ZELEZARSKI ZBORNIK IZDAJAJO ŽELEZARNE JESENICE, RAVNE, ŠTORE IN METALURŠKI INŠTITUT LETNIK III SEPTEMBER 1969 ŠT. 3 Jelerčič Rado, dipl. inž. ASM/SLA: D9s.Ar Dobovišek Milan, dipl. inž. DK: 669.046.517 Železarna Ravne Uporaba argona za prepihovanje jeklene taline Članek obravnava uporabo argona za prepihovanje jeklene taline v ponovci. Navaja teoretične osnove in praktične izkušnje, metode in rezultate vpihovanja argona skozi talino ter stroške v N din/tono. UVOD Prvi koraki o uporabi argona za prepihovanje so razmeroma stari in segajo v obdobje ob drugi svetovni vojni ter so imeli namen povečati proizvodnjo, ako bi se efekt kontakta jekla z žlindro povečal. Uporabljali so argon pri pihanju v pečeh in deloma tudi v ponovcah. Vsi ti poizkusi so bili neuspešni predvsem zaradi — Velike količine nečistoč v argonu, ki je vseboval preveč kisika in metana, — zaradi neosvojenega načina pihanja v talino ter zaradi majhne količine plina. Lotili so se poizkusov predvsem na tistem področju, kjer se zahtevajo velike količine plina, tega pa so s takratnimi napravami pridobivali še zelo malo. Pihanje v talino jim je nasploh povzročalo nemalo težav, imeli so prevelik ali premajhen pritisk, pihali so s kopjem; v peči se gibanje taline na ta način ni dalo usmeriti; kopja so hitro odgorevala in se kvarila. Ponovni intenzivni poizkusi z uporabo argona so sledili okoli leta 1960 in do danes zavzeli tako velik obseg in izpopolnitev, da se je argon po količini uporabe uvrstil na tretje mesto med tehničnimi plini, ki se uporabljajo v železarnah, v mnogih jeklarnah pa celo na drugo mesto. Danes se argon uporablja za prepihovanje tekočega jekla v ponovcah, za zaščitno atmosfero v valjarniških pečeh, za vakuumiranje jekla, za varjenje, za transport zrnatih materialov itd. Zelo velika količina argona se uporablja tudi pri va-kuumiranju, kjer služi kot sredstvo za premeša-vanje taline. Komorni princip vakuumiranja se je le po zaslugi uporabe argona razširil tudi na težje šarže nad 15 ton. Tako so stare vakuumske komore povečali, dvignili in vanje vlagajo danes znatno večje ponovce ter njihovo talino uspešno vakuumi-rajo predvsem po zaslugi dobro premešanih šarž z argonom. Najnovejša je metoda, ki uporablja argon za vpihavanje zrnatih dodatkov v peč, zaradi hitrejšega odžveplanja in odfosforanja. Argon služi tu kot transportni medij in zaščita pred oksidacijo in navlaženjem zrnatih dodatkov. V zahodni Evropi že obratuje nekaj takih naprav zelo uspešno. OSNOVNI POJMI O ARGONU Argon je plemeniti plin ter je bil prvi odkrit med plemenitimi plini. Odkril ga je Lord RAY-LEIGH leta 1894 ob sodelovanju še nekaterih kemikov, imenovali so ga »ERGON«, kar pomeni neaktiven. Argon je enoatomski plin brez vonja in barve, se ne veže v nobene spojine in še celo toploto slabo prevaja. Podatki so: Ar — argon.....atom. teža . . . 39,944 gostota pri 760 Torr.......1,380 temperatura topljenja......— 189,37 °C specifična toplota pri 15 °C in 760 Torr je.............0,125 cal/gram kritična temperatura.......—117,6 °C kritični tlak.............— 52,3 at temperatura vret j a........— 185,88 °C Visoko čisti argon ima naslednjo sestavo: Ar....... 99,9995 % 02 ....... 0,0001 % N2 ....... 0,0003 do 0,0005 % CH4 ...... 0,0001 Vsota vseh nečistoč v argonu ne sme presegati 0,0005 do 0,0006 %. Pri tehničnem argonu so količine nečistoč znatno večje. Analiza tehničnega argona, ki ga izdeluje tovarna Dugi Rat v Dalmaciji, ima naslednjo količino nečistoč: 02.......0,01 do 0,001 % N2.......0,01 do 0,001 % CH4 ...... 