Razne stvari. Iz domačih krajev. Osebne vesti. Gospod Karol Pleiweis, notar v Radečah pri Zidanem mostu, se }e poročil z gospico Emo Juvančičevo iz Radeč. Promocija. Dne 8. t. m. promoviran je bil najjraškem vseučilišču na čast doktorja prava^gospod Božo Križan, sin kr. gimnaz. profesorja gosp, 4r. Josica Križan v Vafaždinu. c Umrl je v nedeljo tukajšni nemški odvetnik in občinski svetovalec dr. A. Miklaue. Iz šole. Nadučitelji so postali pri Sv. Ilju v Slov. gor. Fortunat Sadu iz Ščavnice, pri Sv. Duhu v Ločah Johann Honigmann iz Felddorfa, na Frankolovem Ivan Štukelj iz Svetine. Voditelj šole v Topolšici je postal Franc Lorber iz Sv. Floriana na Boču. Učitelji oziroma učiteliice so postali: V Liboiah Ivan Pilih iz Št. Lovrenca pri Prožinu, na mestni deški šoli v Ptuju Johann Wolf iz Arnovža, na okoliški šoli Ptujski J. Kopič iz Novecerkve in Val. Kajnih iz Vurmberga, v Vuzenici Alojz Schamp iz Vuhreda. Stalno so nastavljeni: Peter Loparnik pri Sv. Tomažu, Anton Hohnjec pri Sv. Petru pod gorami, Jožef Čuček pri Sv. Rupertu, Antonia Fuchs pri Sv. Jederti nad Laškim, Izabela Sark v Vuhredu, Henrieta Berlie v Podsredi, Klotilda Hiti na Bizeljskem, Amalia Sket v Št. Juriju na j. ž., Franciska Tajnik v Polzeli. V Partinji v Slov. goricah se nahaja sledeči napis: »Josef Tschutschek's Gasthaus zur Linde. Gostilna.« Oj ti ljubi Tschutschek, ali bi ne bil lepši slovenski napis: »Jožef Cučekova gostilna pri lipi.« Proč z nemSkimi napisi na Slovenskem. Idite na Nemško in nam povejte potem, koliko gostilničarjev ima tam slovenske napise? Nihče, ker vsi spoštujejo materni svoj jezik. Skofl Grega iz Sv. Jakoba v Slov. gor. je pri volitvah v okrajni zastop mariborski volil z Nemci in bil tudi od njih izvoljen. To sicer nikogar ni presenetilo. App volitvi ni hotel iti Skoff z nemškimi volilci v kazino, ampak si je mislil, zdaj po volitvi pa bom s Slovenci >držal«, in prišel je v Narodni dom v sobo, kjer so naSi volilci bili zbrani. Toda _komai je vstopil, nastala je med našimi vo- ~lilci vsled tega drznega koraka tako glasna "nevolja, da je Skoff sam rad hipoma izginil. Velik strah ie nastal zadnji četrtek pri volitvi v okrajni zastop mariborski med nemSkimi in posilinemškimi volilci, ko so prikorakali naSi možje pod vodstvom vrlega župana in veleposestnika g. Franca [Pišeka, na volišče. Šentiljski Pistor je predlagal, naj se voli po njem predlagana nemška komisija z vsklikom. Posilinemški volilci so kar udano prikimali, slovenski možje pa so ponosno predlog odklonili, ker so hoteli imeti svoje može v komisiji, ter zahtevali naj se voli z listki. ^Ta odločen predlog je 'nemSke može tako zmešal, da so za trenolek pozabili na svoje kandidate za komisijo. In ker se jim je ime Gornik zdelo preveč slovensko, niso ga upali voliti, dokler se jim ni zmota raztolmačila, ter so volili našega vrl6ga Brezonellija, ki je bil tudi res izvoljen, a Gornik je propal. Pistorju je postalo tako vroče, da je parkrat prišel h g. Pišeku ter mu britko tožil: »Zakaj nam to delate, zakaj nam to delate?