403 Naši dopisi. Izpod Karpatov 7. dec. — Slavni pesnik slovački Jan. Kollar je pred 40 leti počel predspev k svoji ne-umrjoči „Slavy Dcera" z vrstami: „Ai zde leži zein ta pred okein myrri selzy ronieiin Nekdy kolebka, nyni narodu melio rakev.'" Te krasne besede so mi vedno v mislih bile, ko sem zadnjič razven drugih ogerskih pokrajin tudi slovačke Karpate ob gališki meji obiskaval. Med slovanskimi narodi sedaj pač ni plemena, kateremu bi se tako grob kopal kakor se slovaškemu; globok grob tako v moralnem, kakor v materijalnem obziru. Bode li ta blagosrčni, potrpežljivi narod res za gnoj madjarizmu se porabil? Upajmo še v stari rek: „Kdor drugemu jamo koplje, sam va-njo pade". Ob tej priložnosti nameravam govoriti najbolj le o materijalnih razmerah slovaških, katere so naravni povod moralnim. Kdor je na kmečke razmere vajen, kakor so po boljših pokrajinah slovenskih, pa tukaj sem v Karpate pride, si naše kmete, kako slabo se jim tudi godi, blažene in srečne misli. V karpatskih krajih ob galiski meji kmetov v našem pomenu ni; tukaj so le kočlarji in kmetijski delavci na eni strani, na drugi pa aristokratski posestniki in latifundisti. Leta 1848 — 1849. so postali tako imenovani urbarialci, to je, kmetje, kateri so bili uže za časov Marije Terezije in cesarja Jožefa za posestnike vknjiženi, lastniki dotičnih „sesij" ali gruntov. Te ur-barialne sesije so bile poprek po 20 oralov velike, vrh tega' so dobile občine v last še občinske pašnike in loge. Dokler se ti grunti niso smeli svojevoljno deliti in razkosavati, je dotičnim posestnikom mogoče bilo, še na njih shajati; vendar potem, ko se je razdeljevanje in razkosavanje prosto dovolilo, so se ta uže malehna posestva brž tako razdrobila, da zdaj nikogar več samostojno živiti ne morejo. Ob tem, ko je kmečko posestvo tako v kmečko proletarstvo razdrobljeno, je poleg tega aristokratsko posestvo veliko, da ne šteje samo po stotinah in stotinah, temveč po tisoČinah in tisočinah oralov. Prilika mi je bila ogledati si razne latifundije od 1000 do 15000 oralov velike in med njimi tam pa tam raztrošene kočljarske vasi, tako da so veliki in mali posestniki si v obče v poprečni razmeri kakor 1000:5, to je, da eno gospodsko posestvo velja najmanj 200 kmečkih, pa se ve da so tudi latifundije, katere po 1000 in še več kmečkih veljajo. Obrtni je pa je v teh pokrajinah do pike malo; na eni strani je toraj kmetijsko proletarstvo , na drugi aristokratsko latifundijstvo: naravni posledki temu stanju so lahko razvidni. V krajih, kjer izdatne obrtnije in trgovine ni, je vse premoženje in vsa oblast v zemeljskem posestvu; kdor tega ali cel6 nič ali dovolj nima, ničesar ne premore, in mora biti najpokornejši sluga srečnejšemu pre-možnjaku. V rokah teh veljakov je tedaj vsa oblast: nepremožno slovačko ljudstvo se mora po vsem po njihovi volji ravnati, ono ne sme nobenega političnega mnenja imeti, katero bi bilo njim nasprotno; po njihovem mora biti vse uradništvo, učiteljstvo in duhovništvo. A kdo so ti veljaki? Se ve da Madjari in najza-grizenejši madjaroni, kateri so mnogo zlobnejšiod prvih. Tedaj je narodno gibanje po takošnih ruralnih razmerah prava narodna miserija; ljudstvo, to pohlevno, dobrodušno slovaško ljudstvo je uboga čeda , katero gospodarji le strižejo in v svoje svrhe rabijo, pasti pa se mora samo po neplodnih kotih, kateri so ji še nekako po milosti prepuščeni. Kaj pa dela in stori slovaško