno. kako grozno neumno je od nas, da se z rokami in no«ami upiramo istini, da se z vsemi štirimi branimo pri-poznati resnico, namesto da bi pomagali graditi novo kraljestvo, ki ga bq prinesla bodočnost, in ki priti mora ---
KARL (mu poda roko razvete-ljen): Dragi stric!
DEBELUHAR) (skočita pokonci
KIMOVO ) in se odpravljata k odhcdu).
DEBELUHAR (razježeno): Ti si
ja pravi......"! (Kazoč na
' Karla): Ta te je zavedel tako daleč — ta prekucuh! Nisi bil li vedno zadovoljen! Toda kadar se pričenja nezadovoljnost, potem je vse iz gubljeno — vse, pravim.
KARL. Lopov!
MARIJA (te mora nasloniti in komaj nridržuje jok).
KARL (onazi njeno slabost, še ž njo pogovarja ter jo pomi ruje)..
PREGLEDNIK (ki je . pozorne poslušal in včasih pritrje-valno pokinal, še vedno sedi in z napetostjo pričakuje na daljnega).
TRPIN (proti Debeluharju in Ki movcu, med tem ko jih tišči nazaj na stole): Ostanita. Kmalu bam gotov. (Proti . Debeluharju): Da. vse je iz gubljeno, Debeluhar. Zadovoljnost je šla k vragu, — in k vragu je šla tudi vsa stara slava! — Petdeset let sem se ubijal in to-le (dvigne diplomo visoko) je moje edino plačilo! Košček papirja, a niti koščka kruha za stara leta nisem si v tej dolgi dobi petdesetih let prislužil! Danes sem revnejši kot pred petdesetimi leti, in vendar niso te-le roke skoro nikdar počivale. Sedaj sem star in delo. mi ne gre več tako od rok kot prej in — to-le je tudi moje zadnje delo. In to je za stanarino. Denarja ni in tudi v zastavnico (te ozre okrog) nimam ničesar več nesti!
MARIJA (krčevito ihti): Franc, — Nehaj — nehaj!
T°PIN: Ne, ne bora, — naj si enkrat olajšan srce! (Proti o-s talim >: Oglejte si ženo. De lala je kot jaz, prala je in če-dila in trpela za druge. A zdaj T — Svež zrak, zadostno in tečno hrano naj uživa, tako priporoča zdravnik. (Se porogljivo smeje)/ Svež zrak v tej podzemeljski luknji, in obilno hrano, ko nimamo pri
hiši centa......!
KIMOVC (tiho Debeluharju, ka žoč na mizo): In tam je pot-vica!
TRPIN: Da, Kimovc. A treba ti je tudi vedeti, kako sem prišel do nje.
MARIJA (prestrašeno pogleda tvojega moža).
TRPIN (nežno proti njej): Vem, vse vem. Videl sem, kako si odnesJa zadnje, — edino kar ti je bilo še drago in pri srcu. (Proti ostaJin): Žrtvovala je najdražjo ji - stvar. Edini spomin na kratko, srečno dobo, — uhane, Marija — MARIJA (zaječi). TRPIN 'nrime jo za roko; k o-stalim): Od onih par centov, ki jih je prejela za sv^j poročni, dar, "kupila mi je — potvico za moj jubijej. (Mehko) : Naj bi vsaj nekoliko opazil ta slavnosten dan--
DEBELUHAR) (gledate v tla
KIMOVO , ) kot osramoče «*>. *
KARL fnotiho): In sedaj stric,
pomiri se. Dovolj je. PREGLEDNIK (zelo ginjen, vstane ter položi Trpinu roko na ramo): Potrpeti moramo, T min. Tam zgoral na onem r-ivotu, bomo enfcat imeli boljše. Tam zgoraj — TRPIN (ga potisne od sebe): Istina — tam zgoraj! To je vedno zadnji ui> Preglednik, ki nam še preostaja. In tak up je tudi tvoj. aKjti tudi-ti ima* krut boj za obatanek— PREGLEDNIK (ki te je zopet
vtedel, žalostno pokima). TRPIN (diha globoko): Da, tudi jaz sera molil. Ponižno sem gledal v nebo in potrpežljivo prenašal, kar me je doletelo. In vedno in vedno sem si mislil: Tam zgoraj sedi dobri in pravični bog, ki me ne bo tiral do najhujšega, in če bo le še kaj dela, potem se bo že vse še potrpelo, dokler me Vsegaraogočni ne vzame k sebi v svoje nebeško kraljestvo. (Presledek). (Zamišljeno) : Kile so lepe sanje, katere sem rad sanjal, ako je tu notri (pokaže na troe) razsajal hud boj radi krivic sveta — MARIJA (ga pogleda radovedno
in objednem osupnjeno). TRPIN: Molil sem in ječal (dviga roke in jih sklepa) pro-šlo noč. Molil in prosil sem, da bi se tudi kamen usmilil. Pomoči sem hotel od tam ziroraj — pomoči. (Pogleda vse). Toda ali veste, kaj sem si izprosili VSI (ga pogledajo uprašujoče). TRPIN (zapiči svoj pogled v De-beluharja, ga prime za roko in pelje k; omari): Poglej, to-le sem si izprosil! VSI (skočijo pokonci in lete za
njima). ' KARL (ko je opazil pečat, skuša
Marijo pridržati).