« Nemcem še je le odleglo, ko so bile volitve končane. Pred značajnimi slovenskimi kmeti imajo tudi meščani rešpekt! Vrlo so se držali naši slovenski možje pri volitvah v okrajni zastop mariborski. 2e pri volitvi v komisijo se je pokazalo razmerje 60 slovenskih glasov proti 69 nemškim. In razmerje je tudi ostalo pri volitvi. To }e dokaz, da so naši možje značajni in zaupanja vredni možje. Imed naših volilcev jih je 12 ostalo doma. Nekatere pa, na koje smo prej tudi računili, smo jih videli pri volitvi kot izdajice med nemškimi volilci, kjer so ponižno lovili sladke smehljaje z obrazov zapovedujočih meSčanov. Čast našim možem, sramota čez izdajice! Slovenski kandidatje za mariborski okrajni zastop iz skupine kmečkih občin so bili: Pišek Franc, posestnik v Hotinji vasi, Lorber Jožef, posestnik pri Sv. Petru, Serne Jožef, posestnik na Smolniku, Grahornik Jakob, posestnik v Lazah, Zupanič Ignac, posestnik v Jarenini, Kelemina Matija, župnik v Št. Ilju, dr. PipuS R., odvetnik v Mariboru, Turner Miha, posestnik v Framu, Lingl K., posestnik v Rušah. Kakor znano, so dobili le 60 glasov, 9 manj ko nemški kandidatje. Izvoljeni so torej privrženci nemških meščanov: Marinscheg M., gostilničar, Roth J., gostilničar, Rottner L., gostilničar, Wiesthaler J., gostilničar, Wregg J., gostilničar, Weingerl F., poštar, Koprivnik M., mlinar in posestnika Damian iz Sv. Jurija ter Skoff Grega iz Št. Jakoba. Mraz je bil v ponedeljek zjutraj po mariborski okolici. Več močnih strelov na nemški Kalvariji je naznanilo žo kmalu po polnoči, da se je bati mraza. Vinarska šola, Soss, Badl, baron Tvikel in še mnogi drugi vinogradniki naokoli so začeli kuriti, da zabranijo zdimom mraz. S kakšnim uspehom, se bo kmalu pokazalo. Nemcem na Muti se še ni pomirila kri, odkar se je odprla tamkaj slovenska šola. Pravijo slovenskim kmetom, da nanemški goli radi uvedejo par ur za slovenščino, če se opusti slovenska Sola. Verjamemo! — V Marenbergu so res uvedene slovenske ure, toda skušenega učitelja ni za slovenščino, če prav je ministerstvo to ukazalo. Politični shod v Št. Ilju v Slov. goricah! Jareninsko politično društvo pri- redi v nedeljo dne 27. maja velik pohtičen shod v Št. Ilju v Slov. goricah v prostorih g. Fr. Celcerja ob pol 4. uri popoldne. 0 izstopu slovenskih poslancev iz dež. zbora in o krivicah, ki se nam gode", bo govoril dež. poslanec župnik Miha Lendovšek. Na to še nastopita slavna kmečka govornika veleposestnik Fr. Mlakar iz Hošnice pri Slovenski Bistrici in narodnjak Peter Novak iz Slov. Bistrice, ki bodeta govorila o jako važnih, za šentiljske Slovence silno važnih stvareh. — Slovenci Sentiljski in sosedje pridite polnoštevilno na ta važni shod! Eam pojdemo prihodnjo nedeljo? V Št. Ilj v Slov. goricah! Kaj pa bo zopet v Št. Ilju? Silno imeniten političen shod za obmejne Slovence. Ali bo tudi shod zanimiv ? To pa na vsak način! Govorili bodo eden naših deželnih poslancev, potem Se dva priprosta kmečka govornika. Kmetje slovenski v Št. Ilju pridite vsi! Zavedni Slovenci od drugod, pridite