85. številka
Ljubljana, v petek 14. aprila 1899.
XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan zvečsr, iaimSi nedeljo in praznike, ter Telja po poBti prejeman aa avstro-ogersk« dežele za vas leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jelen me^eo l gld. 40 kr. Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld 30 kr., za joden mesec 1 gld. 10 kr. Za posiljanjo na dom rafiuna ae po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj a deželo toliko vefl, kolikor poštnina znafia. — Na narocbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnino, so ne ozira. — Za oznanila plačuje se od fttiriatopne petit-vrste po 6 kr., čo se oznanilo jedonkrat tiska, po 6 kr., če so dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj so izvoltS frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trga St. 12. Dpravni&tvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je U Vegove ulico at. 2, vhod v upravm.'jtvo pa s Kongresnega trga st. 12.
Deželni zbor kranjski.
(IX. seja dne 14. aprila.)
Predsedoval je deželni glavar Detel a. DoŠle predloge in peticije so se odkazale pristojnim odsekom.
Posl. Po vse je poročal o policiji slovenskega čebelarskega društva v Ljubljani, da se sklene zakon proti razširjanju Čebelne gnilobe. Peticija se je odkazala dež. odboru, da o stvari poizveduje in potem svoje predloge stavi.
Posl. dr. Tavčar je poročal o peticiji okrajno-cestnega odbora v Črnomlju za po-državljenje okrajne ceste Luža-^trekljevec-Črnomelj in deželne ceste Črnomelj-Vinica. Poročevalec je pojasnil žalostne komunikacijske razmero v črnomaljskem kraju. Cestni okraj je preobložen in ne more več storiti in vsled tega so prav zadevne ceste uprav grozne. Če bi se ta cesta podržavila, bi se okraju znatno pripomoglo. Poročevalec je predlagal, naj se naroči dež. odboru, da se z vso silo zavzame za podržavljenje te ceste. — Sprejeto.
Posl. Jelovšek je poročal o prošnji županstev v Krškem, Mokronogu in v družin krajih, da bi krško meščansko šolo prevzela dežela v oskrbo. Prošnja se je odstopila deželnemu odboru, da se o nji, zlasti o finančni strani, posvetuje in potem o njej poroča.
O § 6. letnega poročila dež. odbora „občila" je poročal posl. Jelovšek.
V razpravo so posegli poslanci dr. Žitnik, Kalan, ki je vprašal, kaj je z računi loškega cestnega odbora, na kar mu je dal dež. glavar De tel a potrebnih informacij. Poročilo se je odobrilo.
Posl. vitez Langer je poročal o računskem sklepu kmetijske šole na Grmu za 1. 1897. Primanjkljaj, ki je bil proraču-njen na 1708 gld, je bil manjši za 403 gl. 46*/» kr. Računski sklep se je odobril.
Posl. grof Barbo je poročal o račun skem sklepu zaklada prisilne delavnice za 1/ 1897. Primera potrebščine s proračunom kaže več potrebščine 9641 gld 881/« kr. in
LISTEK.
V spomin na nadvojvodo Ernesta.
(Spisal Fr. D.)
Smrt in slovesni pogreb nadvojvode Ernesta, kateri je bival nekaj let kot vrhovni vojaški poveljnik v Ljubljani, spominjata tne na zanimiv dogodek pri tičnici na D. 1. 18G2.
Za uvod naj povem, da takrat tičji lov ni bil prepovedan, in da 8 kompanija" ni vselej tako slaba, kakor to trdi ljudski pregovor. Vsaj zame se je ista, s katero sem ustanovil izredno podjetje, „tićarijo", prav dobro obnesla.
Sklenila se je nekaka trozveza, ki je vzdržavala tičarijo od jeseni do zime leta 1862. Moja družnika sta bila S., sedaj trgovec na Gorenjskem, in sin slovečega ra-nocelnika tržiškega, P.....Ta dva prevzela sta dolžnost, da vse potrebno nakupita, t. j. lep, vabljenike, kletice, proso, konoplje in drago hrano za tiče, zame pa — smodke.
Jaz sem moral tičarijo prirediti, tiče loviti, vjete pojesti ali pa znancem oddajati. Kompanjona sta bila te s tem zadovoljna, da sta ob nedeljah gledala, kako se tiči lord in kako meni smodke dlse. — Skromna kompanjona, kaj na)?
primera dejanskega pokritja s proračunjenini v<' d"jansk»*ga pokritja za 1 I I »O gl. I 1 , kr., torej pokritja več za 4108 gld 13 kr. Imovina se je zmanjšala za 514 gold- 59 kr. Računski sklep se je odobril.
Posl. grof Barbo je poročal o proS-njab umirovljenih paznikov prisilne delavnice, Antona Štrukeljna in Valentina Vran-čiča za zvišanje pokojnine in pazniške vdove Frančiške Tomazia za miloščino. Sklenilo se je, dovoliti Vrančiču letnih 90 gl., Štru keljnu se je zvišala pokojnina na 800 gld , Fr Tomažinu se je dovolilo 100 gld
Posl. grof Barbo je poročal o proračunu zaklada prisilne delavnice. Število prisiljencev iz drugih dežel pojema in vsled tega rasejo režijski troški. Finančni odsek je pač hotel neke izdatke črtati, a se je zjedinil na to, izreči željo, naj se kar mogoče štedi. Tako je nepravilno, da ima kurat uradno stanovanje in dobiva še akti-vitetno doklado. Kuratu ne pristoja uradno stanovanje, in zato se naroča deželnemu odboru, naj napravi red. Skupna potrebščina znaša 100.098 gld. Pokritje znaša 94.580 gld., primankljaj znaša torej 5512 gld. Proračun se je odobril.
Posl Jelovšek je poročal o uvrstitvi občinske ceste, ki se na zapadni strani vasi Kramplje odcepi od okrajne ceste Velike Lašče-Bloke in drži čez Lahovo na Ravnik, mej okrajne ceste. Poročevalec je predlagal:
Visoki deželni zbor izvoli na podstavi § 23., točka 3. zakona z dne 28. julija 1889. L, dež. zak. št. 17, skleniti :
1. ) V cestnem okraju Lož se nahajajoča, okoli 1500 m dolga občinska cesta, ki se na zapadni strani vasi Kramplje kakih 500 m oddaljeno od okrajne ceste Velike Lašče-Bloke odcepi in drži čez Lahovo na Ravnik, se uvrsti mej okrajne ceste.
2. ) Občini Bloke se za od okrajnega cestnega odbora v Ložu zahtevano popravo sub 1.) navedene ceste dovoli podpora 500 gld. iz kredita za cestne namene.
3. ) Okrajnemu cestnemu odboru v Ložu
Ker je bila družba s kapitalom dovolj založena, razširila se je tičarija polagoma na 14 drogov, nad 20 vabljenikov, Briro" in precepe. „Uta" a!i tičnica, podobna mali zeleni gori, je bila prostorna dovolj za mizo, stolce in dvoje klopic, izdelanih iz brezovih vej in leSnja, 6—7 m visoki drogi, zvrtani za 5—10 „ragelj", vsaka z zarezami za 4 do 8 Iimanic, so stali 10 korakov od tič-nice, ali pa sloneli na meter visokih rogo-vilah, kadar se ni lovilo, ali če je bilo treba .limanice" popravljati in nadomeščati Drogi so bili razpostavljeni kakor stoje drevesa v gozdu; .raglje" so imele deloma v malih luknicah zapičene smrekove, hrastove, jel-ševe itd. vejice. Vseh 14 dreves postavljenih, videti je bilo, kakor mali gozdiček. Vaba kalinov, čižekov, ščinkovoev, pnož, grilčkov, strnadov, dleskov, repni ko v, krivokljunov, drozkov, senic itd., razlegala se je raz hriba in selivke so v manjših ali večjih tropah od raznih strani prihajale in sedale na tanke limanice in ž njimi vred padale na zemljo.
Neko jutro je bila v Rožniku brakada, katere se je udeležil tudi nadvojvoda Ernest.*) Visokemu gostu določeno je bilo stojišče na križpotu pred vhodom na nafto domačijo.
Kaj je bil povod, da je nadvojvoda zapustil lovski prostor ter prišel po drevoreda na razgled in v obližje tičnioe, ne Tem;
•) Umrl 4. t. m, v Arka na jufntm Tirolskem.
se naroča, da prevzame ad t.) omenjeno
cesto takoj v svojo oskrbo, ko bode popol norna popravljena, kar se Bole v kratkem zgodilo.