MARIJA (se ga otrese, zapazi pečat, pokrije ti z rokama o-braz): Bog — o bog! (Se zgrudi).
KARL	) (Jo prestrežeta
PREGLEDNIK) in vodita do po-ttelje. Pade na postelj nezave stna. Oba imata opraviti pri njtj).
TRPIN (te premaguje le t težavo): Glejte, in ko je prišlo še to, potem sem izgubil zadnji up. (Obupno): Iztrgal sem si zadnje rz srca — najzadnje! Krvavelo in tr ga I o se mi je, ko se je razpršilo v dim zadnje upanje, ko sem spoznal,' da je bilo vse moje življenje le prevara in nič druzega kot prevara. —
--Sedaj, Debeluhar (zme
čka diplomo in mu jo vrže pod noge), ali sedaj veš T Na, —: tu imaš ta papir zopet nazaj in povej drugim, mojster Trpin je obnorel! Toda (stisne pesti) povej jim tudi z a-
.0 kaj!
DEBELUHAR (ki se. je straho petno umikal nroti vratom,
prestrašeno): Ali človek, ti si ja popolnoma iz uma! (Pokaže na Marijo): Glej, kaj si učinil. Ti — ti boš jo še umoril!
TRPIN; Jaz da bom jo umoril? Ali slišiš, Miraja, jaz — jaz! Ne, prijatelji, ^az nisem tisti! Jaz ne! (Z zamolklim glasom, stopivši tik Debeluhar ja): Hočem ti novedati, Debeluhar, kdo je morilec, — družba, nečloveška, neusmiljena, barbarska družba! Najprej na hi mnči in trninči vse življenje; in potem. ko roke opešajo, da ne morelo več delati, in ko se telo ^od silnim bremenom bede in ^orja utrujeno zgru di: — potem ima za naju lc še dva izhoda — (počasi): u b o ž n i c o ali pa — vrv!
KARL (potegne Trpina k stolu): Pojdi, stric; saj ti ne verujejo, dokler sami ne izkusijo. KIMOVO (vleče Debeluharja proti vratom, bojazljivo): Pojdi v mo", pojdi vendar! (Napravi z roko znamenje na čelu. kot da Trpin ni pri zdravi pameti).
KARL: Le odidite, le. . Bili ste
že predolgo tu. DEBELUHAR ' (med vrati): Hujskač!
KARL: Hujskači ste vi!
Trpin (se zgrudi zmučen na a «tol).
(Debeluhar in Kimovc odideta).
Dvanajsti naatop. Trpin. Marija. Kari. Preglednik PREGLEDNIK fttopi k Trpinu
in ga skuša tolažiti). KARL (te peča z Marijo). TRPIN (odpre oči in opazivii Preglednika): In Ti ostaneš T PREGLEDNIK: Oba sva bila tle-pa, Trpin, ali tedaj tem spregledal. Vse vidim tedaj v drugi luči. Prav imaš, ko trdiš: Zaman j je, oprijemati se starega —propasti mora. (Zamišljeno): Ko bi ti mogel vsaj pomagati! TRPIN (sočutno) : Ti T Vsaj si sain velik revež — znano mi
je, da te tare beda.--Le
pusti, meni ne ifaore nikdo več pomagati. Tu notri (pokaže na srce) je vse mrtvo— vse uničeno, 4ako strašno prazno — 'nokrije si obraz z obema rokama in tiho ječi). PREGLEDNIK (pogleda za tre-nutek na Trpina, potem zi strga znak s prs in ga vrže ob tla): Ne bodo me več videli tisti hinavci (poda Karlu roko): — a mi se še vidimo — (Odide).
Trinajsti nastop.
Trpin. Marija. Kari TRPIN: Je-li zelo bolna «Karit KARL: Samo omedlevica, pa bo
kmalu prešla — TRPIN (za-se): Kmalu bo vse prešlo — da! (Urno proti Karlu): Teci po zdravnika, Kari, slišiš. (Proseč): Idi po zdravnika. KARL (se obotavlja): Ali — TRPIN: Idi, prosim te, idi f KARL (ga pozorno ogleduje): Stric!
TRPIN (skuta se njegovemu pogledu izogniti): Kaj T KARL (počasi): Ostaneš-li tu T TRPIN (jecljaje): Jaz — jaz t (Hitro): Da. ostanem. Gotovo. Idi no, hitro, hitro! KARL (vzame klobuk, odhaja počasi, se pri vratih obrne še enkrat in poda Trpinu roko) : Le prepusti skrb meni.
•	Bomo se že na kak način preživeli. (8 poudarkom): Kmalu se vrnem., stric. (Nerad odhajal.
Štirinajsti nastop.