tudi na ta shod! Na šentiljsskem shodu zberimo se Slovenci iz Št. Ilja, Jarenine, Svičine, Spielfelda, Gomilice in iz Cmureka. Veličasten, imeniten, velepomenljiv mora biti ta shod. Torej na svidenje! Šentiljčanil Občinske volitve se bližajo. Dosedaj je bil vaš občinski predstojnik Pistor. Niti vaš domačin ni, ampak privandral je na slovensko iz nemSkih krajev, niti pri vas ni stalno prebival, ampak v Spielieldu. Šent- iljčani, ali nimate doma v lastni fari za županski stol sposobnega moža ? Ali si morate v Spielfeld po župana na posodo hoditi! In niti kmet ni vaš Pistor. Strah pred Pistorjem vas naj le miue. Kadar ne bo več župan, ne bo imel tudi več nobene moči in nobenega upliva. Toliko kakor Pistor lahko za vašo občino stori tudi vsak kmet. Saj Pistor tudi ni nič več nego star upokojen železniški uradnik. Šentiljčani, imejte nekoliko ponosa in volite si v obCinski zastop može iz svoje sredine. Mariborski porotniki. Za drugo porotniško zasedanje, ki se prične dne 11. junija, so izžrebani: Karl Dobitschar, Alois Dolarmitsch, Franc Eisl, Anton Gaiser, Ant. Kleinschuster, Franc Kodella in Josef Kokoschinegg, vsi iz Maribora; iz okrajnega glavarstva mariborskega: Andreas Pfeifer v Spodnjih Hočah, Bernard Hoinig, Vincenc Novak v Št. Lovrencu n. M., Ivan Pinterič iz Ruš, Jožef Roth iz Radvanja, Jos. Gaff iz Sv. Jurija v Slov. goricah, Ignac Alt od Sv. Antona v Slov. goricah, Karl Sollag iz Zamarkove, Franc Vella iz Sič, Ant. Zorzini iz Slov. Bistrice. Iz Ptuja: Maks Ott, J. Steute, Eduard Schaffer. Iz ptujskega glavarstva: Anton Goliat iz Cirkovca, M. Ministorfer iz Ormoža. Iz ljutomerskega glavarstva: Albert Novak iz Ljutomera, Alojz Sturm iz Ivanjec, Josef Mahal iz Negove, Ivan Tomažič iz Lokavc. Iz slovenjegraškega glavarstva: Kristijan Kovač od Sv. Antona na P., J. Ferk iz Gegentala, J. Hirschman iz Janževega vrha, Franc Kager, Hans Lukas, Alois Remitz iz Marenberga, Andraž Kozjak, Marko Rojak, Franc Zgerm in Fran Urm iz Vuhreda. Kot namestniki: Iv. Lobnig, M. Misleta, M. Mussek, J. Rozman, Jul. Ruprich, Karl Schmidt, Karl Soss, H. Wirth, L. Zinthauer, vsi v Mariboru. Med glavnimi porotniki je samo 6 Slovencev, 30 pa Nemcev. Eam se podamo o Binkoštih ? Lastnik nadvojvoda Ivanove votline v Hudi luknji g. Ivan Vivod, priredi Binkoštni ponedeljek veliko podzemsko veselico z godbo, petjem in plesom ter sijajno razsvitljavo. Ker je ta votlina, kakor tudi nje okolicaizredno slikovita in romantična, želeti bi bilo, da si jo ogleda vsak prijatelj narave. Železniško postajališče »Huda luknja« na progi Celje-Velenie. Dravograd se nahaja tikoma votline, torej je pristop kar najlažji in stroški potovania neznatni. Na svidenje torej Binkoštni ponedeljek v Hudi luknji! Aretovana šoštanjska »baronka«. Ernestina Fritz pl. Friedenlieb, 611etna ženska, je posestnica posestva v Šoštanju pri Celju. Posestvo je tako obteženo s hipotekami, da je »baronica« Fritz, kakor se je imenovala, le po imenu posestnica. Fritz je hotela kar brez koncesije na tem »svojem« posestvu