4.) Deželnemu odboru se naroča, da radi izvršitve teh sklepov potrebno ukrene. — Sprejeto.
Posl Božič poročal je o uvrstitvi v cestnem okraju postojinskem se nahajajoče občinske ceste, ki se od okrajne ceste Dilce-Studeno-Planina mej Brinjem in Stu-denein odcepi in drži na iJukovje in Gorenje, rnej okrajne ceste.
V seji z dne 27. februvarja 1. 1897. je deželni zbor prošnjo občine Hrenovice. da bi se od okrajne ceste Dilce-Studeno-Planina čez Bukovje na Gorenje držeča občinska cesta uvrstila rnej okrajne ceste, izročil deželnemu odboru z naročilom, da poizve o tej zadevi mnenje okrajnega cestnega odbora ter poroča visokemu deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju.
Okrajni cestni odbor, ki je bil v izvršitvi tega naročila zaslišan, izrekel se je proti uvrstitvi omenjene ceste mej okrajne ceste s to motivacijo, da veže ta cesta le jedno katastersko občino, oziroma vasi Bukovje in Gorenje z imenovano okrajno cesto, in da bi tedaj od te uvrstitve imela korist le jedna katasterska občina. Imenovani dve vasi zamoreta to občinsko cesto same vzdrževati. Če bi se to prošnjo uslišalo, došle bi zaporedoma jednake prošnje in moralo bi se potem v tem oziru še važnejše občinske ceste v poštev jemati. Te ceste pa ne rabijo jedino le stanovniki imenovanih krajev, ampak največ je tujih voznikov, ki vozijo po tej progi s teško naloženimi vozovi, zlasti, ker se stika s to cesto v Gorenjem in v Bukovju več gozdnih cest, katere drže do llruševske državne ceste in po katerih se izvaža ves trgovinski les iz razsežnih knez Windischgr;it,z-ovih gozdov in iz ekvivalentnih gozdov drugih vasi. Ta les zvažajo potem po občinski cesti do okrajne ceste in od tu dalje naprej. Iz tega se razvidi, da v govoru stoječa cesta nikakor   ne  posreduje le krajevni promet,
to pa vera, da je bil visoki gospod najbrže prvikrat priča, kako se kalini love, ter videl, ko je velika množica rudečih in pepelnatih popkarjev šumeče priletela, parkrat obkrožila drogove, potem pa — omamljena od zapeljivcev - vabljenikov — pričela sedati in padati na tla. Za nadvojvodo je bil ta prizor nov in gotov zanimiv. Bolj in bolj se je bližal drogom in stal je le malo korakov od tičnice, ko sem, podoben strašilu, planil iz nje, da poberem svoj plen. — Noge so mi bile v kožuhovino zavite in z vrvico prevezane, oblečen sera bil v staro, maro-gasto očetovo nočno suknjo, na glavi pa sem imel klobuk, poln križem strlečih pir-natih lepenk in v roki sak-
Obstal sem pred osuplim visokim gospodom rekoč: aDobro jutro, cesarska visokost".
Da znam sploh govoriti, in da se vem celo pravilno in dostojno prikloniti, temu se je nadvojvoda vidno čudil, in vprašal je: »Kdo ste in kaj delate?"
„Domač sem in za zabavo tiče lovim", odgovorim jaz.
sTo je gotovo prav kratkočasno, — pa kaj storite z vjetniki?" pristavi gospod nadvojvoda.
M Lepe razdelim mej prijatelje in znance, droge pa speoem in pojem", ae odreiem.
.Ali morda kadite?* se glasi zame novo prijetno vprašanje.
ampak da služi mnogo več splošnemu prometu. K^r se pa ne da tajiti, daje pri takih okolščinah njeno vzdrževanje za vasi Bukovja in Gorenje dokaj težko breme, mora se potern tudi pripoznati, da je namera teh vasi, olajšati si to breme, tudi opravičena.
Deželni zbor izvoli na podstavi $ 23. zakona z dne 28. julija 1880. 1, d ž. zak. št  17. skleniti:
1. V cestnem skladovnern okraju Postoji nskera se nahajajoča , okoli 2 8 km dolga občinska cesta, ki se od okrajne ceste Dilce-Studeno Planina rnej Brinjem in Studenem odcepi in drži na Bukovje in Gorenje, se avrsti mej okrajne ceste.
2. Okrajni cestni odbor v Postojini prevzame sedaj navedeno cesto v svojo neposredno oskrbo toda šele potern, ko je bode podobčina Bukovje, katera jo je do sedaj vzdrževala, zadostno posula.
3. Deželnemu odboru se naroča, da radi izvršitve teh sklepov potrebno ukrene.
Pusl. Božič je poročal o prošnji Valentina Kraševca, obč. odbornika v Št. Petru, da bi se določbe občinskega zakona natančno spolnovale. Preko te prošnje je dež. zbor prestopil na dnevni red.
O prošnji posestnikov iz .lakovce občina Vrabce za napravo vodovoda je poročal posl. Božič. Dež. odboru seje naročilo, da dež. hidrotehnik gotovo še letos izdela načrt za ta vodovod.
Posl. Pfeifer je utemeljeval svoj samostalni predlog glede prebitkov osebnega dohodninskega davka. Predlog se je od-kazal upravnemu odseku.
Posl. M u mi k je poročal o prošnji Marije Androjna za miloščino in se je za tri leta dovolilo mesečnih 10 gld. Isti poslanec je poročal o prošnji upravnega sveta Elizabetine otroške bolnišnice v Ljubljani za podporo in je bila dovoljena svota 300 goldinarjev za tri leta.
Dalje je posl. Murni k poročal o prošnji vasi Leše pri Mošnjah glede podpore za napravo brizgalne in je bilo sklenjeno, jo odstopiti dež. odboru.
(Konec prih.)
Priklonim se in rečem: „Cesarska visokost! prav rad in mnogo kadim."
Njega visokost zapiska, in ko priteče sluga, veli nadvojvoda: „ Smodke!" Spe-han strežnik poda precej debelo in široko smodkarnico, katero visoki gospod odpre rekoč: „Prosim!"
S klejastirai prsti sem poskušal previdno vzeti jedno vržinko, toda nadvojvoda mi je rekel: „Vzemite vso lego — preskrbljen sem dobro".
Vzel sera toraj vseh deset vržink in tisti dan sem bil zelo zadovoljen, kajti gostil sem se s pečenimi kalini in pušil odbrane smodke iz zaloge cesarske visokosti, preprijaznega gospoda nadvojvode Ernesta.
Ulomki.
(Spisal Sevničan.) Grof K.
Moj prijatelj je in sovraži oni nauk, kateri uči: „Vsi ljudje naj si bodo jednaki, liki jajce jajcu", a nikdo ni odkritosrčneje in z vsem prepričanjem pripoznal aristokracijo bistrega duha kakor on. In vendar je ob jednem tudi zagovarjal aristokracij rodu, dasi ni nikdar dvomil o fiziolog*" retuioi, da obstoji kri naj Donosnejšega stokrata iz ravno tiste tvarine, kakor ti najpreprostejšega težaka in berača A prepričan je bil, da v pristnih aristokratskih rodbinah, od roda do rodu brez prenehanja
Cvetje in plevel.
(Dopia iz narodnih krog. v > V.
V pričujočem članku se hočemo baviti z napadom .Edinosti" na sedanje slovensko gledališče, oziroma na člene intendancije v zadnjih Šestih sezonah. „Hitnost", kakor njeni pisci, naj si pa ne domišljujejo, da reagiramo na napade zaradi njih : če odgovorimo, storimo to zategadelj, da poučimo rodoljubno gledališko občinstvo o gledaliških razmerah.
Tenor dotičnih .Kdinostnih" člankov je pred vsem zabavljanje na Člene intendancije, ki so ne-vedneži. in jim je gledališče le šport, potem zatiranje domačih dramatikov in skladateljev, in slednjič potreba na sta v ljenja od dežele plačanega ravnatelja in tajnika.
Smoter celemu članku sta pač ravnatelj in tajnik' Ni ga zavednega Slovenca v Ljubljani, ki bi take predloge vzel za resne. Dotične razmere so bile Ljubljančanom bolj znane, nego .Dramatičnemu društvu*, kajti, ko bi bilo to društvo slušalo nasvete, končala bi se bila letošnja gledališka sezona v marsičem boljše. Več ne rečemo!