0,0001 %. Čeprav argon ni zadovoljivo čist, smo dosegli ugodne rezultate. V tujini pri proizvodnji argona pazijo predvsem na kisik, da ne prekorači vrednosti 0,001 %. KAJ ŽELIMO DOSEČI S PREPIHOVANJEM TALINE 1. Izenačenje temperature tekočega jekla po vseh presekih ponovce. 2. Nižje začetne temperature litja in manjši padec temperature v času litja. 3. Delno znižanje vodika, kisika in dušika. 4. Enakomerno razporeditev vključkov. 5. Zmanjšanje izcej v težkih kovaških ingotih (velik presek). 6. Izboljšanje mehanskih lastnosti jekla. Vse te zahteve dobimo z razmeroma enostavnim postopkom prepihanja taline z argonom, ki ga moramo voditi pedantno, sicer bo rezultat slab. Pred-no preidemo na sam postopek, si moramo ogledati odnose med plini v jeklu in vpihanim argonom. ARGON IN PLINI V TEKOČEM JEKLU Plini v jeklu vsi brez izjeme škodljivo vplivajo na kvaliteto jekla, saj znižujejo fizikalne in mehanske lastnosti jekel. Jeklarji posvečajo največ pozornosti odstranitvi vodika in kisika. Vodik pride v jeklo na celi poti pridobivanja od trenutka začetnega topljenja pa do odlitega ingota ter v nadaljnji predelavi v vročem stanju. Vodik spremlja jeklo na celi poti, od dotika z zrakom, ki je vedno vlažen, od vlažnih dodatkov, vlažnega odlivnega materiala (žleb, ponovca, lijak itd.). Vodik kot glavni plinski škodljivec povzroča nastanek kosmi-čev in medkrisialne razpoke v jeklu, posebno se to odrazi v večjih ingotih za kovačnice, ki imajo velik presek. Zaradi višjega vodika se morajo odkovki dolgotrajno žariti, kar podraži proizvodnjo in vedno ne zagotovi primernega učinka. Kisik je osnova za nastanek oksidnih vključkov in jih je več v jeklu, ako je koncentracija kisika večja. Dušik pospešuje staranje jekla in medkristalne razpoke. Vsi ti pojavi so škodljivi in za sedanje zahteve kvalitete jekla velika ovira, zato se je v novejšem času začelo intenzivno delati pri odstranjevanju plinov. Pojavilo se je več postopkov. Eden od najuspešnejših je brez dvoma vakuumiranje jeklene taline, vendar je naprava draga, zavzema določen prostor v livni jami in temperaturno močno obremenjuje peči. Zato se je iskal način, ki bi deloma nadomestil drago vakuumsko napravo. Rezultat ni izostal, dobili smo postopek prepihovanja jekla z argonom. Poudariti moram, da je zmotno mišljenje, da je argon nadomestilo vakuuma. Prepihovanje z argonom ne more nadomestiti vakuumske naprave. Ravno tako si moramo biti na jasnem, da nam prepihanje jekla ne popravi, ako je slabo izdelano v peči, zato ne pričakujmo od argona rešitev za vse napake, ki se pri proizvodnji dogajajo. Zadovoljiti se moramo z dobrim vlivanjem, z izboljšanimi mehanskimi lastnostmi in manjšim izmečkom. Vodik — H2 je, kot že povedano, glavni škodljivec za jekla, odlita v večje formate ingotov za kovačnice, ker povzroča kosmiče in medkristalne razpoke. Rezultati prepihovanih talin z argonom so pokazali, da je možno znižati vodik za določeno količino. Ako je količina vodika v jeklu večja, je tudi padec večji, pri nizkih koncentracijah pa je absolutni padec manjši. Pogoj za večje znižanje vodika je vsekakor velika količina vpihanega argona, katerega se mora vpihati nad 0,3 Nm3 na tono taline. Ker je pihanje časovno omejeno, se skozi en porozni kamen ne more vpihati taka količina, moramo vgraditi v ponovco več poroznih kamnov, najbolj primerni so trije porozni kamni. Z veliko količino 2,9 Nm3 argona so dosegli znižanje vodika tudi 40 %. Dejstvo je, da se pri majhnih ponovcah