Trpiii. Marija. TRPIN (gleda za njim): Dober dečko! K njemu naj gremo — k njemu v še večje' breme Revček, saj imaš sam dovolj križev in težav! Ne — ne Staro mora umreti in novo se rodi. Krasna misel! In zraven pomagati, — sodelovati — kako leno! Da, Ti, ti si mlad — in krepak — in pogumen. A jaz T Ne — jaz ne morem. (Zakrije si obraz z rokama): Pretruden sem pretruden! (Presledek). MARIJA (se dvigne in začudeno
ozira okrog): Franc! TRPIN Prestrašen): Marija! MARIJA: Kje so drugi? TRPIN: Odšli so vsi. MARUA: A Kari? TRPIN: Po zdravnika je šel. Kakor da bi nama mogel pomagati zdravnik! — (Tiho) : Saj je vse preč — vse! MARIJA: Da, vse.
(V ozadju prizorišča se slišijo zvonovi). OBA (molčita nekaj časa). TRPIN: .V cerkev zvonijo. (Vstane in are počasi k oknu). MARIJA 'mu sledi). TRPIN (za—se): Rile so lepe sanje — krasna prevara. Toda zvonovi tu notru (pokaže na srce) so počili vsi. In tu
•	di oni tam v stolpu bodo nekoč utihnili in nehali zvoniti v cerkev, — in visoke, po nosne cerkve se bodo zrušile; kajti njih temelj, na. katerem so zidane, je slab in gnjil in star, — kot mi! — Star — in vendar, tudi mi smo bili nekdaj mladi (opazi kraj sebe Marijo in jo stisne k sebi) — midva oba. Mlada in srečna, oj, kako srečna! Ljubila sva se iskreno in sanjala o nepoznani sreči. (Objame 1o).
MARIJA (ihti).
TRPIN: Lepi časi so bili, toda kratki, zelo kratki. In upala sva in upala, in Ti si molila in molila. A zdaj sva že ' osivela, a sreče še ni, in vse je minulo. (Presledek). (Zvonovi utihnejo). OBA (stonita od okna)\ TRPIN: In zdaj sedijo tam pobožno v cerkvi. (Nenadoma) : Marija, nečeš-li iti v cerkev t
\
MARIJA (odkima): Ne, — ne
•	grem!--Ostanem pri Tebi.
TRPIN: Pri inenif (Počasi): Ali hočeš res iti z menoj —-'z m e n o j f MARIJA (pokima): Vsaj tva
vendar trpela skupno, Franc. —- In trudna sem in počitka si želim.
TRPIN: Trudna! Da, spati, spati. Končno zadobiti mir ~ večni mir! O, to inora biti prijetno. MARIJA (ga ihte objame): In ti si me hotel ostaviti samo!! TRPIN: Nisem imel poguma, da bi ti povedal. Oreh je, pravijo. — Oreh T — Seveda, tam le so postavili hišo za revne, tudi za naju, Marija. - Tjakaj morava. Potem bodo za nama kazali s prsti, ker sva uboga. (Presledek). In ako se zgodi drugače, — po-
*	tem naju zagrebejo v kotu pokopališča ob zidu, daleč stran od drugih, in govorili bodo: "Glejte, tu ležita samomorilca!" --Ali res
samomorilca ? — Ne. in stokrat ne! Lažejo! Morilca nisva midva, — morilci so drugi---
MARIJA (ki se komaj premaguje, tiho): Brž, — brž ven. Tu je tako zaduhlo, tam zunaj pa sije solnce. (Ore k omari in vzame iz ti je vrv.)
TRPIN (opazuje troj delavni prottor): Zadnje delo! In končno je napočil delopust— (Potluša skozi vrata): Brž, r— Kari prihaja — MARIJA: Franc! TRPIN (se obrne k njej). MARIJA: Spoznavam, da ima
Kari prav. TRPIN (pokima in ji položi roko čez pat): Pojdival (Odideta).
KONEO.
. Petnajst tisoč mrtvih. V Ber-liner "Tageblattu" piše Pavel Block o balkanski vojni: Skozi »um in hrup, skozi goeto množico ljudi, gre od stare katedrale semkaj počaai žena. Zelo mlada je še. Lasje ima racpletene in v sredi prevzane s črno ruto, ki ji visi čez boke. Snažna obleka kaže na meščansko imovitost. In še nekaj drugega vzbuja pozornost: mlada žena bo postala kmalu mati. Ali v njenem obrazu ni videti veselja nad prihodnjo srečo. Njen obraz je okamcnel: le pod gostimi črnimi obrvmi begajo oči plašno eemintje. In ustnice se premikajo kakor v molitvi. Tako gre žena počasi po cesti; včasih postane, nagne glavo, kakor bi poslušala v daljavo; to traja kratko minuto, v obraz ji udari rdečica, oživi se ji. Počasi pa ji zopet okameni, prekriža »e in stopa dale. Ne meni se, da .gledajo ljudje za njo in stikajo glave šepetajoč. Ne vidi mrtvaškega sprevoda, ne »prevoda jetnikov. Le če zagleda uniformo oficirja ali lehko ranjenega vojaka ali stražnika, pohiti k njemu, prikloni se ponižno in vpraša z milim glasom: "Gospo-din, ali ne veste ničesar novega izpred Ljule Burgasat" In če ne dobi odgovora, se prekriža in stopa dalje. Čaka na poročilo o svojem možu, ki je šel tja, kamor so šli vsi mošfei. Ako je bil v Ljule Burgttit, teiga ne ve. Čitala je le v uradnem poročilu: . . petnajst tisoč mrtvih —9\ In ona čaka.