Oglejmo si finančno stran tega predloga' Gospoda, deželni zbor, ki da Slovencem za njih slovensko gledališče 2000 gld. podpore, naj postane najedenkrat tako radodaren in naj nastavi gledališkega ravnatelja, tajnika, blagajnika itd . kar bi stalo lepo vsoto več nego 2000 gld ! To bi pomenilo slovensko gledališče v deželni režiji! To je za jedenkrat tako malo mogoče, kakor pri tržaškem magistratu zahtevati slovenščino za uradni jezik. Če bi pa bilo mogoče, verjemite nam, č. diletantje na dramatskem polju, potem bi se „Dramatično društvo" za tako rešitev gledališkega vprašanja že davno potegovalo in ne bi bilo čakalo na Vaš „kunštniu predlog!
Kar se tiče napada na člene intendancije, je zasebna reč Kdor se čuti zadetega, ta si bo že znal zadobiti zadoščenja, zato o tem ne pišemo ter le splošno nekaj omenjamo. Pred vsem moramo reči. da pisec „Edinostnegau Članka, ki se smatra za sposobnega, vrediti gledališče, dokaže s člankom samim, da o gledališču niti pojma nima. Hibe, katere očita intendanciji, so v resnici stvar dramaturga. Dramaturg in intendant sta pa nekaj po vsem različnega' Ko bi Vi klicali po dramaturgu, potem bi se dalo z Vami govoriti, drugače pa ne. — Sedaj pa' neko vprašanje. Če se najdejo rodoljubi, ki z ogromno potrato časa poleg svojih stanovskih dolžnostij in z denarno požrtvovalnostjo prevzamejo in-tendanoijo gledališča, zakaj se pa ne najde jeden izmej estetiško izobraženih literatov mej Slovenci v Ljubljani, ki bi prevzel brezplačno posel dramaturga? Delo ni Bog ve kakšno, komaj tretjina tistega, kar mora zvršiti intendant, ni zvezano z no-
: '•■d-dov;«na tradicija — katera aristokrata loči od navadne množice, ki se ima večinoma boriti in pehati od nežne mladosti za vsakdanji kruh — da ta tradicija ari stokrata usposobi, prožnost svojega duha (če ga kaj ima; povzdigniti na plemenite smotre Njemu je beseda plernenitaš sinonimna s plemenitostjo duha.
Borba za obstanek. Srce rni je bilo polno idealov, ko sem vprvič čital Dar\vinovo naturalno selekcijo i smehljaje sern zanikal Dar\\inovo teorijo o borbi za obstanek, kajti borba za obstanek se mi je dozdevala zlobnost in divja, brez-usrniljena borba vseh ustvarjenih stvari, bila mi je gnusobna in ostudna . . ., a tek življenja me je prepričal, da žalibog resnico trde Dar\vin, Candolle, Riche'. (in vsi, ki stopicajo za njimi). Vsi ti so bolestno vsklik-nili: „Vsa bitja narave besne mej seboj v divjem sovraštvu !u
Vlačuge.
Ako vlačuga svojo z zlatom nakičeno sramoto v blesteči kočiji na sprehod vozi, jo vse zavida in občuduje, dočim se raz-kuštrana umazana vlačuga, katero premno-gokrat nestrpna sila in moška pohotnost tirata na sramotno, pogubno pot — zaničuje in z brcami traktuje.
Ženska govorlos.
Ako prideš Ženskam v zobe, zaničuj vsekdar žensko mnenje in govorioo iz dna svojega srca.
benimi stroški, a je sila rodoljubno ter bi bilo na veliko korist našim amaterjem in diletantom na dramatskem polju. Morda tem potom dobimo s časom vendar kakega slovenskega dramatskoga pisatelja!
Preidimo sedaj na posel intendancije. Intendancija sestoji iz treh Členov, kar je velika nerodnost Gledališče more voditi v okviru proračuna in na podstavi ukrepov društvenega odbora le jedna oseba, oziroma dve, ki pa morate biti v vedni dotiki in v s po raz mnijenju mej seboj. V praksi je v Ljubljani tudi res tako bilo, kar je naravno in drugače nemogoče. Kaj ima intendant opraviti? Z aprilom sprejme novo sezono brez krajcarja denarja. Plačati mora deficit prošle sezone, oziroma povrniti, kar je prejšnji intendant založil. Plačati mora vse stroške poletja, to so poletne gaze, pričeti mora skrbeti za bodoči repertoir, za nove moči itd., in ko pride 1. oktober, ima stroškov, brez deficita prejšnje sezone, 3000 gld., katere mora sam založiti. Pisariti mora na vse strani in za šport se mora peljati na svoje stroške na Dunaj, v Prago i. dr. .Edinost" seveda misli (tako je vsaj jedenkrat v svoji ljubeznivosti pisala), da se intendancija na društvene stroške po svetu vozi. Komaj se gledališče prične, mora pa biti intendant vsako minuto na razpolaganje, izplačevati mora kar naprej, sedaj redne stroške, sedaj ominozne pred-plače, konferirati mora z režiserji, vzdrža-vati red mej igralci, poslušati mora pritožbe in intrigue osobja (ki šteje nad 60 glavi itd. itd. To je delo, ki vzame na dan 4—5 ur in ki ga naredi v dveh letih do skrajnosti nervoznega, zlasti pri taki razmerah, kakor so naše Vrhu tega pa mora prenašati kritiko nekaterih ljudij, ki so gleda-dališču nasprotni iz samih osebnih obzirov, in končno največkrat neumestne napade listov. Največjo skrb mu pa delajo finance. S v oj ega de narj a ima založenega dva, tri tudi pet tisoč goldinarjev in kje dobiti pokritja? Polno gle dal i šč e j e jedi na nj e go va nada. In kaj stori on? To kar delajo ravnatelji vseh gledališč celega aveta všte vši bogato pripravo dvornega gledališča in ona v Zagrebu in v Pragi: On zagovarja v odboru repertoir, kakor ga občinstvo zahteva, ker ono je povsod in tudi v gledališču merodajno in suverenno.
Občinstvo si ne d;i zapovedovati in tudi naše v Ljubljani je toliko izobraženo, da si ne pusti potom reklame sugerirati kakšne domače pleve za pristno pšenico. Vsak ravnatelj, vsak intendant ustreli sera tet tja tudi kakega kozla, a zaradi malenkosti celemu podjetju škodovati, kakor se pri nas dela, to pa ni narodno.
Gonja proti nekaterim bivšim členom intendance je sedaj pri ljubljanskem cvetju moderna. Ker je intendanca vsa taka in jednaka sramote nj a kot nevredna vsacega odgovora molče prezirala — kar je bilo gotovo velika .napaka — dobila je terzitska družba vedno več poguma, in sedaj pišejo naravnost, da gospodje v intendanci niso delali in žrtvovati iz rodoljubja, temveč da jim je bilo vse le šport ter da bi bilo bolje za gledališče, da se sploh niso žrtvovali. Podlost take pisave je tem večja, ker se ost obrača baš proti dvema gospodoma, ki že davno nista več v intendanci in koja sta v večletni dobi njunega nehvaležnega delovanja za napredek slovenske drame in opere gotovo več storila, kakor se je glede na obstoječe finančno stanje po pravici zahtevati in pričakovati smelo. Gledališče voditi res ni igrača. Treba je nekaj izkušenosti v administrativni upravi, katere pa zopet ni možno pridobiti si v tako kratkem času.
Težavno stališče imela je intendanca že od nekdaj napram izvirnim igram. Boječ se odgovornosti dajala je predložene jej rokopise priznanim slovenskim literatom v oceno. Na podlagi soglasnega mnenja razsodnikov bila je intendanca v več slučajih primorana, uprizoritev nekaterih nezrelih poskusov odkloniti. Jeden najodličnejših slovenskih pisateljev, živeč v tujini, svetoval je mladim začetnikom, naj marljivo čitajo francoske in nemške kritike, naj pogostoma obiskujejo gledališča in naj temeljito opazujejo življenje, naj Še le potem skušajo spisati kaj izvirnega, toda ne velike zgodovinske tragedije, temveč v največji ponižnosti — jednodejanako veseloigro. Nali
mladi pisatelji hočejo pa že iz prvega začetka prodreti z moderno dramo, in so v dno svoje občutljive duše užaljeni, ako si kdo dovoli, povedati odkrito svojo sodbo. So pa tudi častne izjeme Poznamo pisatelje, ki bi zelo radi spisali izvirno igro, a nimajo poguma, razpostaviti se kritiki gledališke publike. Ti pisatelji vedo, da se je treba de učiti in zategadelj izrazila ae je v njih krogih želja, naj bi ae v poletni sezoni ustanovilo nekako vadniško ali poskusno gledališče in sicer na čitalniškem odru v „Narodnom domu, kjer naj bi se z domačimi močmi predstavljale za poskušnjo izvirne igre. Tu imel bi vsak pisatelj priliko, videti in popraviti napake svojega dela. Te lepe ideje poprijel se je — plevel in storili so se pričetni koraki že meseca januvarja. Gospodje okoli cvetja naj se tadi enkrat lotijo pozitivnega dela, in naj dokažejo, da jim je res več do stvari, kakor do zabavljanja ! _
V IJuMJatll, 14. aprila Konferencs nemških zaupnikov.