težko montirajo trije porozni kamni, zato večina jeklarn prepihuje z enim ali dvema kamnoma. Poleg tega je pri uporabi treh kamnov tudi padec temperature večji in regulacija težavnejša. Literatura navaja naslednje rezultate, ki so bili doseženi pri ugodnih pogojih: pri 1,0 Nm3 Ar/tono so zabeleženi naslednji padci: od 9,0 utež. ppm na 6,7 utež. ppm ali za 25 0/o od 8,0 utež. ppm na 6,6 utež. ppm ali za 18 % od 7,0 utež. ppm na 6,3 utež. ppm ali za 9 % od 6,5 utež. ppm na 6,0 utež. ppm ali za 7 % pri 2,9 Nm3 Ar/tono so zabeleženi naslednji padci: od 9,0 utež. ppm na 5,5 utež. ppm ali za 39 % od 8,0 utež. ppm na 5,2 utež. ppm ali za 35 % od 7,0 utež. ppm na 5,4 utež. ppm ali za 23 % od 6,5 utež. ppm na 5,5 utež. ppm ali za 15 % Ker se večina talin v ponovcah prepihuje z majhnimi količinami med 0,2—1,0 Nm3 Ar na tono, je razvidno, da padec vodika ni bistven, le pri visokih vrednostih je ugoden. Kisik — 02 je ozko povezan z nastankom oksidnih vključkov, zato stremimo za tem, da bi bila koncentracija kisika čim manjša. Za jekla, kjer se zahteva nizko število vključkov, kot npr. OCR 4 eks. sp. za kroglične ležaje, za občutljive strojne dele itd., moramo izdelati jekla, ki imajo majhno število oksidnih vključkov. Prepihovanje jeklene taline z argonom nam da za kisik slabše rezultate kot pri vodiku (območje 1,0 Nm3). Dokazano pa je, da se le zniža koncentracija kisika v jeklu in da obstaja razlika med prepi-hanimi in neprepihanimi šaržami. Od kisika je odvisen tudi padec dušika N2, kajti pri znižanju kisika na 100 utežnih ppm, se pojavi močan padec nje kisika zabeleženo celo pri šaržah, ki se niso prepihale. Slika 3 prikazuje, da se dušik močno zniža s povečanimi količinami vpihavanega argona, toda že prvi pogled na diagram nam pove, da so to tako velike količine, ki jih na ta način ne moremo stlačiti v ponovco. Če uspemo prepihati 2 Nm3 na tono, pa že dobimo znižanje dušika v talini na 50 ppm. 0,050 0.040 0,030 ^ 0.020 0,010 1 ARMCO 1 -0,1 % 02 (1000 ppm) ----0,01% 02( 100 ppm) l\ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ k \ 160 140 120 100 80 60 c? A0 20 0 — brez pihanja z Ar — pihanje z Ar (črna žlindra) — pihanje z Ar (bela žlindra) [ — \ \ \ \ k N V v •s. ■-- --- — S £ 100 80 60 40 20 \ \ \ \ ARMCO - 1600° C Ar N m /t 20 40 60 80 100 120 -— Čas pihanja z Ar min. Slika 1 Znižanje dušika v času pihanja z Ar dušika. Na sliki 1 je to razvidno. Pri koncentraciji kisika 0,01 % že po 10 minutah pihanja dosežemo 0,017 % dušika, kar je že ugoden rezultat. Seveda se z daljšim časom pihanja dosežejo boljši rezultati, podobno kot pri vodiku. Očitne so tudi razlike med načinom izdelanih šarž, tako je padec kisika Slika 3 Odvisnost znižanja dušika od količine Ar PADEC TEMPERATURE JEKLA Pri začetnih poizkusih smo bili zelo pozorni na temperaturne padce, ker se je predvidevalo, du bo padec velik. Praktični poizkusi so potrdili teoretični izračun, da pri tako veliki količini toplote, ki jo vsebuje ena šarža v ponovci, ni nevarnosti zamrz-njenja, čeprav se mora pri izpuščanju šarž padec upoštevati. Karel FeindlO ugotavlja padec temperature na poizkusni ponovci teže 1 tone, kjer je vzdrževal temperaturo 1600 °C. Postavil je formulo za izračun padca temperature, ki se glasi: T je temperaturni padec na tono Q a Qa je potrebna toplota v kcal Gs. Cs Gs je teža šarže v kg Cs je spec. toplota v kcal/kg T = 6 8 10 12 14 16 18 20 22 ■ Čas pihanja z Ar v min. Slika 2 Znižanje dušika v času pihanja z Ar precej večji pri šaržah, ki so izdelane