ustanoviti nek »penzijonat« in je v dunajskih časopisih inserirala, da iSče oskrbnika s kavcijo 12.000 kron. Tako \e hotela z goljufiio priti do denarjev. Hišina Antonija Hladik ji je dala 200 kron in nek natakar ji je izročil kup srečk, v nadeji, da bodeta nastavl|ena v penzijonatu. Srečke je »baronka« hitro zastavila, krone pa zapravila. Fritz \e bila radi poneverjenja že lani v Gradcu presedela 6 mesecev. Sedaj so jo zopet radi poneverjenja povabili h kruhu in vodi. Laporje. Letina se dobro kaže, ozimina lepa, trsek je nastavil toliko grozdja, da ga že veliko let ni bilo tako mnogo. Drevje vsake vrste je cvetelo obilno. Da bi nam ljubi Bog tudi dal, kar nam je pokazal, prirejajo se v naših okrajih procesiie, koje naj Bog blagoslovi! Sevnica. Gosp. Fr. Simončič je dobil najvišje potrjenje namestnikom načelnika v okrajnem zastopu sevniškem. Uvoz sviiy iz ptujskega in brežiSkega okraja na Nižjeavstrijsko je zopet dovolien. Iz Krčevine. Vsled odborovega sklepa bralnega društva v Krčevini pri Ptuju se bo vršila slavnost SlomSekove stoletnice na binkoštni ponedeljek to je 4. junija t. 1. ob 3 uri popoldan na vrtu gostilničarja gospoda Gregorec-a. Vsled prizadevanja podpredsednika nam bo kot slavnostni govornik prihitel na pomoč vlč. gosp. dr. Medved iz Maribora. Odbor si usoja tem potom uljudno povabiti vse ptujske Slovence kakor tudi okoličane in sosedna bralna društva na to izvanredno slavnost. Da se bode veselica kolikor mogoče sijajno izvršila in da bo presegala vse dosedajne veselice, je treba prav obilne udeležbe. Zatoraj, Slovenci! Na binkoštni pondeljek vsi na slavnost Slomšek-ovo k Gregorecu na Grajeno, da z obilno udeležbo pokažemo svoje prepričanje in da tako počastimo slaven spomin nepozabnega škoia A. M. Slomšeka. Kdaj je čas za konsumna in gospodarska društva? Povdarjal sem lani in predlanskim na shodih, pisal v »Sl. G.« članek dne 18. januvarja 1900, katerega je ponatisnila »Zadruga« št. 5. 1900: »zidajmo le na trdni podlagi poslopje naše narodnogospodarske organizacije! Zberimo najpoprej vso slovensko denarno moč v dobro urejenih farnih posojilnicau!« »Ko se je taka domača posojilnica dovolj okrepila, tedaj še le naj se misli na ustanovitev gospodarskih in konzumnih društev, na trgovinska, obrtna in tovarniška domača podjetja. Vse te lepe reči morajo nekje svojo zaslombo imeti. Samo s svojimi malimi deleži — milijonarji nismo! — bodo le životarile. Njih najkrepkeja zaslomba je pa »conto corrente« pri domačem denarnem zavodu. Najbolje je, če so vse te naprave veje velikega debla (posojilnice). Posojilnica bodi središče, one naj so spremljevalke, pomagalke. Posojilnica naj bi bila bogata krušna mati, ona društva krepki njeni rejenčiči«. (»SIov. Gosp.