Nečitljiv rokopis. Ameriški poslanik v Londonu, Whiftelaw Reid, je pripovedoval prav zanimivo dogodovščino: Slavnega ameriškega urednika Horaca Gre-eleyja, je povabil prijatelj k obedu. Greeley je odgovoril prijatelju pismeno, a prijatelj ni mogel razrefciti nečitljivega Greeleyjeve-ga rokopisa. Pokazal je pismo znancem in prijateljem, a nihče ni mogel raztolmaČiti pisma. V šali stopi GreeJeyjev prijatelj v lekarno in molče izroči lekarnarju papir. Lekarnar si hitro natakne na očnike, strmi v papir in vprašujoče pogleduje obiskovalca. Ta v zadregi nekoliko pokašlja. Končno pravi lekarnar: "Lepo, lepo! Ali hočete kar počakati t" S tem je seveda obiskovalec zadovcijen in ves napet pričakuje, kaj da bo napravil lekarnar. Čez pet minut mn izroči lekarnar dobro zavito steklenico « dozdevnim receptom.
En dolar/Opravi lekarnar, "to je izvrsten recept proti kašljn."
PROIiETARKC

Iz naselbin.
(Nadaljevanje a 3. strani.)
Meni se zdi, da je vaak delavec, vsakogaT, ki to zasluži. To vse za katerega domovina ni imela | kapitalisti dobro vedo in zato od
kruha brezdoiuovinec, In takih je ločno oklaujdjo vsako oglaieva-
... ■	__;	v m m. listih 4 * Th« Hailv
»as na miiione. Razlika med eni-1 vanje v soc. listih. "The Daily
fte naprej kupičili njihov ogrom« ni profit. Človek se muči dan na dan globoko doli pod zemljo v neprestani nevarnosti za svoje življenje in ftku&a na en ali drugi na ¿in, ako bi se mogel reftti trga ne znosnega položaja, ali ga vsaj nekoliko izboljšati. To pa je proti volji kapitalističnih hlapčonov, kajti ti hočejo na en ali pa na drug način vJepati delavcem v glavo, da se delavcem dobro godi, ja celo, da bi morali biti hvaležni svojim izkoriščevalcem zato, ker {jih izkoriščajo do kosti. Da je to res tako, priča naslednji »lučaj:
Nekako >red tnim letom so se zbrali nekateri kompanijski uradniki ter začeli kazati premikajoč« slike tukajšnjim delavcem. To bi samo na sebi ne bilo nič nenavadnega, nič čudnega, pač pa nekaj vsakdanjega. Toda če pogledamo stvaiVt drugega stališča, če ve mo, kaktino podlo ozadje ima ta hlapčevska gimla, potem pa spoznamo vso njirlovo podlost.
Nekatori delavci so se namreč naveličali neznosnega življenja ter se preselili na farme. Prvim so sledili drugi itd. Korapanija je začela uvidevati, da utegne zmanj kati delavcev, vsled česar bi prišel v nevarnost njen profit. Da pa odvrnejo delavci od farm, je zgoraj omenjena kompanijska garda pričela kazati v svojem "teatru" »Irke, ki predstavljajo famiafsko življenje na zemlji. Kazali so, ka ko suša. uniči- poljske pridelke, kako ogenj uniči farmarska poslopja, kako ljudje mro na farmah od vročino in take enake be-dastoče, s katerimi so hoteli delavcem vzeti zadnji up.
Po mojem mnenju naj bi ta gospoda raje pokazala, kako je leta 1907. neizkušen strojevodja spustil vzpenjačo (cage) ter poškodoval veliko delavcev, obenem naj pokažejo tudi žalostne posledice, ki jih je imela ta neureča za teboj. Poleg tega naj pokažejo vse tiste nesreče, ki so se zgodile v tukajšnjih rudnikih, pokažejo naj tudi ves ta "humbug'\ ki ga u-ganjajo na račun delavcev-."tisto, tisto, gospoda hlapčonska!
Sodelavci, koliko časa bomo se dopuščali, da bo ta nenasitna svo-jat pHa našo kri in izžemala naš življenski sok. Koliko časa bomo to še prenašali v brezbrižnosti. Prav nič ne pomaga, ako samo godrnjamo vsak zase. Organizira jmo se v delavske organizacije. Čitajmo pravo deavsko časopisje kakor "Proletarea" in razne socialistične brošure!
Od napornega dela sem skoraj onemogel. Za nocoj bom končal. Ob priliki se zopet oglasim.
Jože.
mi in drugimi je le ta, da eni »poznavajo to brezodmovinstvo, do
\Vorld" je pred kratkem moral prenehati ,ker ni iinel zadosti
čim ga drugi ne in se vsled svoje dohodkpv, ki v prvi vrsti priba-
* -	I um AH ntt uu/tl iluul Ia II.K.I VWI<
nevednosti in zaslepljenosti na v dušujejo za nekaj, cesar nimajo.