Večina listov se bavi s to ponesrečeno konferenco, ki je razkrila nesoglasje mej nemškimi opozicijonalci ter je imela ta jedini uspeh, da se je izvolil podkomite ali „ Dunkelkammer", kakor se je svoje-časno izrazil princ Lichtenstein. „Fremden-blatt", glasilo Goluchovvskega, smatra izvolitev pododseka za simptom, da so se Nemci puhle negacije in principijalnega boja naveličali ter da so se lotili pozitivnosti. Zaupniki so spoznali, da sta ustava in parlament potrebna, in že to je dobro znamenje. »\Viener Tagblatt" obžaluje skrivnostnost delovanja zaupnikov, češ skriva se le oni, ki ima slabo vest.
Proti protestantovskemu gibanju. Ker se vedno jasneje kaže, da ima vsled Schonererjeve agitacije vprizorjeno protestantovsko gibanje le politično podlago, ter da ni odstopajočim katolikom za evangelsko vero prav tako nič, kakor za katoliško, da ti ljudje sploh nobene vere nimajo, so se začeli oglašati proti prestopanju celo poklicani protestantovski krogi in protestantovski duhovniki. Dr. Johannv, prot. župnik, je te dni v cerkvi naravnost svaril pred prestopom iz političnih motivov, se veda ga sedaj Schonererjeva g lasila zategadelj besno napadajo. Dunajski superin-tendent Schack priznava, da je podlaga prestopom politična, vendar mož upa, da se gibanje „versko poglobi" ! Škofovska konferenca na Dunaju je sklenila nastopiti proti prestopanju s pastirskimi listi
Avstrija in Kitajska.
Uradno dementirana vest, da si hoče tudi Avstrija pridobiti kos Kitajske, se pojavlja v „K<jlnische Ztg." zopet. Z Dunaja se namreč piše, da se zunanji položaj spre minja in da je grof Goluho\vski dovolj politik, da se udeleži najmodernejšega gibanja v evropski zunanji politiki. „Saida" je dobila že ukaz, da se pridruži križarki „Elizabeti" v kitajskih vodah, kar baje dokazuje, da noče biti Avstrija v kitajskem vprašanju samo „kibic".
O konferenci za razoroženje.
„Nov. Vrernja" pišejo o bodočih uspehih te konference jako trezno ter si nikakor ne delajo preveč upanja. KN. V." menijo, da bode že prav lep uspeh, ako se določi vsaj začasno, da se vojske in ladi-jevja več ne večajo. Da bi se pa na konferenci ustvarilo mirovno sodišče, ni verjetno. Popolno razoroženje Hvrope in vsega omikanega sveta je nesmiselno, ter nemogoče. — Papež se nadeja, da se sklenejo na konferenci v Haagu mirovna sodišča, katerih Člen bi bil seveda tudi vsak papež S tem bi se ugled papeštva jako dvignil, saj bi se pri poznala s tem suvereniteta papeža, ki se dandanes sicer oficijalno priznava, a ki nima v praksi nobene veljave.
Rszpor rsdi Samoe.
Sporočili smo že, da je nastala mej Nemčijo in Ameriko radi Samoe velika napetost. Admiral Kautz je zapodil nemškega prijatelja, kralja Mataafo ter postavil dru-zega, ne da bi bil vprašal Nemčijo, je-li s tem zadovoljna. Nemci protestirajo na vso moč, toda Amerikanci se zato malo zmenijo. Te dni je celo neka ameriška straža na Samoi pretepla nemškega častnika, kar je razmere Še poostrilo. 1. aprila so napadli pristali pregnanega kralja Mataafe angleške in američansks pomorščake ter so bili pri tam ubiti trije častniki in štirje mornarji.
Nemški poslanik v \Vashingtonu. pl. Hol-leben je že posredoval prt američanskdm državnem tajnika Hayu, ter je imenoval postopanje admirala Kautza razžaljivo, protizakonito in nemškim trgovinskim interesom škodljivo. Poslanik je zahteval, da se vsa stvar diplomatsko uredi in se je skliceval na nemško pogodbo. Zadeva še ni končana
Dopisi.
Z Ooriikega, 11. aprila Prijateljska roka mi je doposlala prepis dopisa iz št. 12. .Slovenskega Lista", kateri kuje v deveta nebesa našega g. OabrŠčeka ter se v potu svojega obraza trudi dokazati, da bi naša dežela izginila s površja zemlje, ako bi se uresničila izjava g. Gabrščeka, da bi utegnil prenehati z izdavanjem svojih podjetij. Dopis je tak, da se morajo ovreči vsaj naj debelejše race, katerih kar mrgoli. Dopisnik, ki menda ni daleč od Ga brščekove osobe se spodtika nad „Narodom", pozabil pa je, da je uprav Gaberšček toliko ljudi 2e ozmerjal v svojih listih, da se mu je po vsej pravici že tolikokrat očitalo, da izda kmalu svoj lastni „Schimpflexicon". Koliko originalnih psovk je nakopičenih v „Soči" le na ime učiteljstva?! On imej pravico drugim pride vat i vsakovrstne pridevke, a njega bi ne smel nikdo drug z jednakim orožjem prijeti? Kakor se v gozd kriči, tako odmeva iz gozda.
Gabrščekova podjetja koristijo v prvi vrsti njemu, kateri je ž njimi obogatel, da je v Slovencih kaj tacega doslej nenavadno.
Tudi dopisnik je počastil nas učitelje, kateri se le branimo Gabrščekovih Ijubez-nivostij z ljudmi, katere vse prezira! Toraj nas, ki tlako delamo svoji deželi, kateri zvesto služimo za sramotno nizke plače, se imenuje od vseh vse prezirane. Radovedni smo, kdo so tisti vsi! Mesto sto takov, katere nam deželni očetje odtrgujejo ter so vsled tega deležni tujega v nebo vpijočega greha, nas plačujejo Gabrščekovi zagovorniki s preziranjem. Primerna hvala! „Sloga" je imela posvetovanje o položaju, informuje razne liste, a „Narod" se zato ne zmeni" — tako piše dopisnik. Nasprotno pa vemo od zanesljive strani, da se „Sloga" ni posvetovala o položaju prej, ampak še le pozneje, ko so bila že razposlana pisma raznim listom pod firmo „Sloge". Javna tajnost je, da odborniki naše „Sloge* niso vedeli o pismih ničesa poprej, dokler jih ni omenjal .Narod" ; ravno tako je znano, da jih je Gabršček pri odborovi seji .Sloge" dovolj slišal radi onih pisem. Kdo je toraj zlorabil, ali .Narod" informacijo, ali pisatelj tistih pisem narodno politično društvo „Sloga"?!
Dopisnik je privlekel tudi naša drž. poslanca v dopis ter jih postavil pred Gabrščeka z namenom, da bi njima za hrbtom bil bolj varen. Gospoda, ne mešajte može,, kakoršna sta naša dva državna poslanca, med to! Keprezentanta političnega društva .Sloga" sta gotovo v prvi vrsti naša državna poslanca, a ona sta bila zlorabljena — proti učiteljstvu v znanih pismih. Kako se to imenuje?