duhovništvo za obrambo svojega naroda? Da so škofi in drugi više-oblastni duhovni vsi Madjari ali zagrizeni madjaroni, za to uže vlada skrbi; ti ljudje pa v svoj red na to pazijo, da se niže duhovništvo, katero najbolj na narod vpliva, po njihovi volji ravna; konečno, kar bi še vlada in viši duhovni krogi zamudili, pa močno nadomestujejo in pripomagujejo vsakojaki cerkveni patroni. Največi reveži so duhovni združene vstočne cerkve — mnogo Slovakov ob gališki meji se namreč k tej cerkvi broji; — ti duhovni so oženjeni, imajo navadno mnogobrojne družine, katerim vsega pomanjkuje in toraj ^ne morejo na drugo misliti nego na vsakdanji kruh. Zeleč izvedeti, kolikor mogoče o narodnem gibanji in življenji, govoril sem s takošnimi duhovni, pa vsakateri mi je le o svojih težavah tožil, eden pa mi je tudi naravnost rekel: „Najbolje bi bilo, da bi se mi Slovaki brž ko brž vsi pomadjarili, da bi nas potem Madjari več tako ne zatirali in zaničevali!" Smilil se mi je ta duhoven z mnogobrojno familijo, in ker je bilo v nedeljo, ko sem se ž njim pogovarjal, šel sem potem tudi v njegovo cerkev ter ž njim vred zdihoval: Bože pomiluj ! Bože pomiluj! Nekaj bolj neodvisni, bolj premožni in narodno vzbujeni so slovaški protestanti; oni se s svojim duhovništvom, s svojo božjo službo in s svojimi šolami še po najbolj odlikujejo. Med njimi ne veje poznati suhoparni duh nemškega protestantizma, temuč navdaja jih, rekel bi, čisto slavjansko blagoČutje, čista slavjan-ska pobožnost, a moli se k Bogu v milem živem govoru maternem, ne v tuji ali zastareli besedi. — Vsled velike naklonosti k slavnemu pesniku ,,Slavy Dcera" čital sem ob neki priliki tudi njegove klasične predike, to je: „Nedelni, svatečne i pfiležitostnć kazne a reči, od Jana Kollara", katero zbirko vsem prijateljem cerkvenega govorništva, posebno pa našim mladim duhovnom pri-• poročam, in z veseljem pripoznavam, da sem še sedaj vkljub vsemu madjarskemu nasilju v protestantskih slovaških cerkvah mnogo Kollarjevega duha našel. — Vendar tudi v protestantsko duhovništvo slovaško se madjarstvo z vso močjo vsiluje. Merodajni in odločilni madjarski krogi za to skrbijo, da je više vodstvo v madjarskih rokah, da se za superintendente, kakor pri katolikih za škofe, le Madjari ali madjaroni volijo, ter v senioratstvo in vsakatero duhovno in šolsko nadzor-ništvo ljudje te vrste vrivajo. (Konec prih.) Z Dunaja 13. dec. — Pretekli teden je državni zbor javno malo delal, vršile so se različne volitve in postava o novem davku na žganj arije sprejela se je — tega se začenjamo uže navajati — samo z glasovi desnice. — Nekateri levičarji so uže med posvetovanjem postave žugali v tretjem glasovanji proti glasovati, ako se njihovi nasveti ne sprej m6. Posebno se načrtu te postave očita, da ima Galicija za tako dolgo samo polovico tega davka plačevati, dokler ne neha tamošnji enak deželski davek, ki je bil v ta namen uže pred več leti sklenjen , da se ž nPm odkupijo stare z gotovimi posesti zvezane pravice žgan jari j ske. To je sicer izjema, pa je opravičena enaso tako, kakor so opravičene, recimo, denarne p d pore , katere dobivajo različni zemljiško-odvezni zakladi, med njimi pa tudi kranjski. Še bolj pa se po pravici pri taki postavi ozir jemlje na Galicijo, ker se tam toči skoraj samo žganje, in bo ona zato, ker ima več žganjetočnih krčem kot vse druge avstrijske dežele skupaj, tega davka največ plačevala v