z belo žlindro (slika 2) kot pa pri šaržah, izdelanih na črno žlindro. Zanimivo pri tem je, da je majhno zniža- Na osnovi te formule je izračunal in izmeril, da je padec temperature jekla pri pretoku 2 Nm3 argona bil 3,5 °C na tono in nato pri pretoku 4 Nm3 argona 7,0 °C na tono. Iz tega je razvidno, da padec temperature pada z naraščajočo količino pretoka argona. Na sliki 4 je prikazan padec temperature taline v odvisnosti od časa pihanja in količine argona. Na tabeli 1 je prikazana razlika med prepihano in neprepihano šaržo teže 10 ton kvalitete 53 MnSi 4. " 1640 •J 1620 O 1600 0 1 1580 S s. 1560 e 1540 1520 0 2 4 6 8 10 12 74 /6 18 20 22 24 -— (?as pihanja min. Slika 4 Padec temperature v času pihanja i 0-1.0 Nm3/t 2 -3.0 N m3/1 >3,0 Nm3/t \ s X \ N s —— — _ N. Tabela 1 Temperatura šarže v °C z brez prepihanja z argonom Prebod iz elektro obločne peči 1630 1630 V ponovci po izlitju iz peči 1610 1610 Po 2. minuti pihanja v ponovci 1575 — Po 4. minuti pihanja v ponovci 1555 — Ob končanem pihanju 1550 — Ob zadnjem vlivanju 1540 1580 Razlika ob zadnjem vlivanju je 40 °C. Choulet6) je s svojimi sodelavci izvršil veliko število poizkusov pihanja z argonom. Delal je na šaržah teže 11 do 40 ton, padec temperature je bil 20 do 33 °C, ako ponovca ni bila pregreta (cca 150°C). V primeru, ko je ponovco pregrel na 700 °C, je padec temperature znašal največ 22 °C. Dalje so zanimivi poizkusi, ki dokazujejo, da ne smemo zanemariti izgube toplote jekla zaradi odkrivanja taline v ponovci. Pri pihanju se namreč zelo težko obdrži pokrita talina. Običajno se ta odkrije že pri tem, ko argon prebije ferostatični pritisk jekla. Navajam primer temperaturne izgube na 20-tonski šarži, odliti v ponovco, ki se je takoj po odlitju pokrila z obzidanim pokrovom. Tabela 2 Kvaliteta jekla Temperatura šarže pred po pihanju z argonom »C "C čas pihanja minute Količina vpihanega argona Nm1 St 37.11 40 Mn 4 1580 1580 1555 1550 12 10 9 20 Razlika je le 25 in 30 °C. Več avtorjev navaja vpliv obzidave ponovce na izgubo toplote ter priporoča obzidavo zunanjega venca ponovce s polizolacijsko opeko in zavrača oziroma celo odklanja obzidavo z boksitno in ko-rundno opeko. Slika 5 Princip montaže kamna in cevovodov MONTAŽA CEVOVODOV IN REGULIRANJE PRITISKA Na sliki 5 je prikazan princip montaže poroznega kamna v ponovco. Argon se iz rezervoarja ali baterije vodi do glavnega ventila nato preko redu-cirnega ventila in količinomera na osnovni ventil, to je regulirni membranski ventil. Z zadnjim ventilom, ki ima tudi tlakomer, se regulirata količina in tlak argona, tako da je pihanje možno voditi po predpisanih diagramih. Pri izdelavi instalacije dovoda argona lahko uporabimo železne plinotesne cevi, da nam ob pihanju argon ne uhaja oziroma da v času mirovanja v cevi ne difundira zrak iz okolice. Spoji med cevmi naj bodo zavarjeni in tako si za stalno zagotovimo plinotesnost in točne meritve, šivne cevi se lahko uporabijo, vendar se morajo pred uporabo pregledati na tesnost z znanimi metodami z milnico ali nafto. Notranja površina mora biti očiščena rje in maščobe, zato se jih mora pred montažo oprati v eni izmed kemikalij, ki so namenjene za čiščenje cevovodov kisika. Le tako očiščene in pregledane cevi zagotovijo nemoteno delo pri vpihavanju argona. Dimenzioniranje cevovodov je podobno kot pri vseh cevovodih, le da se upošteva specifičnosti. Potrebno je upoštevati vse dolžine, upore, ventile in končno upor v poroznem kamnu za vpihovanje argona ter ferostatični pritisk