Kes, da laški listi niso Gaberščeka zadostno prijemali. Zato imajo svoje razloge, kajti babom ni niti približno toliko škodoval, kakor Slovencem. Goriški slovenski trgovci na pr. tožijo, da jim je G. več škodoval s svojim pi:šarjenjem kakor Lahi; Lahi morajo „Soči" še hvaležni biti, da je vedno skrbela za prepire v domači hiši, kajti neovrgljiva resnica je, da „Soča" ni mogla živeti brez prepira. Koliko tožeb je G. že vložil proti priznanim Slovencem! Res je, da je ime G. na Slovenskem zelo znano, a z mirno vestjo trdimo, da večinoma v z rni si u znane pesmi: „Dab' te burja bila vzela". Kar zadeva G. podjetja, je najbolje molčati. Ako bi hoteli natančneje govoriti, nakopljerno si zopet novo tiskovno pravdo. Pred porotniki pa menda bo demo slobodneje razkrivali resnico o teh podjetjih. Gabršček je za svoj trud s svojimi podjetji prejel svoje plačilo v pre-vrhani meri tako, da nima najmanjše pravice do kake hvaležnosti. Kdor se je v kratkem času dokopal do bogastva z narodnimi podjetji, naj lepo molči.
Grdo pretiravanje pa je trditev, da ss ja napredek od 1. 1880. izvršil .pod neposrednim vodstvom ;Gabršoe-
ko v i m". Kaj pa državni poslanec dr. Gregorčič in dragi slovenski narodnjaki, so vsi bili pod neposrednim vodstvom G ? To je babarija! Goriška dežela ne potrebuje ne državnih ne deželnih poslancev, ampak le Gabrščekovega vodstva . . ! I
Kako smešno — predrzno je vprašanje: .Kdo naj ima Se dovolj srčnosti, da se bo upal javno delovati za narodno stvar?" Kaj so napadi „Soče" na učiteljstvo delo za narodno stvar? Lep zaslužek imeti, napadati in zmerjati vsakega, kdor bi slepo ne pokoril se njegovemu vodstvu — to je delo za narodno stvar! Ubogi narod, ki ima take ljudi za voditelje!
Koncem dopisa se baba dopisnik, da obmejni Slovenci bomo s tega stališča sodili taktiko .Slovenskega Lista" proti tej golazni. — Tisti, ki začenja in končuje s zmerjanjem, tisti ne bi smel nobene debele slišati ? Zopet bi trebalo vzeti ga-brovko ter zopet inu stresti iz hlačic nekaj prahu, potem bo morda boljše. Doma je krotak, a h sosedovim hodi nagajat, zmerjat, ker upa, da ga tam ne doseže šiba. Minoli so časi, ko je tak manever vladal na Goriškem. K zvezi „Soče" s „Slovenskim Listom- pa ploskamo i gliha vkup štriha — je rekel hudič, ko je z vo-glarco plesal! Živio!
Dnevne vesti
V Ljubljani, 14. aprila.
— Osebna vest. Predsedstvo kranjsk. finančnega ravnateljstva je imenovalo pro-vizoričnega finančnega koncipista dr. Kar. Šavni k a v Gradcu provi z. davčnim nadzornikom v tuzemskem upravnem okrožju.
— Občinski svet ljubljanski ima v torek, dne 18. aprila t- I. ob petih popo-ludne v mestni dvorani izredno javno sejo.
— Občni zbor dramatičnega društva bode jutri, v soboto, 15. t. m. ob 8. uri zvečer v mali dvorani .Narodnega doma" z dnevnim redom: poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo revizorjev, vprašanje radi opere in volitve. Slučaj nosti.
— Zs slovensko opero. Piše se nam i Finančni položaj „Dramatičnega društva" postal je vsled vedno naraščajočega deficita tako neugoden, da je obstoj slovenske opere v bodoči sezoni v prav resni nevarnosti. Na dnevnem redu občnega zbora .Dramatičnega društva", ki se vrši v soboto dne 15. t m., ugibalo se bode mnogo, kako re siti krizo. Opustitev slovenske opere je naravnost katastrofa za slovensko gledališče. O tem smo pač vsi jedini, izvzemši onih, ki bi radi v kalnem ribarili. — Mi smo mnenja, da tudi, ako se opera popolnem opusti, drama zategadelj ničesar pridobila ne bo. To izkušnjo imeli so v svojem času tudi v Zagrebu. Nasledki opustitve opere pokazali se bodo pred vsem v tem, da se v bodoči sezotti niti dvakrat na teden ne bode meglo igrati, kajti izkušnja uči, da tudi premijera najboljše novitete v delavnikih ne napolni gledališča, in da potrebujejo naši igralci najmanj deset dni za na-studiranje jedne novitete. In končno. Ali res kdo verjame, da bodo dosedanji najemniki obdržali lože tudi v slučaju, da opera preneha? Kdo bode potem imel škodo? V prvi vrsti dežela sama, ki lož sploh oddati ne bode mogla. Mi niti za hip no dvomimo, da bode narodna stranka vse storila, da se obdrži slovensko gledališče na dosedanji častni stopinji, in da bodo poklicani faktorji — dežela in mesto ljubljansko — pokrili tisti v proračunu postavljeni primanjkljaj v znesku 30O0 gld., brez kojega na v/dr-žanje slovenske opere sploh misliti ni.
— Slovenska umetnost. Akad. kipar g. Ivan Zaje, ki ima svoj atelier pri kamnoseku g. Feliksu Tomanu r.a Resi je vi cesti, je ravnokar dovršil petero reliefov v ister-skem peščeniku. Dva reliefa .Jutro" in „Večer" predstavljata poezijo narave, trije pa imajo za podlago verske snovi: »Sv. Trojico", .Čudež šv. Janeza evangelista" in pa .Skrivno razodetje s v. Janeza". Prva dva umotvora sta izklesana v polkrogu, ki meri 2 m. v dolgosti in 1 m. v visočini; poslednji trije pa so popolnoma okrogli ter imajo približno 1*5 m. premera. Kdor je videl ta najnovejša dela mladega našega umetnika, mora radi, da so to res pravi umotvori, ki pričajo o ▼slikam talentu uatvariteljevem. Najbolj dramatičen ja čudež iv. Janeza. Sv. Janez
blagoslavlja zastrupljeno vino, in iz Čaše švigne pri tej priči .satan" v podobi kače. Navzoči ljudje pa strme ob tem prizoru Krasno! Ti reliefi so se že odposlali v Krško, kjer se bodo vzidali v taraošnjo farno cerkev. Gosp. Zaje je vreden, da ga rojaki podpirajo z obilimi naročili . . .
—r—
— Umrl je Josip Kor bar, poštar, župan in posestnik v Sp. Hrušici. Pokojnik je dosegel 76. leto ter je bil ves čas svojega življenja vrl narodnjak, poštena slovenska grča. N. v m. p !
— Kolesarjem v preudarek. Pišejo nam! Znano je, da plačujemo Členi kluba slovenskih biciklistov .Ljubljana" primeroma prav veliko udnino. Zato si dovoljujem opozoriti odbor na željo, katero sem slišal iz ust več členov. Namreč, da bi se prirejali jourfixi z vojaško godbo (16 mož) in petjem. Za lokal bi bili restavra cijski prostori v .Narodnem domu" prav primerni in zlasti zato pripravni, ker bi bili gotovo brezplačno na razpolago; raz-svitljavo bi plačal gotovo restavrater; stroški za godbo pa bi se pokrili z malo vstopnino. Tak jourfixe bi se mogel prirediti vsako drugo soboto. Neuspeh dosedaj prirejenih jourfixov naj odbora ne straši, kajti ti so bili vsi brez programa Zato na delo: Členi Žele za svojo udnino tudi nekoliko zabave! Sodim, da se mi teh besed ne bode v zlo štelo. Kolesar.
— Bolniško in podporno društvo pomožnih uradnikov za Kranjsko ima v sredo, 19. aprila t. 1. ob poluosmi uri zvečer v gostilni .Miramar" na Starem trgu svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
— Konsumno društvo v konkurzu. V svarilen izgled posnemamo dunajskim listom sledečo vest: Predvčerajšnim je napovedalo češko konsumno društvo „Vza-jemnost" v Moravski Ostovici konkurz. Pasiva znafiajo 200.000 kron.
— Sliks biskups Strossmsverjs. Nekaj časa sem deluje slovenska umetnica gdč. Ivanka Kobilca, stanujoča sedaj v Sarajevu, na sliki naravne velikosti škofa Strossmaverja, katera slika se bo darovala deželni hiši kranjski. V jeseni je znana umetnica napravila obrazno skico jubilarja, katero zdaj izdeljuje. Istotako je napravila gdč. Iv. Kobilca lansko leto sliko gospoda nadškofa Stadlerja v celem ornatu, katero so prebivalci Sarajeva darovali nadškefu, ko je ozdravil.