«) — Ker naši narodno-gospodarski organizatorji nočejo tega uvidevati, ustanavljajo na pesku kmetijska društva in v zraku — konzume. Dva sta že po preteku komaj enega leta se razdružila (prostovoljno! opomba ured.), ostali pa, ki nimajo trdne podlage, naj najhitreje poskrbijo medtem za krušno mater (posojilnico), ali že da ustanovijo, če je ni, novo, ali <5e je v nasprotnih rokah, naj pristopijo kot udi in za časa volitev novega odbora — prav volijo! To je jasen načrt! F. S. Šegula. Orgljarska šola v Celjn. Pogoji za vsprejem v zasebno orgljarsko šolo v Celji so naslednji: 1. Učenci, ki vstopajo, morajo biti 14 let stari in doprinesti: spričevalo o dobro končani Ijudski šoli in priporočilo od župnijskega urada, da so Iepega vedenja, ter za glasbo nadarjeni. 2. Pouk na šoli traja od 2—3 let, nadarjeni učenci pa vendar lahko napravijo zrelostno skušnjo v krajšem času. 3. Šolnina za pouk, šolske prostore, kurjavo, rabo glasovirja, harmonija in orgelj iJh manualov znaša 5 K na mesee. 4. Revni pa pridni učenci dobivajo tu in tam nekaj hrane brezplačno, tudi stanovanje se dobi za 1, 2 ali 3 krone, a prinesti morajo seboj posteljno opravo. 5. Knjige, ktere se rabijo pri poduku, preskrbi vodstvo po nizki ceni. 6. Privatno se učenci lahko uče" tudi na gosle. 7. Šolsko leto in počitnice se začno in končajo, kakor na javnih srednjih Solah, izvzemši velikega tedna, ker morajo učenci zaradi prakse sodelovati pri vseh cerkvenih opravilih. Poskušen samomor. Preteklo soboto prerezal si je v Gelju vrat umirovljen železnični sprevodnik Blaž Teržan, vendar ni smrtno ranjen. Starost — 80 let. Ljubljanski redar v Celju. »Deutsche Wacht« poroča, da je prišel v Celje k orožnim. vajam ljubljanski redar, ki se je oglasil s »Tukaj!« Mož se bode moral radi tega zagovarjati, upamo, pa da ne s teško vestjo. Iz Sevnice. Dne 5. maja t. 1. smo pokopali posestnika iz Cajn, g. Mihaela Grabiča v 55. letu njegove starosti, ki je zapustil ogromno posestvo in dvoje majhnih otrok. Mož je bolehal že dolga leta na želodcu, in se je hodil zdravit k raznim zdravnikom. Ko se je dne 30. aprila t. 1. peljal k trboveljskemu zdravniku, mu je med potjo nazaj gre¦dočemu postalo tako slabo, da mu je kri iz ust jela vreti, in je bil primoran pri gosp. Jan. Štarkelnu v Sevnici se vleči. Gez dva dni je umrl. Rajni je bil iskren narodnjak, čital je rad, posebno časopise. Bil je dolgo let ud bralnega društva in ud krajnega šolskega sveta na Blanci. Bil je tudi občinski odbornik in cerkveni ključar ene podružniee. Da je pa bil znan in priljubljen daleč na okoli, pokazala je velika množica ljudstva pri njegovem pogrebu. — Pred kratkim se je pripovedovalo po našem okraju, da nameravajo snovati v tukajšnem trgu kmetijsko zadrugo. Res dobra je ta misel za ubogi in od vsake strani stiskani kmetski stan. Da bi se tudi kmalu uresničila! Lansko leto se je pri nas ustanovila podružnica kmetijske družbe štajarske, ki šteje do sedaj okoli 40 udov. Ali knaetijska družba pač malo skrbi za svoje podružnice in ude. Zato se tudi sliši vedno dovolj pritožb proti kmetijski družbi štajarski, posebno pa glede" na razpošiljanje lista »Gospodarskega Glasnika«, ker mi Slovenci dobivamo list dva mesca pozneje, kakor Nemci. Gemu nam tedaj koristijo članki, ki so v njem objavljeni, posebno glede obdelovanja zemlje in drugih kmetijstva se tičečih