jekla. Osnovna zahteva je želena količina argona, ki naj bi na minuto prešla skozi cevovod; od tu računamo dalje. Podatki, ki jih potrebujemo, so: — količina argona na minuto skozi jekleno talino, — pritisk ob vstopu v ponovco, — vsota vseh uporov na celotni napeljavi od baterije do ponovce. Ko imamo izračunani presek cevi, si izberemo standardni presek, ki je večji od izračunanega pre- Količinomer Ar /z baterije Ventil Reducirni ventil Ventil seka za 20 do 25 °/o. Dalje moramo pri računu upoštevati dolžino cevovoda. Posebno pomembno je to za dolge cevovode, ker so v bistvu nekak rezervoar plina. V primeru, da je cevovod dimenzioniran na spodnji meji, bo pritisk plina hitro padel ter povzročil nihanje pritiska, kar je za enakomerno gibanje — strujanja taline v ponovci zelo škodljivo. Ventili in kolena nudijo upor, ki ga izrazimo v metrih dolžine cevi. Na primer: novco, kvaliteto jekla in temperaturo. Predvsem se ne smejo delati napake, da pritisk močno niha ali da pihamo samo prvo območje (izenačevanje) Presek 1. koleno 1. ventil 10 0,25 m 1,25 m 20 0,50 m 2,50 m 25 0,65 m 3,13 m 30 0,75 m 3,75 m 40 1,00 m 5,00 m 50 1,25 m 6,25 m Ravno tako navajajo potrebne pritiske argona pod ponovco v odvisnosti od teže šarže: Teža Potrebni pritisk šarže pod ponovco 10 ton 2,5 atm 20 ton 2,7 atm 30 ton 3,0 atm 40 ton 3,0 atm 60 ton 3,3 atm 80 ton 3,7 atm 100 ton 4,0 atm 3,5 3,4 3,3 i f N \ \l Obm in očje ?enač od p lir enja jevan temp ia 1 i 1 ■ Obm očje enja ' I 1 čišč 1 1 1 1 -M Čas pihanja z Ar 9 10 min. in izgube pritiska pri prebodu skozi kamen: pritisk pod ponovco, atm. 1 2 3 4 5 6 7 izguba pritiska, atm 0,01 0,04 0,1 0,15 0,2 0,28 0,32 pretok argona, l/min. 950 1750 2500 3200 3750 4300 4600 Pri normalnem delu je odstopanje pritiska možno za ± 10 %. Ako je porozni kamen onečiščen, površina deloma zakrita z žlindro ali železom, so potrebni večji pritiski. Nasprotno pa z izrabljenostjo kamna, ko je vedno tanjši, potrebni pritisk pada. Za izračun notranjega preseka cevi z upoštevanjem navedenih opozoril, se je najbolje poslužiti kompleksnega diagrama, ki ga navaja knjiga »Argon in der Metallurgie — BASF, 1966« Pri reguliranju pritiska se moramo strogo držati osnovnega principa, ki ga navaja slika 6. Čeprav mora biti princip za vse enak, je razumljivo, da mora vsak jeklar ugotoviti s poizkusom, kateri odnos in pritisk je najbolj primeren za njegovo po- slika 6 Pritisk Ar plina v času pihanja za obe območji brez območja čiščenja. Po navadi se to pripeti, ako se med pihanjem na hitro odločimo za krajši čas pihanja. Tak način ne more dati dobrega rezultata in je lahko celo škodljiv. Posebno pozornost je posvetiti prehodu iz prvega na drugo območje ter na zaključek pihanja. Prehodi morajo biti enakomerni in blagi, zato mora delovodja med regulacijo poleg taline stalno opazovati tudi tlakomer in z občutkom voditi regulacijo. Najbolje je, da regulacijo opravlja avtomatika, saj je najbolj zanesljiva. Vse to pa izvajamo le, ako je instalacija pravilno dimenzionirana. V zimskem času nastopajo težave, ako oddelek, kjer so montirane baterije, ni ogrevan. Mraz v oddelku kakor tudi neenakomerni odvzem plina iz baterije povzroči zamrznjenje cevovodov na malih presekih, zato se morajo ti preseki dodatno ogrevati s parnimi spiralami in prostor segrevati na -f 15 °C. Tako si bomo prihranili marsikatero nevšečnost in omogočili redno in kvalitetno delo. Po zahtevah naših varnostnih predpisov se baterije jeklenk ne smejo montirati v vročih obratih, ne pod