— Občni zbor ..Zagorskega Sokola" se je vršil dne 26. marca t. 1. v popolnem soglasju. Vdeležilo se ga je nad 30 Členov, na katerem so bili izvoljeni za starosto z vsklikom br. Andr. Mauer, za pod-starosto istotako br. Josip Modic, tajnikom br. Ferdo Poljšak, blagajnikom br. Lavoslav Jer in, v odbor pa br. Ogneslav Firm, Weinber ge r Pavel, Strajnar Vekoslav, Man del j Ivan in Bren Ivan.
— Iz Zagorja ob Savi se nam piše 13. t. m.: Poštni hlapec, ki vozi pošto iz Zagorja na Izlake in Trojane, je včeraj ne d aleč od Toplic pri stopah s konjem in vo-zom padel v potok „Medijo". Kdor pozna kraj in cesto morda reče: jc-li to mogoče? In vendar je res in povsem naravno. Konj se je namreč spodtaknil. padel, po cesti podrsal, in ker ni ob cesti ograje, telebnil v vodo ter za sabo potegnil voz, v katerem je sedel hlapec. Da niso ljudje tega opazili in takoj priskočili na pomoč, utonila bi bila hlapec in konj. Čegava krivda bi to bila? Hlapčeva gotovo ne, ampak tistih faktorjev, ki se, ako jim kdaj kdo reče, da bi ob cesti poleg vode morala biti ograja, prav kratko odrežejo: Čemu neki, saj ni še nihče ponesrečil. Sedaj tega ne bodo mogli več reči, temveč bodo skrbeli, da se prej ko prej napravi ograja. Sploh pa je nekaj zagorske in topliške gospode prav Čudnih nazorov. O kakovem napredku ali izboljšanju nočejo ničesar ali bore malo slišati, in ako se jih kdaj radi tega nekoliko okrca, se pa jezijo. Ko se je nedavno sprožila misel, graditi cesto od Save na Zagorje, ki bi ne stala toliko, začeli so se takoj temu protiviti ter dokazovati, da je to neizvedljivo. No, to naj bi za sedaj obveljalo, dasi bode moralo ali prej ali slej do zgradbe priti, ker tako važna kraja, kakor Litija in Zagorje, b velikansko okolico nimata ceste, po kateri bi In jednega kraja v druzega ae lahko dovaialo, kar po železnici ni dovoljeno (n. prešiče, teleta i. dr.), ampak morajo ti ljudje (seveda davkoplačevalci) čakati na ugodno
visokost Save, kar koncem 19. stoletja gotovo ni primerno, in kar naj bi višji krogi tudi uvaževali. A kaj je s cesto po dolini?
— Ali je ta tndi neizpeljiva? — Da, toda le za posameznike, ne pa za veČino, katera se čudi, da je sploh mogoče jednake stvari tako zavleči. Neznano sicer ni, od katere strani se delajo ovire, dotični pa naj to opuste, kajti potrpežljivost gineva in na dan znajo priti stvari, ki jim ne bodo ljube.
— Zatorej, slavna gospoda, nekoliko manj besed, a več dejanja, potem pa mirna Bosna.
— Iz Radovljice se nam piše: V novi odbor pevskega in bralnega društva .Triglav" v Radovljici so bili izvoljeni: Ljudevit Stiasnv, predsednikom; Hug. Roblek, podpredsednikom; Ivan Vurnik, blagajnikom; Josip Pehare, tajnikom; Frančišek Ropret, knjižničarjem ter Karol Bezeg, V. Hudovernik, Anton Resman in Al. Vengar odborniki.
— Iz Celja se nam piše: .Čevljar baron" burko s petjem in godbo vprizori v nedeljo, dne 16 aprila .Celjsko pevsko društvo" v veliki dvorani „Nar. doma" v Celji. Iz posebne naklonjenosti sodeluje či-talniški orkester na lok, pod vodstvom g. A. Munde. Vstopnina: Sedeži v parterju: 1 in 2 vrste (naslanjači) 1 gld., 3 do 7 vrste 70 kr., B do 16 vrste 50 kr. Sedeži na balkonu 70 kr. Stojišče 30 kr. Dijaki in redni ud e del. podpornega društva 20 kr. V predpredaji ima vstopnice trgovina Dra-gotin Hribarja. Blagajna se odpre ob 7. uri. Začetek točno ob pol 8- uri. Občinstvo se vljudno opozarja na točni pričetek ter naj pozneje dohajajoči blagovolijo še le mej odmorom svoje sedeže zavzeti, da ne bodo s premikanjem stolov godbe in petja motili. Mej 1 in 2 dejanjem je četrt ure odmora.
— Ljubljanica je vsled zadnjega deževja narasla za 1 m. nad normalom.
— Aprilovo vreme. Za sušcem pričel je — šale zbijati april. Pretekli četrtek pobelil je sneg spet več centimetrov na visoko hri bovje in ravan. Temperatura se je znižala od 4- 10° na -+- 3n R. Kar je zima opustila, nadomešča pomlad v škodo seveda
— kmetu in meščanu.
— Detomor. V Bujah pri Postojni je 32 letna Marija Biščak povila otroka in ga zadavila. Gospodinja je našla mrtvega otroka, prav ko so ga hoteli prešiči raztrgati. Biščak je priznala, da je otroka umorila, ker ga ni mogla preživeti.
— Razpisane službe. Prošnje za mesto državnega pravdnika v Celovcu ali kje drugej je doposlati do 22 aprila višjemu državnemu pravdništvu v Gradcu. — Mesto vodje zemljiške knjige v IX. čin. razredu pri deželnem sodišču v Gradcu. Prošnje do 21. aprila pri predsedstvu deželnega sodišča v Gradcu. — Na jednorazrednici na Dvoru mesto učitelja-voditelja s postavno normirano plačo definitivno ali provizorno. Prošnje okrajnemu šolskemu svetu v Novem mestu do konca aprila. — Na dvorazred-nici v Št. Vidu pri Vipavi mesto naduči-telja. Prošnje do 20. aprila pri okr. šolskem svetu v Postojini.
* Teslovi žarki. Z Ki.ntgenovimi žarki je mogoče videti v truplu tičočo krogljo. Hrvat Tesla, slavni američanski elektrik, je dosegel, da se s pomočjo elektrike v Človeku zamori bolezen, celo jetika. Mnogo poskusov, katerih so zdravniki naredili s Teslovimi žarki na raznih bolnikih — zlasti pri želodčnih in živčnih boleznih — se je baje že sijajno posrečilo. S temi žarki so umorili v laboratorjih celo bacile in se je nadejati, da se bode zamoglo isto zgoditi tudi v truplu. Od teh žarkov pričakujejo torej zdravniki velikanskih vspehov.
* Posledki bore. Vsled bore, katera je divjala pr edvčerajšnjim na Reki, so se začeli premikati vagoni v tamošnji prosti luki v smeri proti morju in so padli v morje. Sedaj jih iščejo potapljavci, da jih zopet s pomočjo plavajočega dvigala privedejo na dan.
* RoparakI napad. Nadporočnika barona Guslcha v Kromerižu je hotel njegov aluga oropati,W se je skril pod njegovo postelj. Na^noročnik pa je to zapazil ter ga hotel zapoditi iz sobe. Sluga pa je vrgel nadporočniku preko glave odeje ter ga hotel zadušiti Nadporočnik ae je branil z vso silo, a sluga bi ga bil gotovo zadušil, ako bi ne bi prišel na pomoč v sosedni sobi speči poročnik Berg.
Književnost.