opravil, ker je to obdelovanje že za tedaj prepozno. Zato se že tudi pri nas sliSi glas: Proč od nemške kmetijske družbe, in proč od nemškega Gradca! Ud kmetijske družbe. Nevihta v Kostrivuici. V soboto je bila silna nevihta v Kostrivnici. Udarilo je v hrast Ogrinčev, kateri je stal tik hleva. Strela se je speljala po istem ter po korenu, kateri je molel v hlev, ter ubila njegovo edino kravo. Škode ima kakih 140 K. Nevihta je bila tolika, da je vse polno mladja in listja. Toča je pobila v Šmaski fari v okolicah Cerovec, Kamnik in Lešovec. V soboto udarilo je tudi med hišo in gospodarsko poslopje g. Kupnika na Podplatu, ter je strela odskočila na sosedov travnik. Na Iki se je našim rojakom vreme izboljšalo. Slavčeki jim baje pod okni sanatorija prepevajo noč in dan. Trta je tam doli že močno odgnala in dosti lepega grozdja nastavila. Vinogradniki pridno žvepljajo proti plesnobi. Žvepla (sumporja) stane 50 kilogr. 7 K 60 h, posamezni Mogram pa 18 h. Grešnje se bodo že kmalo pobarvale, a otroci jih že zobljejo, predno so še rudeče! Strela je udarila v podružno cerkev sv. Magdalene v Št. Pavelski župniji in naredila veliko škodo. Ker je bil strelovod poškodovan, je namreč skočila iz žice, je šla pod pragom v cerkev in pod tlakom po celi cerkvi do velikega oltarja, potem pa pri stranskih vratih zopet ven. Veliko okenj je potrupanih in tlak tu in tam poškodovan. Pred 175 leti je ravno pri tej cerkvi strela ubila mežnarico, ki je zvonila zoper hudo vreme. Solnce bo mrkalo dne 28. maja t. 1. zvečer od 4. do 6. ure. V Meksiki na Španskem in Portugalskem bode solnce v nekaterih krajih mrknilo popolnoma, v slovenskih deželah bode pa okoli 5. ure blizu tri četrtinke solnca zakritega od lune. Gotovo zanimiva prikazen. Pismeni zrelostni izpiti na tukajšnjih srednjih šolah se začnejo dne 28. t. m. Sv. Lenart v Slov. gor. V soboto 19. maja proti večeru našli so v potoku Velka zunaj trga Sv. Lenarta v Slov. gor. mrtvega okol 60—70 let starega nepoznanega moža. Govori se, da je doma iz Cankove na Ogrskem, ter da je tržil z živino. V Smartnu pri Slovengradcu bo v nedeljo v šoli pouk o čebelarstvu. — Po predavanju prosta zabava. Društvene zadeve. Za dijaško kuhinjo v Mariboru je daroval gospod Franc PiSek 2 K. Za »Našo Stražo« je daroral č. gosp. Davorin MeSko, župnik v Kapeli-Radenci 10 kron. Da bi našel maogo posnemovalcev! Nova Stifta pri Gornjemgradu. >Kmetijsko in bralno društvo« bode obhajalo dne 27. maja t. 1. ob 4 uri popoldne pri »Slonu« Slomšekovo slavnost z govorom predsednika gsp. Ivana Kelc, s petjem slavnoznanega pevskega društva »Lira« v Kamniku, Saljivo tombolo z mnogimi in zanimivimi dobitki in prosto zabavo. K prav obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Politično in gospodarsko društvo ljutomersko priredi dne 27. maja popoldne ob 3 uri pri Sv. Juriju na Ščavnici v gostilni gosp. Martina Slana javno zborovanje s sledečim sporedom: 1. NaSe gospodarske razmere, govori gosp. dr. Anton Brumen. 