državno blagajnico; kranjska dva „ustavoverna" poslanca se ve da sta glasovala z levico, ker si menda mislita, ako žganjarija tudi 30 kmetov ene fare na boben in v grob spravi, pa se pri tem obogati trgovec z žganjem in njemu se tem bolje godi, ker ga ne boli, ako-ravno 30 družin gre od hiše do hiše kruha beračit. — Ta postava tedaj bila je edin javni sklep zborov preteklega tedna. V odsekih in klubih se je pa delalo dan za dnevom marljivo. Davkarski odsek je vladni načrt postave davka na k var te oddal poročevalcu, enako tudi postavo o prenaredbi hišnega davka pododboru 3 udov. Ta vladni predlog ima namen vpeljati v tistih deželah in mestih hišni davek, kjer bi ga zdaj vsled uravnave zemljiškega davka ne bilo nič, ali pa v mestih, kjer je bil iz zgodovinskih vzrokov izjemno nizek; ta davek bi zadeval Tirolsko, kjer so do zdaj hišni davek med zemljiškim davkom plačevali; uvrštena bila so namreč povsod poslopja v prvi razred zemljiškega davka dotične občine; nadalje zadeva ta davek mesta Trst, Zader, Crn ovice in Sale bur g. Drugi del postavnega načrta pa namerava vrediti in povikšati hišno-razredni davek, tedaj hišni davek na kmetih, nasproti pa za 2'2/3 % znižati hišnonajemninski davek v glavnih mestih, zato pa tudi še povekšati hišni davek v malih mestih in trgih. V številkah bi se to reklo: na stroške kmetov, trgov in malih mest dunajskim hišnikom brez vzroka darovati na leto 900.000 gold., p raž ki m hišnikom 200.000 in še par sto tisoč hišnikom lvovskim, brnskim, graškim. Davkarski odsek o tej postavi še ni imel merit ričnega razgovora, toda vse kaže na to, da se bo temu načrtu pritrdilo glede prvega dela, — da se pa odbor zdaj ne bo spuščal v nikakoršno premembo hišno-najemskega davka, tedaj se v tolikem primanjkljeji državnega bud-geta ta davek ne bo znižaval, in da bo vsled tega zadostovalo, ako se hišno razredni davek ie za malo malo zvikša. — Pri tej priliki naj omenim, da vprašanje zemljiškega davka za Kranj s k o stoji dobro, kakor je to opravičeno, a ne da bi se s tem poravnala velika krivica preteklih let, ampak da v razmeri k drugim deželam za naprej ne bo Kranjska preobložena; plačevala bo vsa dežela po novi razdelitvi okroglo za tretjino manj. — Naj pa omenim še neko dogodbo iz davkarskega odseka: Poročevalec o postavi davka na petrolej nasvetoval je pozvati in zaslišati izvedence; nasvetovana sta bila poleg 6 druzih tudi dva levičarja prof. Siiss in Matscheko. Preteklo soboto je bila odločena v ta namen seja davkovskega odseka; vsi drugi izvedenci so prišli, — Siiss in Matscheko pa sta pisala s srdom svojih žaljenih src pismo, da ju ni volja pomagati pri posvetovanji davkarske postave, kajti taki vladi, kakor je sedanja, sploh ne marata privoliti „nikakoršnega davka". — Tako se obeta zdaj po vseh leviških časnikih, da namerava postopati levica v vseh vprašanjih ter se ima jutri pri obravnavi postave, s katero se imajo začasno privoliti davki za prve tri mesece prihodnjega leta — inscenirati prva javna po-skušnja zdajci osnovane „opozicije*'. Desnici je to prav, ona je edina, ona hoče biti odločna, se ne boji odločnih nasprotnikov, zahteva pa zato tudi odločne vlade, katere ne vodi strah pred nasprotniki, ampak trdna volja, postavno in z vsemi sredstvi delati na to, kar je za svoja načela slovesno proglasila. Tako postopanje bo pa tudi dobro še v drugem oziru: levico bodo namreč gotovo zapustili vsi tisti omahljivi