— „Slsvisches Echo". Pod tem imenom je začel na Dunaju izhajati nov list, ki bode, kakor pravi v programu, .razpravljal o tem, kar Slovani čutijo, mislijo in po čemur strmije, ter kako sodijo o mišljenju, čutenju in strmljenja drugih neslovanskih narodov, kateri jim niso indiferentni, in ka terim zopet Slovani niso indiferentni; razpravljati hoče zlasti o onih narodih, ki s Slovani več ali manj pomešani žive v istih deželah in državah, ali pa s katerimi se dotikajo v politiških, gospodarskih in kulturnih zadevah Z objektivnimi poročili hoče pripomoči resnici do zmage in krepiti pravičnost, ker upa na pravičnost tudi pri mnogih nasprotnikih in državnikih. Na-sprotniški listi poročajo iz slovanskih listov le to, kar utegne Slovanom škodovati pri drugih narodih in pa v najvišjih krogih. Na vsem civili zovanem svetu menda ni narodov, ki bi bili v tem oziru tako na slabem, kakor so to Slovani v Avstro-Ogerski. — Ne kritika slovanskih strm-Ijenj, tenaveč stališča nasprotnikov in vsa-kočasne vlade proti tem strmljenjem, to je glavna zadača lista Slovani so prisiljeni, posluževati se glasil v tujem jeziku ravno v to, da seznanjajo druge, prijateljske in nasprotne narode, s svojimi težnjami. Ustanovili so si v to srho že mnogo listov. Tako imajo Čehi .Politiko", Hrvati .Agra-raer Tagblatt", Slovenci .Siidsteirische Post", ter zajedno s Hrvati .Adriatische Post, .Suden" in „Le pense" slave". Novi listi hoče biti glasilo vsem Slovanom In ravno takega smo zelo pogrešali v sedanjih časih. Da, ako bi imeli Slovani tak list, še predno so se izdale jezikovne naredbe, bil bi sedanji politični položaj morda v marsičem drugačen, v marsičem Slovanom ugodnejši, kajti veliko-nemška propaganda ne bi mogla tako zelo utrditi bajke o zatiranem Nem-štvu, bajke, katero smatrajo v Nemčiji vsled krivih in lažnjivih poročil marsikaki resni in razsodni možje za golo resnico. Le z veliko podporo vseh slovanskih na rodov se more vzdržati novi list ter si pri dobiti oni ugled, ki mu je potreben v dosego svojih ciljev. Zato je dolžnost vsakega Slovana, da podpira in razširja ta list. Prva številka se je ravnokar razposlala. Izdajatelj lista je g. Fr. Po d g o r n i k na Dunaju. IX. Eisengasse 13. List izhaja po trikr tt na mesec ter mu je četrtletna naročnina 1 gld. 25 kr., polletna 2 gld. 50 kr.
—s—
Telefonična in brzojavna poročila.
Cesar v kovalnici denarja.
Dunaj 14. aprila. V spremstvu finančnega ministra, dr. Kaizla se je mudil danes cesar dalje časa v drž. kovalnici denarja. Dvorni svetnik Abram.
Dunaj 14. aprila. Cesarje imenoval dvornega svetnika Filipa Abrama pri najvišjem kasacijskera dvoru svetniškim predsednikom.
Thun pri cesarju.
Dunaj   14. aprila   Cesar je sprejel grofa Thuna zopet v posebni avdijenci. Za 1. maj.
Dunaj 14. aprila. Notranje minister-stvo pripravlja za 1. maj posebne odredbe, ker mislijo baje letos delavci prirediti večje demonstracije.
Zopar trtno uš.
Dunaj 14. aprila. .Deut. Volksblatt" javlja, da je iznašel slikarski akademik Moros izvrstno sredstvo proti trt ni uši. Sredstvo je preiskal že Onološkt zavod ter potrdil, da je sredstvo najvspešnejše. Mraz.
Dunaj 14. aprila. Danes zjutraj je bil po dunajski okolici velik mraz, ki je povzročil mnogo škode.
Izgredi nemških nacijonalcev. Praga 14. aprila.  V Ašu so se pripetili veliki izgredi, ker je razpustila vlada neko nemško nacijonalno društvo. Okoli 100 individijev v družbi velike množice je prepevalo po ulicah prusofilske pesmi. Policija je imela mnogo opravila Delavska zveza. Opava 14. aprila.  Tu se je ustanovila danes delsvska zveza za Slezijo. Umor.
S ar a j evo 14. aprila. V Rogatici je umorila 19 let na Mila Sinkovič z mlajšim bratom domačega hlapca ter ga oropala.
Hlapec je bil štedljiv človek, ki si je prihranil precej denarja. Orožništvo je zaprlo morilce in atariše.
Tinktura zoper kurja očesa
- gotovo najboljše sredstvo -
za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr.
Dobiva se v (20—15)
deželni lekarni „pn Mariji Pomagaj"
VI. I.i'ii«t% 1 JmIiIJmiiI.
Meteorologično poročilo.
C   C as o p.v
t>tanje    i tj LU
barometra v mm
B g
Vetrovi
Nebo
18, 9. zvečer   7'J8        2o si jvshod oblačno
14. 7. zjutraj 787 7 ,    2 j>u|hi!    7"J7 4
B"8 si. vzjvzh. oblačno
B6 s! zahod
dež
male
Srednja  včcra;5nja  temperatura 24", nor-
100 gld. 85			kr.
b "i		5o	
12M	*	—	
100		Ho	
119		05	
97		40	t
918			t
		78	
oo		62'	
69	■	—	
11		79	
9	_	57	n
44		45	
d		68	n
Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v srebru Avstriiska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 4'0 . . Ogerska zlata renta 4\. . . . Ogerska kronska renta 4° , . . Avstro-ngerske bančne delnice
Kreditne delnice.......
London v i sta........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
21) mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci.....
C kr. cekini........
OLST Vsa vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5-10 gld.
' " f i
A.
Akad. tehn. 'društvo ,,Triglav" Gradcu, obveftcs svoje častne, redne p< pome ter bivše člane o smrti bivše rednega člana, gospoda
dr. Mateja Pikel-a
zdravnika v Postojni,
ki je 10. t. m. v Postojni premini'.
V Gradcu, dne 13. aprila 1899.
Odbor akad. teh. društva „Triglav".
G'ohoko užaljenim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je nocoj v n'jči na 14. aprila t I. po dolgi, mučni bolezni, naS iskreno ljubljeni, dobri, nepozabni oče, oziroma tast in stari oče, gospod
Josip Korbar
c. kr. p o 11 Sr, župan Dobrunjski in posestnik
previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 76 letu svojo dobe, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika bode v nedeljo, dne 16. aprila t. 1. ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti, na pokopališče k Božjemu Grobu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v petek, dne 21. aprila 1.1., ob 1 2S uri zjutraj pri podružnici pri sv. Štefanu. Predragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin.
Spodnj a Hrusica, 14. aprila 1899.
Franc, Anton Korbar, sinova. — Josl-pina Korbar, Fani Flere roj Korbar, hčeri. — Josip Flere, a kr. postni oficijal, zet. — Emil, Viktor, Mira Flere, vnuki. (608;
2TOTrat, 3«dixoxiav±«tr©pxa.a\
hiša z vrtom
se da v najem ali se tudi proda. Ista leži
10 minut od trga Ribnice ob cesti v Kočevje; v hiši, katera stoji ob vodi, je gostilna. Več pri posestniku: Antonu Psjnic-u, Gorica vas pri Ribnici. (709—i)
Ces. kr. avstrijska *$t državni železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1S9S. loto.
Odhod Is LJubljane jnž. kol. Proga- 6os Trblt. Ob 12. uri ■ m. jjo noći osobni vlak v Trhli. Beljak, Celovec. Franzensfeste, LMSSOj čez Seltthal Aussei, Solnograd; i*ez Klein-Reittni» v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. sjntraj osobni vlak v Trhii. Poutabel, Beljak, Celovec, Fran-zensfente Ljnbno, Dunaj; čvz Sol/1 hal v SoluoKr.id; čez Amstetten na Dunaj. — Ob II. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri I m. popoludne osobni vlak v Trbiž, beliak, Celovec. Ljnbno; tez S«lzthal v Solnograd. Le ml-G<tstein, Zeli ob jezeru, Inomost, BfeOJJOBOj t'urdi, Genevo, Pariz, čez Kloin - Reiflmt; v Steyr, Line, Budtjovice, Plsenj, Marijine vare, Heb, Prancove vare, Karlove vare, Pragu, Lipsko, Dunaj via Amstttt.' — Proga v Novo mesto ln s* Kočevje. Osobni vlaki: Ob S. uri 54 m. zjntraj, ob I, uri 00 m. popoludne, ob uri 5f> in zvečer. — Prihod v LJubljano j k. Proga U Trblia. Ob b. uri 46. m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten. iz Lipskega. Pratje, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Maminih varov. l'l.-nj.t, Budejevic, Solno-grada, Luka, Steyra, Aus*eea, Ljubna, Celovca, Be-lj»ka, Prunzeusfeste. — Ob 11. uri 17. m. dopoludue ocobui vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov. i! 1 .i. Marijinih varov, Plznja, Uudejevic, Solnograda. Linca. Steym, Pariza, Geneve, Ctniha, Bregenoa, Ino-mosta, Zella ob jezeru, Lend - Gasteina, Ljubua, Celovca, Linca, Pontabl.i — Ob 4. uri ;>7 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, 2v-i. th.il i. Beljaka, Celovca, Franzenstesti-, Pontabla. — Ob 9. uri 8 m. zve-č« r osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Progo ls Novega mesto ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob B, uri jfj ui. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob H. uri 40 m. zvečer. — Odhod ls LJubljane d. k v Kamnik. Ob 7. uri m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. — Prihod v Ljubljano d. k. ls Kamnika. Ob 6. uri 5ti m. ^jutiaj. ob 11. 8 m. dopoludne, ob *i. uri 10 m. (1)
Odlikovan na razstavah : Velike Mežirice, Holefiov, Proštejev, Prerovo, Tifinov. Humpolc.