Jaz samo toliko pravim, da naj "Proletarec" vstraja na svojem sedanjem stališča in bo še marsikateremu nevednemu in zaslepljenemu slov. delavcu odprl oči, kakor jih meni in še mnogim drugim'
ja jo od oglasov, dasi je imel vec odjemalcev kakor katerikoli list v Chicagi.V
Črnogorci proti kralju.
V Crnigori vlada velika nezadovoljnost, < rnagora nima od plena V vojni s Turčijo skoro nobenega deleža. Skader, na katerega so
t	.Črnogorci z gotovostjo računali,
V želji, da postane ' 1 roleta- je ¿e dau<JB v turÄkih rokuh od
e" čim prej dnevnik, ostajam k	kl •
nimajo Crnoiror-
rec Vaš stalen
"Naročnik'
BROWNDALE, PA.
Naselbina Hrowndale je še mla da. , Odaljena je kacib deset nñ-1 Vsled tega so Črnogorci zelo räz-
krvavega klanja nimajo t rnogor ci drugegarkot samo — mrliče. PadlO je v vseh bitkah s Turki o-krog 6000 mož, kar je jia zanje kot majhen narod že dosti; ni je rodbine, ki bi ne pogrešala koga
LISTNICA UPRAVNlfiTVA
Priporočamo vsem tistim, ki ie-ijo dati listyi kaj v podporo, da . e bolje, ako isto dajo£ v tiskovni ond za dnevnik. Pisma prihajajo veduo v večjem številu »La bi Proleiarec" kaj kmalu začel iz ajati kot duevnik. To se nemo-re zgoditi poprej dokler niihaiuo zadostna število naročnikov; zdraven tega pa tudi primereuo svoto na strani za eventualni deficit. Tolike v blagohotno vpo-stevanje vsem, katerim je razvoj ista pri srcu.
ZA SODRUGINJO JULIU8, BOSTON, PA.
nut hoda od Forest City. Slovenci so se začeli naseljevati tukaj pred sedmimi leti, a le počasi; še le zadnji dve leti se\jih je več na selilo; tako da nas je vseh skupaj sedaj okoli šestdeset družin. Pod pomo društvo imamo le eno tukaj, več jih je v Forest City,h katerim spadamo tudi mi. Imamo tudi svoj soeialistični klub. V zadnjih volitvah je bilo oddanih 36 glasov, izmed katerih je Roose
velt dobil 13, Debs 11 Wilson 11.. "AmerikH11Hki Slovenee V prihodnje bomo »krbeli, da se T odrezttl yiullljj teden! bodo naši glasovi pomnožili.
burjeni in vso svojo jezo sedaj stresajo nad svojim kraljem Ni kito, kateri jih je speljal na bo-ji&ee. Očitajo mu, da je on odgovoren za vse neuspehe in nevarnost je, da 44kozji uartir" izgubi svoj kozji trtui. Kakor poroeajo listi iz Pariza, se je porajala Crnigori nekaka stranka, katera hoče, da se kralj odpravi in da se ("'rnagora združi s Srbijo.
tareu
se je Prole-
in socializmu je posve|i
nič novega. Frakarji v Jolietu imajo res patent na modrost Pravzaprav, patent na laži in za vijanja. Prihodnjič si bomo zopet nrivoHČili malo zabave na raenu
nji dan minulega leta, smo vsta-uovili svojo zadružno prodajalno
ali konsum. V odbor so bili iz oljeui sledeči: pred. Frartk Zupančič, tajomnik Frank Verbajs, blagajnik Josiph Krovatin; nad-|t<.h pragn0giHvih frakarjev. Le /omiki: Ignatz Verbajs, John Gliha in Josiph Lavrih. Za Glasilo smo si izvolili lst "Prole-tarec."
Opozarjamo rojake vseh bljiž-njih naselbinah, da pristopijo ta
•John D. Roekefeller »Ir. je prec kratkim povedal na nekem zboru
Mladinske krščanske zveze' Tarrvtownu, N. Y., da je štiri leta koj v to konsumno društvo, ker I molil in prosil boga /a srečo in je le v našo lastno korist namenje- vspeh, kar je končno tudi našel no. Zakaj neki bi mi podpirali Tristo kosmatih medvedov! Tore, razne trgovec, ker ni potrebno. Roekefelle^aja je l>og vendarle )osti lepše je, da imamo sami svo-luslišal in mu nasul žepe z milioni je lastno prodajalno. Naj nam bo- dolarjev. Seveda, zdaj bodo popje do za vzgled evropski delavci, ki imeli nov "point'\ češ, poglejte
Ely, Minn. — Na seji Avstr. Slov. Bol. Podp. društva, št.„ 20. so bili izvoljeni naslednji uradniki za 1. 1913: Perd.: Jernej Jane-žiČ, podpr.: John Ščurk, tajnik: Ant. Ereul, blag.: John Teran, zap.: Ant. Ščurk. Nadzorniki so: 1. Al. Čampa, 2. Fr. Pucman, 3. John Glavan. Jos. Stih, redar in Jos. Nerit, vratar.