2. Poročilo o političnem položaju in o štajarskem deželnem zboru, govori deželni poslanec gsp. dr. Franjo Rosina. 3. Razni predlogi. — Na obilno udeležbo vabi vse slovenske rodoljube najuljudneje odbor. Sv. Trojica v Slov. gor. Zadruga naSa hvala Bogu prav lepo napreduje. Šteje že 101 udov. V nedeljo se je sklenilo, osnovati zadružno posojilnico in so v ta namen kmetje sami takoj zložih kapital 3300 kron. Osnuje se tudi mlekarnica v kratkem času; zadruga je že odposlala enega moža v mlekarnico v St. Jurij v Savinjski dolini, da se pouči natančneje o mlekarnici. 40 udov je že naznanilo, da bo redno pošiljalo 297 litrov mleka. Gotovo še jih bo jedenkrat toliko. Odkar se snuje posojilnica in mlekarnica, je zanimanje za zadrugo velikansko. V nedeljo je bila natlačeno polna zadružna sobana. Pripravljajo se prostori za mlekarnico. Ze tekoči teden bo naročila zadruga razne potrebščine n. pr. sol, olje, železo itd. Naj bi le zadružniki hitro naznanili, česar jim je treba in koliko, da se vse skupaj in v veliki množini torej tudi ceneje nakupi. Kmetje na noge! Pristopajte prav pridno k zadrugi in ko nas bo tisoč in to upamo trdno, smo močni dovolj in ne bo se nam bati, da pridejo posestva na boben. Ce nam Bog da, kar nam sedaj ponuja, bo pri nas jako veliko sadja in zadruga bo skrbela, da boste sadje prodali za najboljšo ceno. — Na delo tedaj, ker resnobni so dn,ovi, a delo in trud naj nebo blagoslovi! Citalnica v Brežicah priredi v nedeljo 27. maja t. 1. ob polu 8. zvečer v Narodnem domu gledališko predstavo: >Tat v mlinu«, burka v treh dejanjih s petjem v drugič. Posebna povabila se za to predstavo ne bodo razpoSiljala. Slov. kat. akad. društvo »Danica« je izvolilo v seji dne 17. maja sledeči odbor: Predsednik B. Remec, podpredsednik Josip Dermastia, tajnik Fr. Verbic, blagajnik Armin Ferjančič, knjižničar Alfonz Vales, gospodar Rud. Pregelj. Iz dragih krajev. Novodobni Metnzalem živi v Novem Jorku. Mož je zdravnik dr. Smith, zagrizen vegetarijanec, ter bode v popolnem zdravju praznoval svoj 1241etni rojstni dan. Obredi katoliške cerkve. S katoliškim učeniakom Briickerjem se ie neka plemenita, jako olikana, a neverna gospa prepirala o veri. Izvrstno ji je pobil vse ugovore, tako da je naposled rekla: »Dobro, priznam, da je v katoliški cerkvi mnogo dobrega, a vsi ti njeni zunanji obredi so odveč. Ti obredi se naj opuste, pa bode vera mnogo pridobila, kaj ne, gospod Briicker?c Učenjak, ki se je do sedaj na vso moč uljudno vedel, zasmeje se na glas, vstane ter potrka gospo na ramo, rekoč: »O ti avša, ti si pa res bistroumna! Gospa, vsa iznenadjena, stopi za korak nazaj ter ga zavrne: >Za koga me pa vendar smatrate ? Ali ne poznate niti nainavadnejših pravil, kako se iraate vesti?« »Gospa«, odgovori Briicker, »ker ste se prav sedai tako neugodno izrazili o zunanjih obredih naše vere, mislil sem, da tudi v vedenji do ljudi zavračate vsa zunanja pravila; ker cerkveni obredi niso nič druzega, nego pravila, kako se obnašati proti Bogu. In te ste zavrgli*. — Govorili so, da so te Briicker-ove gesttle .. segle olikanki do srca. A««,