Potrebna in koristna darila za _ vsako priliko!__
Čeikl kršćanski spooljolnl zavod za. platno!
Sveti k »vojiiu!
Viljem V.Vejman
izdelovalec platnenega, pavolnate^a in da-mastnega blaga
▼ Prostejevem na Mor svi
priporoča  lavain« tk»lne lz«l*-lke roko po zmernih cenah in najboljši kakovosti : eeloplatneno atoSMOO tn I»«»I«m<o platno vseh širokosti in finnsti, platno is |>lt«u te do 24'1 cm., dansaete » grad le. namizne prte in blago,  obrisače, aervijete, beli- in barvane za O, 12 in 24 oseb, ot.irače, platnen m pavolnat kanef<es, tobce, bele in barvane,  platnene,   pavu I nate in  svilnate, > inlet in angin za sivke, oksford,   krizet. ' obleenl pralni neilr in sotsko blnico mm slnasake obleke, platna: pavolnata, ruska,  za zimnice, slamnike, zastore itd, trilhe, sifon, floridan, kreton, pike, barbent, satin, brilantin itd., itd.
Ugodna darila TfcJg)        ,1953—4i> ffST in potrsbe za gospodinjstvo.
LiiMtnl Izdelek.
Trgovcem se blago ne pošilja. Kot strokovnjak in tiamaizrlelovalec lahko najbolje postrežem.
Vzorci in ceniki na zahtevanje. Narooeno blago poiUJa so
le po postnem povsotjl.
Poseben oddelek za razpošiljanje pod osebnim vodstvom.
Opreme za neveste od 50 gld. do 2000 gld, so vedno v zalogi.
Dva gospoda
sprejmeta se takoj na stanovanje in hrano. (705—d
Kje? pove upravništvo „Slov. Nar".
Kulmbachsko pivo
v astoklonloali
priznano zdravilo in krepilo za bolnike
jo v zalogi trgovine (21—85)
pri ../iHlorogirv
Proda se radi bolezni
10-12 parov konj
m laovljmitil ln vov.ml In o^lalo In trm |frl|»n<l»jo«*o opravo
Ob jednein me flloje v nitjem jako dobro urejen
ki se nahaja v sredini mesta, na obsežnem prostoru, v zvezi s hišo.
Nadalje te p roti »j o
spraTe,^nezastlautopiYa
vte poil nnJpovolJiiejMiiiil po« PfoJI.
Kupci naj se blagovolijo obrniti naravnost na JJFrnilJl* llnl#.-n, lastnika W Reki. (681—3)
Za kadilce cigaret in iz pipe.
Najboljše in najbolj zdravo kadenje
je brez dvoma ono s
Horailiof-Bo
Pristno la z otročjo Slavo kot varstveno
znamko
Mali zavojček zadostuje, da se 5 do 6 zavojčkov tobaka naredi ukusnih, prijetno dahtečih in zdravja ngodnih.
Jedili iideltTiUlj
TL MSrath,
Oradoo elrogorlja
„prt bobru".
Glavna  zaloga:  Fr. Pettauer,  drogerija » Ljubljani. ,l»»7:> 25
Majhen zavojček 10 kr., velik 30 kr., 12 malih ali 4 veliki zavoji franko s povzetjem 1 gld. 26 kr.
Vsem VipMcem izrekamo sat dokaze prijatelj-staa, %a banket ia ta petje peoskega šraitaapriaaiem odhoda aajpriarčaejšo za-hoato ia: zdraostoajte/
Siodbiaa Weazais.
(718)
Prodam
barako
v slogu vile na KriževniSkem trgu stojeCo,
pod ugodnimi pogoji.
Ponudbe sprejemam do 21. aprila v pisarni Rimska cesta st. 7.
(692-4)
Ivan Plantaži
o. kr. notar.
Največje skladišče
raznega semena
in sicer
velikanske pese
potem nemške, štajerske, inkarnat, tur* tke in travniške detelje, raznih vrst. pesnega semena, splošno znano kot najbolja krma za živino; travnega semena za suhe, mokre, peščene in glinovite travniko; velika izbera semena za salato, kumare, peter-šilj, zeleno, sladki grah, fižol in vse druge vrste semena za zelenjad.. — Proseč mnogobrojnega poseta
(331—16)
Peter Lassnik.
žago
Za večjo parno
se iščejo:
f Ispratian vonju lokomotive« zdrav, krepek in trezen, z mesečno plačo oO gld., prostim stanovanjem in kurjavo na razpolaganje,
f izprHNHii karlle«? lokomotive« z mesečno plačo 35 gld.,
1 IzpraMan kurllec ko i lov. z mesečno plačo 35 gld.,
1 kljiicisviilerar (izveden v delih žaginega obrta) z mesečno plačo 35 gld.,
1 arozilnl manipulant., taki, ki ima že v enakem delovanji praktične izkušnje, ima prednost, z mes. plačo 50 gld.
Ponudbe naj se pošiljajo (680-3)
upravi žage Hornvvald pošta že-lezn. postaja Kočevje.
Naznanilo.
Dne 21. aprila t.l. ob f|«10. uri dopoludne
prodala se bodo na licu mesta v IJubljanl, IIunMjgkft centa at« !••>
potom
prostovoljne sodne dražbe
v zapuščino rajneega Ignacija IfniMkovIc-a spadajoča
zemljišča s hišo štev. U na Dunajski cesti
(gostilna) v skupni cenilni vrednosti 40.283 gld. — Natančnejša pojasnila daje c. kr. notar Viktor Nchtfnsvetter v Ljubljani. — Opozarja se, da je gori imenovana gostilna na jako ugodnem prostoru in znana pod imenom „pri Figabirtu". (707)
Janko Klopčič
urar v Ljubljani, Prešernove ulice it. 4.
Nikelnaste, jeklene, srebrne, Tula, amerikanske plaque, zlate ure. Stenske ure. Ure z nihalom. Salonske ure. Pisarniške ure. Raznovrsne lično izdelane budilke. Srebrne, Tula, amer. plaque, novo-zlate, fine 14kar. zlate verižice, zapestnice, prstani, uhani, zapone, priklepki, gumbi za mansete in srajce, igle za kravate iz grana-tov. Razne stvari iz Kina-srebra. Prstani in uhani z dijamanti in briljanti. Specijalitete vsake vrste
v zalogi, nikjer se n« kupuje »Je.
Popravila zanesljivo, točno In oenol 15
j.psU Alojzij Erjavec
čreiljarski mojster v Ljubljani, Čevljarski ulice 3.
Po večletni skuSnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče v Rt režat i vnem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam Be prečastiti duhovščini in al. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 15 ■tre it ihriBJnjtj«. — Tuajis urttitts iaj te pridane noret.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjsve ulice št. 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko Bpadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr, kagljiike kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 em debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne clgsrnlks in zdravstvane pipe do najfinejšo vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 15
MODERCE natančno po životni meri
za Tanko utaront, sa vsaki život in v vsaki fnoonl
priporoča   ®   ®   ®   @ ®
v Ljubljani, Glavni trg @ ® štev. 17. ® ® is
Skladišče sa modno blago, pozamantrlja, trakova, čipke, svileno blago, perilo, e o s • a klobuke ia dame, tkana In kratka roba na debelo In drobno, o a a a o
HENRIK KENDA
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik.
Olavna trgovina:
Stari trg: št. 21.
Podružnioa:
Vegove ulice št. 12.
Tu se dobiva 4krat na dan sveža, ukusno, zdravo In slastno pakarsko pacivo, vseh vrst kruh na vago, ršen kruh in prspe-oanec (Vanille-Zwiebak). V svojih alasčl-čsrnlcah postrezam točno z najflnejilm nsslsdnlm poolvom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine Indijanska krofa in zavitke s smetano napolnjene. 16
♦ilMUMtVffllilfMIMlilfllft
Isdajatalj in odgovorni urednik: Joaip fifolli.
Tiaatnhta in tlak »Narodna Tiskarna".