e'ementi, kateri zmerom in zmerom le stoje in padejo z v k do, kakor hitro jim vlada resno besedo reče, da je ni več volja nasprotnikov gledati med tistimi, kateri jo samo milosti prosijo in podpore. Upam, da bom prihodnjim „Novicam" uže mogel imenovati imena poslancev, ki so hrbet pokazali levici. — Tudi sicer se kaže, da vlada res hoče vladati z desnico, toda najprej se mora še nekoliko okrepčati desnica sama, nekaj pa jej mora tudi vlada koj storui, potem pa odločno odstraniti vse, kar je skupnim namenom nasprotnega. Kranjska sme s preteklim tednom biti najbolj zadovoljna, ker neutrudljivost njenega deželnega glavarja viteza Kalteneggerja našla je tudi priznanje ministerstva, in na svojem novem mestu na Dunaji našel bo več njemu priljubljenega nemško-liberalnega elementa, kakor v nepoboljšljivi in nehvaležni kranjski deželi — slepi za blagodušnosti ponem-čevalcev. Storjen je tedaj prvi korak o razpadu 1. 1877. po nezaslišanih nepostavnostih skrpanega deželnega zbora. Bog daj dobri izid pri prihodnjih volitvah v kupčijsko zbornico, in kmalu bo kranjska dežela zopet sama sebi vrnjena. Pred božičnimi prazniki se v državnem zboru razen začasnih ali nepomenljivih finančnih postav ne bo važnega obravnavalo — le potrjenje gornje-avstrijskih volitev dalo bo hud boj in nekaj sej več, ako jih bo moč še dognati. Ako pa te ne pridejo na vrsto, ni dvomiti, da drugi teden ne bo več javne zborove seje. V Gorici 10. dec. — V dopolnitev ljudskošol-ske statistike na Goriškem v štev. 49. „Novic" naj dodam še to-le: Italijanskih več razrednih šol v šolskem okraji gradiščanskem je 26, in sicer: s petimi razredi ena — v Korminu; štir i razredne 4: v Gradišči, Tržiči, Ogleji in Cervinjanuj trirazrednih 6: v Ronkih, Ajeiu, Kampolongu, Pertšo-lih , Tercu in na otoku Gradou; — d v o razrednih 15, te so: Muša, Sv. Lovrenc (pri Muši), Vileš, Villa-Vicen* tina, Foljan, St. Peter (na Soči), Fara, Pieris, Turijak, Flumižei, Medeja, Romans, Marijan, Kapriva, Ruda. Enorazrednice so: v Zagraji (Sagrado) , Viarši (Versa), Joanic-u, Višku, St. Vidu (pri Kraulji), Čoprisu, Dolenji, Moraru; — skup 8. Slovenske šole gradišč, okraja sem navedel uže uni krat, in kje in kako se nemški jezik uči, razložil sem tudi uže v štev. 49. „Novic". V Gorici 12. dec. — V štev. 48. „Novic", v mojem dopisu, je nekaj neresničnega. Ni res namreč, da so 2d. nov. nekega Bovčana na Kanalski cesti napadli in oropali tolovaji. Pokazalo se je iz preiskave, da je po-rednež bil denar zapil in zaigral in potem pravici naznanil , da je bil otepen in oropan , da bi ga upniki ne nadlegovali. — Grof Chambord je prišel se spremstvom 4. dne t. m. v Gorico. — Naš obče spoštovani grof Franc Coronini, predsednik državne zbornice poslancev, je cesarjev tajni svetovavec. V njem se 404 405 čuti poslavljeno vsa naša dežela. — Gosp. Teodor vitez Rinaldini je res imenovan dvorni svetovavec primorskega namestništva. — Vsega denarja skup za Zagreb se je nabralo v naši čitalnici do sedaj 485 gold. Tudi v tukajšnjem gledišči so igrali enkrat za Zagrebčane; čistega dohodka je 480 gold. — C. k. na-mestništvo je potrdilo neko važno spremembo v pravilih tukajšnje čitalnice; imela bo odsihmal čitalnica nekako podružnico za niže ljudstvo; plača-vali bodo dotični društveniki po 20 soldov na mesec. Uradno potrjena je tudi čitalnična zastava — belo-modrorudeča s črno-rumenim trakom. — So-menj sv. Andrej a (6. t. m.) se