Novemu odboru želimo, da bi deloval v korist društvu. Le; po gumno naprej in društvo se bo gotovo lefcp razcvitalo. Kjer. je delo, kjer požrtovalnost, ta*i vs-pehi ne izostanejo. Delajmo na to da bo prihodnje leto velikega pomena za naše društvo in za vse druge, spadajoče v našo podpor no organizacijo. Z bratskim poz — Anton Erčull.
Chicago, 111. — Naznanjam vam da sem m. vašim listom prav zado voljen. Izmed vseh slovenskih li stov, kar sem jih do sedaj čital se mi š« najbolj dopade. "Proleta rec", dasi ravno sem pfečital še le dve številki "Proletarea", vi dim, da najbolj resnico pove, ker razkriva rane današnje družbe Prjiv žal mi je, da se nisem J» po prej naročil na ta list, ker spre vidim sedaj, da se človek lahko marsikaj koristnega nauči iz nje ga. Veste urednik, jaz še nisem soiplist, mislim	pridem
kratkem k Vam, da me bodete zapisali v Vaše knjige. V "01. Nar." sem čital, da so socialisti bre?do-movinci. Jaz pa še nisem socialist, pa sem vseeno brezdomovinee, ne ve»m kako je to t!
Na Silvestrov večer, to je *ad- Lkoro celo 8tran predal ni pa
naprej
astujejo na tisoče svojih lastnih prodajaln in drugih podjetij.
Fr. Verbays.
Razno.
Potuhnjenost kapit. časopisja.
Ako bi se delavci v toliki meri zavedali važnosti svojega časo pisja kakor se zavedajo kapita listi važnosti svojega, potem bi se delavskemu časopisju <ne bilo
Roekefellerja! Kaj pa je s tistimi siromaki, ki tudi'molijo vsr *«w>.)<-žive dni — pa so vsako leto bolj siromašni in končno jih morajo pokopati na občinskem polju mec trnjem in koprivami? Pa saj ve mo! Roekefeller Jr. je znal., da ima pred seboj ljudi, ki se dajo radi potegniti, zato jih je pa prav pošteno potegnil. Kdor zna. pa zna!
kí. A. Dermota	, Piney Fork,	
o........	.............	$ .60
And. Derraota	Piney Fork,	
		.50
Math TdU'k,	Pinny Fork,	
		.50
[íouíh Olaser,	Piney Fork.	
O. . .....		.50
Louis lioKHtaj,	Piney Fork	
0........	.............	.25
Fr. Marjetič,	Piney Fork	
O........	.............	.25
Jofob Otrin,	Piney Fork,	
' o,. . . . ...	.............	.25
Frank Sede j.	Piney Fork,	
O........	............	.25
M. Keber, Chicago, 111 ...»		.50
ADVERTISEMENT »♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦MM I MMM M MM»»»<	» M»MMj
Predno Vam predam,
Vam povem to-le!|;
<►
Kadar sami ne veste, kajJ bi kupili za darilo, pridite; in pogovorite se z menoj;'! pridite zagotovo in jaz Vam ' hočem pomagati pri izberi' I v svoji bogati zalogi kras- < I nih daril
Archie Tegtmeyer
Diamanti - zlatnina
(>dprto «veier. , 892 National A. Pričnete lahko tudi	Vogal •
račun pri na».	Grove Street.
Milwaukee, Wis. o

LISTU V PODPORO.
Jos. Cesar, Wintérqnprters,
Utah.......:..........* 20
.Toa. Beitz, Spanaway, Wash. .20
Kr. Lakner. Madrid, la.....
Ana Lakner. Madrid, la. . . .
John Jereb, Madrid, la.....
Mike Ilančar, Madrid, la. .. . Math Vfdar. Madrid, la.... . Mark Klazaničar, Madrid,la. John Zorko. Madrid, la. . . . Jos. Kerhlikar, Madrid, la.... John Slapar, Madrid, la. . . . Tom Rlaznek, Madrid,«la. . . . Martin ftkof, Madrid, la. . .
Jos. Pangerc, Globe, Ariz......
Ph. Zadnik. Norrie, Colo. . . Miss M. A. Strainer, E. Helena, Mont...... . ¡t ....... .50
M. Brisar, Jenny Lind. Ark. .10 Jae. Selak, Pittsburg, Kana. .10 Anton Pintar, W. Mineral,
Kans., nebrano na veselici 1.80 Martin VirSek. Chisholm,
Minn.................. .25
M. Skoff, Oregon City, Oreg. .20
; POZOR BRATJE SLOVENCI! i
«
Ali TMto kje je dobiti naj bolj le mm po najnlijl ceni? — Gotov« < > v novi prvi Hlov«osk.l moderno urejeni xneeaiei
Fcrko Bros., 27#—1st Ave. la Park St.
v Tu se dobtyo najoku»nejie «veke in prekajene KRANJSKE KLOBASE, kakor tudi jetrne in ktrare domačega iadelk* ter najokuanejfte FBEKAJENO MESO; vte pe najnižjih cenah.
Pridite i* prepričajte se «ami e naših cenah kakor tudi o fcakoToatl i natega blaga.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREtBA je naie geek>. Ne pozabite dm lorej obiekati r naii novi mesnici v Joe. Trataik*-> vem peel op ju.