mostnimi ali portalnimi žerjavi, gretje mora biti izvedeno s paro, toplo vodo ali eventualno električno, toda z zaprtimi grelci. Vsi spoji na instalaciji baterije morajo biti atestirani in izvedeni po merodajnih predpisih. POLOŽAJ IN MONTAŽA POROZNEGA KAMNA Kje in kako montiramo porozni kamen, ni vseeno, ker je ugotovljeno, da položaji kamna na sredini dna ponovce ali na robu dna niso ugodni in ne dajo dobrih rezultatov — slika 7 in slika 8. Dokazano je, da dobimo najboljše rezultate v položaju, ki ga kaže slika 9. To je nekoliko odmaknjen od stene ponovce ali točno izmerjeno na prvi četr- Porozni kamen Slika 7 Strujanje taline v ponovci, kjer je kamen montiran v sredini Strujanje taline v ponovci, kjer je kamen montiran na robu tini premera dna ponovce. Ko je začrtan delilni krog, se izbere točni položaj, ki ne sme biti na takem področju dna, kjer pada curek jekla v po-novco. Curek jekla ima veliko moč in s svojim pritiskom pospeši predor jekla skozi režo med kamnom in školjko. Porozni kamen mora biti vzidan diagonalno nasproti izlivku, slika 10, tako, da ni dodatno obremenjen. Ravno tako na to mesto ne smejo padati dodatki, ki se običajno mečejo na dno ponovce (FeSi), ker lahko mehansko po- R Slika 9 Strujanje taline v ponovci, kjer je kamen montiran na položaju R 2 škodujejo porozni kamen s silo udarca, ga okru-šijo ali povzročijo razpoke. Slika 11 kaže v preseku ponovce primer zidanja poroznega kamna na dnu in na steni ponovce. V železarni Ravne nismo uporabljali principa montaže v steni, ker nam je bilo že znano iz literature, da ta princip zahteva prvo- ,o06 8 Slika 10 Položaj kamna napram položaju izlivka — tloris vrstno šamotno opeko, sicer naraste število nekovinskih vključkov, poleg tega pa ta položaj, kot že rečeno ni ugoden za strujenje taline. Pri montaži v dno ponovce, kot kaže slika 11, je potrebna velika pozornost in pedantno zidanje, sicer bo nastal predor jekla. Strujanje jekla okoli poroznega kamna je zelo močno in jeklo izpira malto ter se zagrize med kamen in školjko, zato mora biti to delo temeljito opravljeno. Pri montaži argon kamna moramo paziti na naslednje: / i J......^CT Slika 11 Način vzidanja kamna v dno ponovce in steno ponovce — presek — da leži zgornji rob v isti ravnini kot rob školjke, kajti ako je kamen pogreznjen, bo v poglobljenem delu jeklo zamrznilo in preprečilo pihanje; — da ne štrli kamen iz školjke, ker ga bo stru-janje jekla hitro obrabilo in eventualni mehanski udarci (FeSi) poškodovali; — da imata školjka in kamen okrogli presek in ne ovalnega. S tem preprečimo enostransko montažo in nevarnost, da reža med kamnom in školjko ni dobro tesnjena (nevarnost predora); — da školjka ni počena. Posebno nevarne so razpoke, ki izhajajo iz centra školjke. Običajno so te razpoke posledica enostranskega pečenja ter v njih nastopajo napetosti. Zato moramo školjko, ki nosi porozni kamen, temeljito pregledati pred montažo in tudi po segrevanju v sami ponovci, kajti pogosto poči školjka med ogrevanjem; — da se uporablja predpisana specialna malta, ki ima to lastnost, da je visoko ognjestalna in se pri višjih temperaturah širi ter tako zanesljivo drži. železarna Ravne uporablja »SIMTECK« od firme Stoecker Kunz, Krefeld in ima z njim zelo ugodne rezultate; — da malte uporabljamo čim manj ter da se višek malte iztisne pri vstavljanju v školjko. Malto nato skrbno odstraniti, KeT 3aMeHHTb cnocoS o6pa5oTKn CTaAH B BaKyyne xoth c npaBHAbHbiM HpiiMeHeHHeM TeopeTHHecKHX h npaKTimecKHX AOCTiiJKeHHii yAy