je dobro obnesel, kar se tiče shoda obilne množice, ali kupčije živahne menda ni bilo. Dragi so letos pri nas prasci, ker jih vozijo veliko v Italijo. — Poginila sta dva italijanska lista v Gorici: „L/ Imp ar z i ale" in „Raccoglitore". Bila sta prav za prav e n s a m časnik in vrstila se vsak drugi teden, da jima ni bilo treba položiti kavcije. „Odgovorni* i urednik je bil neki mladeneč, ki pa ni znal nič kaj ,,odgovarjati" , ko ga je poklicala pred se tiskovna oblastnija, kateri ni — med drugimi — bilo prav to, da sta se dvojčka ogibata kavcije. Govorilo se je, da bodo tudi drugi naši časniki morali imeti odgovorne urednike namesti „siainnikov". Za zdaj vidimo samo pri „Soči" to spremembo, da je namesti tiskarskega stavca pravi urednik, g. Franc Podgornik, podpisan. Iz spodnje Idrije 10. dec. (Nesreče) Naj Vam naznanim nekatere nesreče, katere so se v Idriji in spodnji Idriji ta mesec pripetile. Prva se je zgodila v Idriji 3. dan t. m. pri navpični jami sv. Barbare, kjer si »e rudarski čuvaj Jožef Kogej nogo zlomil. Druga nesreča pripetila se je v spodnji Idriji tudi 3. dan t. m.; tu so 3 rudarji na Ruparjevem zemljišči kamenje lomili; kar se je kos hriba vtrgal in vse tri zasul, dva do glave, enega do pasa; enemu je roko in nogo polomilo, drugemu nogo v dveh krajih za gležnjem in v stegni, tretjemu pa le kožo in meso odtrgalo. Glede na te nesreče ne morem zamolčati, da so naši predniki in tudi še mi starejši ljudje praznik sv. Barbare visoko v časti in popoldne pred sv. Barbaro delapust imeli, kakor ob sobotah popoludne. Ce bi bila ta navada še dandanes , bi vseh teh nesreč ne bilo. — Tretja nesreča pripetila se je sinoči na cesti iz Godoviča v Idrijo. Ko se je namreč precast, idrijski dekan g. Jožef Kogej domov peljal, se je konj ob nekem kamenji splašil in ritensko voz nazaj pritisnil. Gospod dekan skočil je z voza ter se k sreči le malo oškodoval; hlapca in konja pa so pod cesto drugi dan mrtva našli. Boštjan Leskovec. Iz Notranjskega 8. dec. (Letina; cesta Logatec-Rovte-Žir; gozdi.*) Deževno je bilo letošnje leto, in sicer imeli smo 104 dneve deževne, namreč meseca maja 24, rožnika 1<, malega srpana 11, velikega srpana 16, ki-movca 8, vinotoka 18, listopada 10 dni. Toda akoravno je bilo toliko deževnih dni, da nam ni bilo mogoče delati, pridelali smo vendar srednje dobro, le sadje se nam je popolno pokazilo. Sena je zel6 malo, stelje si pa sedaj v gorkih adventnih dneh pripravljamo, — Ljudje govore skoraj v vsaki družbi o bodoči cesti Logatec-Ro v te- Žir. Nekateri je težko pričakujejo, drugim se nič ne dopada; toda tudi oni se bodo ž njo sprijaznili, kajti ako se izdela, koristila bode v mnozih ozirih. Kako daleč je iz Gorenjskega na Notranjsko! Ta cesta okrajšala bi Gorenjcem pot najmanj za 5 ur, kajti iz Ži-rov potrebovali bodo v Logatec le 4*/2 ure. Zadostovala bi pa tudi v vojskinem času, kajti ako bi jo z malimi stroški z bodočo državno cesto proti laški meji združili, zel6 bi okrajšali pot proti laški zemlji. Toda ta proga *) Obljubljeno prosimo ! Vred. bila bi le tedaj tako veljavna, ako bi se po najkrajem potu izpeljala, kjer bi ne bilo prehudih klancev, ne preveč obcestnega dela, ako bi se tedaj po Rače v i izpeljala. Sicer bi pa trebalo, da bi cestni izvedenci, predno se delo prične, vse pripravne kote in poti pregledali, in še le potem nas z novo cesto obdarovali. Gotovo bo pa cestni odbor idrijski moral tu resno