! MILWAUKEE. WIS.	Telefon: South 351».
»«•••»•♦»♦•♦»♦•♦fr»	o	»♦♦o^»»»»»»»
.25 05 .25 .2 .25 .10 .25 .10 .20 .10 .25 .40 .70
Kdor hoče dela
naj se nemudoma naroči na najnovejto knjigo:
VI
t*
"Veliki Slovensko- Angleški Tolmač
da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. Knjiga obsega poleg, slov. angl. slovnice, slov. angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. >isavot spisovanje angleških pisem m kako se postane amerikanski državljan. Vr-njtega ima knjigadozdaj največji slov. angl. in angl. slov. slovar. Kntifl«, Mo In okusno v platnu vezana (nad 420 strani) stane $2— in se dobi pri:
V. J. KlIBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Edino In na|vet|e založnifttvo slov. angl. In raznih slovenskih kn|lg. Pišite po cenik.
ZA TISKOVNI FOND.
Jože Zavrtnik. Chicago, 111. $1.00
AVSTRO - AM ERI KANS K A
Črta.
NIZKE C ENS.
Velike ugodnosti:
električna lač, izvrstna kuhinja, vino zastonj, kabine tretjima raz greda na parni k a
Kaiser Franz Jozel I. In Martha Washington
Na krovu se govorijo vsi Avstro-ofterski jeziki.
— Kako razširja ruska vlada
razmere
treba neprestano boriti za obstoj I ^uro. Izredne ruske temveč bi isto zavznemalo tako bodo v prihodnjem tednu zopet
stališče popolnosti, kakršno bi odgovarjalo številnosti delavcev.
za eno pridobitev bogatejše. Zns no je da je prodaja žganja na Ru-
Poleg tega bi pa tudi kapitalisti «kem državni monopol. Vse žgan-že zdavnaj zgubili tisto moč in jarije so državna last. Ministrski oblast, katero posedujejo vsled za- svet je sedaj sklenil, da bodo po slepljenosti in nevednosti delav. žganjamah prodajali tudi knjige. <*«v samih. Kapitalisti pa tudi|Kako ginljiva skrl» ruske vlade!
cev samin. Kapitalisti pa dobro vedo, da bo fconec njiho
ginlji Vlada bo izdelala
natančen se-
vega gospodstva kakor hitro bodo	znamek kn^jig, brošur in letakov,
sirse mase spoznale vift njihova	ki jih bodo razpečavali po 44šnop-
zločinstva in lopoviine. Da se pa	sarijah". Kdor bi pa prodajal
to spoznanje prepreči, skrbi ka-	druge knjige, izgubi koncesijo. S
pitalistično časopisje, ki vleče	tem hočejo najbrž omejiti razpe-
mastno podporo, od ljudskih i*-	tavanje knjig, ki niso za ljudstvo
korisčevalcev v obiki dobro pl«-	"primerne" in ki jih sedaj kolpo-
čanih oglasov. To časopisje pa v	rtPrji prinašajo v najoddalnejša
svoji potuhnjenosti zamolči, aH	ruska sela. Sedaj bo torej šel po pa po svoje zaobrne vse, kar bi hz0brazbi hrepeneči Rus v "kas-
utegnilo odpreti čitateljem oči.	j^o». kjer mu ^ podaril go-
Važen slučaj te vrste se je te „tilničar, če bo kupil dovelj knjig,
dni dogodil v Chicagi. ko se je v | frakeljeek žganja in nasprotno bo
vztrajnim pivcem za spodbudo
daroval pobo/en letak ali pa jm-vator, poln posetnikov, |cr padel tT^oti?no knjiif0< Da
niso duriie
v globino, pri čemer je bilo ^ nadl^ovali >s to malenkostjo, to oseb ubitih in okrog 10 ranjemk. ima v/rf)k s 1||di Ponesrečeni elevator so druge ia- L hofel finanini min{nUt% se uporabljali za tovor, a v Božic-I*.	. ..r .__a:
Božično darilo.
Chisbolm, Minn. — 14Prejmite poštno nakaznico za #9.90 za na roČnino, kar naj bo moje božično darilo "Proletarcu". .Priznanje >odi izrečeno vsem zavVdnirn de-avcem, ki so mi omogočilo to da rilo. Tie tako naprej, da pridemo čim prej do rešitve iz kapitalistične sužnosti. Čim prej bo 4<Prole-tarec" dnevnik, tem bližje smo temu cilju."
Markonov Tone. Takih in enakih božičnih daril smo prejel^cel kup, a ne moremo vseh priobčiti.	*
uporabljal nem času so ga uporabljali za ljudi. Mestna postava pa prepoveduje uporabo za dviganje ljudi
Toda številno chicaško šasopis-
bi prodajali^po žganjetoČih tudi sladkor, a poslanci so se odločno
tovarnih" eTevatoijev|uPrli tei nnkarfi> ker,8€ P^vablja-
jo s tem v te zastrupljevalnice tu
di ljudje, ki drugače ne zahajajo
j,, ki vtakne svoj n«, v mkok1»"*™** K''?r P°'"a r"'k*: brezpomembno malenko.t, ni niti P'v»ke oR.eaje, v¥,da naravnost a.
besedice poročalo o tej katastro fi? Zakaj! Zato, ker bi trpel profit opienjene prodajalni, ako bi ljudje zvedeli o škandaloznih napravah v njej. A to bog (obyaruj! Profit je važnejši kakor so človečka življenja. Za plačilo za svojo pottihnjenost pa bo kapitalistično* časopisje še naprej dobi-valo od Siegel Cooper & Co. cele strani oglasov, za kar bo še naprej skrivalo njihove grehe pod pašč molčečnosti/
Vse kaj drugega pa je soc. časo pisje. To brez pardona ožigasa
lijo celo otroke in sploh vsakega ki stopi v zganjamo, da izpijr kozarček. Najbrže„ misli vlada, da bo vodka združena 7. "dobro dušno hrano", ki jo bodo zvarili vladni kuharji, močno povzdignila ru ako kulturo in civilizacijo.
Ali si je Že vaša organizacija naročila 100 iztisov "Bodali stične knjižnice", katere bodete razdelili med nesavedne tovariše na prihodnji veselici. —' Ako tega ie niste storili, skrbite, da se to »godi
SLOVFVKE POZOR! Rabimo na sila-gonilnih strojih izučene šivilje RAIKE PRIEDMAN CO., 1417 W. JACKSON BLVD.
Rabimo izučene slamnikarce za ženske slamnike. — Pridite pri pravljene za delo! RAIKE, PRIEDMAN CO. 1417 W. JACKSON BLVD.
"No Work-No Ratf The Workingman's Problem ^
Družbeno ladjevje parmkov na dva vijaka:
Kaiser Franz Jožef Martha Washington,
Laura, Alice, Argentine, Oceanic;
NOVI PARNIKI V DELU.
Za vse informacije »e obrnite na ¿lavne zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
6ti'l Art's. 2 Washington St., Nh York.
ali pa na druge nradne zastopnike v Združenih državah in Canadi.
Obuvala
ROJAKI
Zanemnrjen prelilotl.
Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER
odstrani nevarne poeiediee, «ko ko pravočasno rabi po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 2f>o. in 50c. steklenico. — Pazite na ime iu sidro na omotu.
F. M. RICNTd A C*. Ill fMrt 2twt. «m Tart. I.
lit. Rleht#rUT«> Cot»|p> Ptlnl« oUJ*»Jo.
(.».t«. Sit "KV- >
u moftk«: od $1.60 do 94.00 u ftcnnke: od »lOO do W W sa otroka: od 60c do St.60
Mi vas • hočemo vselej zadovoljiti
AHRENS&VAHL
355 Grove St.
Milwaukee, Wis.
v Waukeganu!
__Če kočete piti dobre
pijače in »e rahaviti po dotnače pojdite k
BaMahnich-u9
709 Market Street Waokegan.
E»ri njemu je v«e najbolje. Kdor ne vrjnme, naj se prepiča.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
II 460 GRMOM..	IEI0SHI, «IS
Telefon 1199.
Vse oči obrnjene na Milwaukee.
Ako se zanimate za napredek Človeštva pazite na Milwaukee, kjer socialisti ko trolirajo mesto in county in vršijo veliko delo. To pa najlažje storite, ako se naročite na "Milwaukee Leader", nov. soc. dnevnik. Leader je vrsten in metropolitaki časopis, ki prinaša vse novice, največ pozornosti pa posveča delavskim interesom.
Naročnina za celo leto znala $3.00, 25c na mesec. — Naslor: The Milwaukee Leader, Milwaukee, Wis.
M. JOVANOVI CH
84 — 6th Str. Milwaukee, Wi*
PRODAJA SlFKARTE. Pošilja denar po pošti in brio jar-
no. Izdeluje: Obveznioe — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatu.
EDINA HRVA&KO — SLOVENSKO — SRBSKA AGENCIJA.
i
TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočišče in restavracijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj pa vse. IG. KUSLJAN
229- l»t Ave.
MILWAUKEE. WI8.
SLOVENSKI SALOON
LOUIS BEWETZ, 198 1st Ave., Milwaukee, Wis.
Izborna pijača, izvrstua postrežba.
Vsakdo uljudno sprejet.
ZA MILWAUKEB, WIfl.
Slovencem in Hrvatom priporote
Andrei Makarovlč
•voj premog, drva in ekspras.
306 Ist AVENUE.
Narofta se tudi fi\ Ig. Kuiljanu —22»
lat Ava. — Telefonska zveza.
NAJBOLJŠE OBLEKE*
izdeluje pe meri sodrug
J.t KRAINC,
317 Florida St., Milwaukee, Wi§,
Ter popravlja, čisti pegla in barva stare.
Najboljše delo in najnižje cene.
Milwaukee, Wis.
Sodrug
LOUIS BERGANT 257 — 1st Avenue
priporoma Slovencem ln Hrvatom evaj
dobro zaloteni SALOON.
fl
yVažno upraianje
VIA mi opravi
MM U n»)b»lj« iS n«je»n#je
Konzularne
vojaike SxlyZZWt Grove it