delati, da si zopet zadobi nekdanjo veljavo. — Ljudje pričeli so pri nas gozde strašno vničevati. Redko kateri posestnik ima ga še kaj, in to so bolj bogati in modri. Izseku-jejo pa vse do golega in tako Božjo previdnost, ki jim je gozde v korist vstvarila, prezirajo in sicer sebi v škodo, kajti tudi o gozdu je Bog posebne zapovedi vpisal , ako jih ne spolnujemo, se zelo pregrešimo. Plačilo greha je kazen, katera nas uže v bližnji bodočnosti čaka. Spoštujte gozde, da vam bo dobro na svete, pa tudi da vši potomci ne obožajo. Iz Novomesta 12. dec — Narodna naša čitalnica priredi v nedeljo 19. dne t. m. ob 5. uri popoludne svoj redni letni občni zbor. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi odbor. St. Rupert 13. dec. — Danes 23. listopada je izvoljenih 30 srenjskih odbornikov enoglasno izvolilo za šentruperškega župana gosp. Antona Zajc-a, posestnika iz Bistrice, zanesljivega narodnjaka, kateri je uže tudi pretekla tri leta hvalevredno tukaj županoval. Občinski svetovalci so: Ferd. Dolar, dr. Jan Skedl, Jože Bercar, Iv. Denari, Vinko Majcen, Fr. Majcen, Miha Zupančič. — Vsa volitev se je vršila v najlepšem redu in bratovski edinosti; sme se upati, da so občinske zadeve v najboljših rokah. Iz Ljubljane. — Kakor naš današnji dopis z Dunaja kaže in tudi druga poročila potrjujejo , se je politična situacija zadnji čas zdatno na bolje obrnila; zato tudi zdaj za trdno upati smemo, da se nam reši še marsi-kako dozdaj ne rešeno vprašanje — po pravičnih naših željah. Ker menda tudi minister nauka sprevidi, da naše zahteve so popolno upravičene, bodo tudi resolucije o šolskih zadevah v dejanje stopile in grof Taaffe bode mož * beseda svojim obljubam. Kakor se je pa zveza vseh klubov avtonomistične stranke zadnji čaa utrdila, tako tudi ministerstvo, naslonjeno na odločno večino državnega zbora , zopet trdno stoji in je konec večnih kriz. Po vsem tem tedaj naši poslanci ne pridejo s praznimi rokami na božične praznike in voiilci bodo jih radostni pozdravljali. — Novica, ki jo je uni teden prinesel dunajski vladni časnik ,,Wien. Zeitg." , da c. k. finančni proku-rator in deželni glavar vitez dr. Kaltenegger je imenovan za c. k. finančnega prokuratorja na Dunaj i, je v obeh političnih taborih — v narodnem in ustavover-skem — prouzročila veliko senzacijo: narodnemu je dobro došla iz političnega obzira zato, ker po njem nasprotna nam klika izgubi merodajnega, z dušo in telom novodobnemu liberalizmu udanega voditelja, — njegovo stranko pa je hudo potrla zato, ker namesto njegovo nima nikogar postaviti, ki bi deutschkrainerski zmesi impo-niral in jo vodil tako , kakor duševno nadarjeni, mno-gostransko izvedeni in neumorno delavni pl. Kaltenegger. — (Volitvena komisija) za nove volitve v kupČijsko in obrtnijsko zbornico je po nje sostavljeni imenik volilcev razpoložila v Ljubljani v pisarni mestnega magistrata, po deželi pa v cesarskih davka- rijah (le za velike fabrikante in rudarje pa pri okraj« nih glavarstvih). Razpoložila je pa te imenike zato, da jih vsak, kdor meni, da ima kot trgovec (kupec) ali kot obrtnik (rokodelec) pravico voliti, pregleda: ali je vpisan ali ne, in pa ali je v pravi razdelek (kup-čijski ali obrtnijski) uvršten. V Ljubljani ima vsak kupec pravico voliti, kdor vsaj 10 gold. 50 kr. za pa- tent brez priklad plačuje, na deželi pa 8 gld. 40 kr., — v obrtnijskem razdelku pa volijo vsi obrtniki, fa-brikantje, trgovci in kramarji, ki plačujejo vsaj 4 gold. 20 kr. brez priklad za svoj patent. Kdor ni v imenik vpisan ali ni uvršten v pravi razdelek , ima pravico se pritožiti, pa mora to pritožbo zadnji čas do vštetega 26. dne tega meseca volitveni komisiji poslati. Naj tedaj nihče ne zamudi , do tega časa stopiti v pisarnico mestnega magistrata v Ljubljani ali na deželi v pisarnico dotične davkarije, in če napako najde , pritožbo vložiti. — Te volitve so sila važne v kupčij8kem in obrtnijskem, pa tudi v narodnem in političnem obziru, kajti kupčijska zbornica pošilja dva zastopnika v deželni zbor. Zato naj nihče ne zanemari teh 12 dni, da si tako zagotovi tako važno volilno pravico, — zato naj pa tudi vsak inteligentni rodoljub, če tudi sam ni volilec, vso pozornost obrne na to, da znani mu kupci ali obrtniki ne zanemarijo svoje dolžnosti. Naj pri tej priliki povemo, da volitvena komisija je 500 razglasov v slovenskem jeziku, 150 pa v nemškem razposlala okrajnim glavarstvom za razdelitev po deželi, — da tedaj ni opravičen ugovor dopisnika iz „Ljubljanske okolice" v včerajšnjem „Slov. Narodu". — Naj povemo danes, katere spomladanske cvetlice je v lepem šopku preč. gospod S. Robič nam v Ljubljano poslal 6. dne t. m. Tele so: Succisa praten-sis (Weisse Scabiose, poljska zjedka), — Lamium pur-pureum (Rother Bienensang, rudeči žibert), — Veronica agrestis (Acker-Ehrenpreis, njivski jeličnik), — Thlaspi bursa pastoris (Alpen Taschelkraut, planinska kobuljica), — Potentilla verna (Friihlingsfiugerkraut, pomladanski petoprstnik), — Ranunculus lunuginosus (Wolliger Hah-nenfuss , volnati samojed), — Primula veris (Himmels-Schliisselblume , trobentica) , — Bellis perennis (Mass-liebchen, marjetica) in pa Fragaria vesca (Walderdbeere, divja jagoda) z zrelo rudečo jagodo. Dalje piše gospod Robič: „Človeku nekako dobro de, gledati te nježne cvetlice v tako obilnem številu, kakor bele zvezdice, posejane po tranikih, zdaj v zimskem času, ko nam priroda v obče le mili in otožni obraz kaže." Naj še opomnim, da sem 3. dne t. m., sprehajaje se v Reškem grabnu, dobil po mahu se plazečih: 7 Vitrina dia-phana", več „Ver t igo an ti ver t i go", 1 „Hyalina fulva" in pa 1 „Helix carthusiana". Odkar se s prirodoslovjem pečam, kaj enacega še nisem doživel. Kaj nek vse to pomeni?" — (Prerokovanje mehke zime se menda potrjuje. Vred.) — (Banko ,,Slavijou>) začeli so, kakor uže vsako leto doslej , letos nekateri listi napadati. Kolikor je „Novicam" znano, ona na enake napade še nikedar ni odgovarjala, zato menda tudi sedaj ne bo. Vsaj je pač najboljši odgovor njen pravica, katero daje vsakemu družabniku , da sme kedarkoli mu drago priti v njene pisarne ter pregledati ne le njene knjige, temveč tudi skontrirati blagajnice. Ako razen tega še pristavimo, da je banka v enajstih letih svojega obstanka, to je, do konca leta 1879. plačala blizo pet milij ono v gold, za škode ter svojim članom posodila uže nad dva milijona gold., spoznal bode vsak, komur je do resnice , kaj se ima o tacih napadih misliti. — Vsa zadolžena grajšČina Pogan i če pl. Lan-gerja je bila 13. dne t. m. pri tukajšnji deželni sodniji le za 38.000 gold, dunajski hranilnici prodana. Cenjena je bila na 164.0('0 gold. Upniki trpijo veliko Škodo. — (Javna zahvala.) Odbor gospej za napravo obleke revni šolski mladini izreka toplo zahvalo slavni hranilnici za velikodušni dar 200 gold, v navedeni dobrodejni namen. 406