SATURNus cAtvphvc ZA INDUSTRIJU I2RADA IZ LIMA IvJUBIvJANA 3A M HZiy CTPM JY M3PA&A M3 JIMMA /bVBTbAHA NAROČNINA: LETNO 12 ŠTEVILK 100 DINARJEV, POLLETNO 6 ŠTEVILK 55 DIN, POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 DIN INOZEMSTVO LETNO 120 DIN, AMERIKA 3 DOL. - LJUBLJANA. KOPITARJEVA 6111. - TELEF. 2549 ■ ČEK. RAČ. 12.587 Jabolka . . . Foto ,lluilraclja' Odmor (Mili Jean) Ne jezite se, če danes še ne vidite svojega malega med temi slikami. Pride drugič na vrsto. Preveč jih je, ki tekmujejo, in premajhna je »Ilustracija« za vse. Le izbranci se vrstijo Mož s pipo otroci Igor čaka na srnjaka ... (Foto ho Koac) Kmalu pa bomo še te pregledali, da vidimo, kdo je najboljši: če je fotograf dobro izbral moment in če so naši malčki takrat najlepše pogledali v kamero Uredništvo revije »Ilustracija« Spanje pravičnega Jasna Trsfu Med dvema drevesoma Nevenkica pri radiu Usmiljeno srce Premišljevanje Pod Rožnikom Na počitnicah Amerikanski slovenski umetnik Gregor Perušek Počitniška idila pred odhodom iz domovine o Sodražici POZDRAV JLUSTRACIJI“! Prosimo: čim živahnejše skupine, Ne zamerite: če vsega materiala, ki nam prihaja, ne moremo priobčiti, čim boljše fotografije, če tiste slike, ki jo najbolj pričakujete, ni v današnji številki, čim izbranejše pošiljke. če smo »pozdravom« odmerili samo eno stran. Uredništvo revije »Ilustracija«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 6, II. nadstr. V Bohinju Foto L■ Ravnik Pozdrav z morja Solnce, solnce! Krvavi dogodki v Palestini, ki so se odigrali koncem avgusta, so priče napetih odnošajeu med Arabci in doseljenimi Židi Levo: Šejk Abdel Hamid El Bakri, glavar vseh mo-hamedancev v Transjordaniji in Palestini Desno: Hebron, židovska naselbina, kjer so Arabci pobili učence med Židi slavne rabinske šole Spodaj: „Zid objokovanja" v Jeruzalemu, predmet spora med Arabci in Židi „Zeppelin" na poti okoli sueta. Preko polj, preko hiš, preko nas . . . Opera od partiture S sodelovanjem ravnatelja kr. opere o Ljubljani g. Poliča „Ilustracije" fotografiral fotograf revije mIlustracijaM. Bili ste na premieri nove slovenske opere, Koeojevih »Črnih maske, v ljubljanski operi, na rendezvousu elitne slovenske glasbene publike. V nabito | olnem gledališču ste z napeto razburjenostjo prisluškovali ob Šumenju polne hiše zadnjim nervoznim korukom nevidnih rok za trepetajočim zastorom. V dnu pred zastorom so nervozne roke sto- m stotič preizkušale instrumente; pričakovanje razodetja je zraslo do vrhunca. — Tisti hip so ugasnile luči, glava dirigenta se je pojavila pred zastorom, kratek udarec s taktirko — znak za začetek. Ali veste, koliko truda, dela in skrbi je bilo treba do tega enostavnega udarca s taktirko ? Ali veste, koliko dni napora in študija sto in sto glav in rok je minilo do zadnjega dne, do vrhunca naporov, do premiere? Tu vam nudimo serijo slik onega napora za dostojno uprizoritev moderne slovenske opere, ki ga ne morete oceniti, če ga niste prešli sami, ali če vsaj sami ne veste, kaj in kako se dela. Morua boste poslej vedeli, kaj znači požrtvovalnost onih ljudi, ki grade ponosno stavbo slo>enske opere s Številom prečutih noči in vsem naporom svojih sil. . . Skladatelj Marij Kogoj (1) je dovršil svojo opero in jo je predal ravnatelju ljubljanske opere. Na audiciji, kjer je skladatelj na klavirju preigral opero, so prisotni ravnatelj opere, vsi dirigenti in povabljeni glasbeniki odobrili, da se opera uvrsti v repertoar. Ravnatelj je nato določil dirigenta, režiserja in razdelil posamezne vloge. Kopist (7) je zadel s prepisovanjem partiture, vlog itd., delo svojevrstnega napora, študij nove opere se je začel na dveh straneh : glasbeno, ki ga vodi dirigent, in tehnično, ki ga vodi režiser. V svoji sobi s korepetitorjem ob klavirju študira vsak pevec svoj del (4 in 11). Ne strinja se vedno dirigent z načinom, kako shvača pevec svojo vlogo. Tempo, akcent, nianse — ponovno in ponovno jih je treba ugotoviti v študiju. Sledi mala aranžirka v navzočnosti režiserja (10), kjer se že točno prouči kretanje na odru med petjem s spremljavo klavirja. Na skupni pevski skušnji (2 in 5) vadijo vsi solisti pod vodstvom dirigenta. . Med tem časom je potrpežljivo vežbal l orkester v svoji dvorani (na Aleksandrovo cesto, saj ga vedno čujemo !) i zbor v svoji dvorani (na Knafljevo ulico). Ko je uvežbal orkester, je treba, da solisti upoznajo muziko orkestra. Ta skušnja se zove v teatrskem žargonu »sedeži«, ker solisti z orkestrom sedijo (6). Sledi an-s a m b ls k a skušnja (soli z zborom) in ponovno »sedeži« na odru, orkester, soli in zbor (8). Balet ima svoje skušnje za nove plese, ki jih študira ž njim na ponovnih in ponovnih vežbah koreograf. Ko je balet izve/Dan, vežba ves ansambl skupno na odru, velika aranžirka (12 in 13), pod vodstvom režiserja do premiere in režiserja g. Kriueckega o spremstvu člana uredništva Originali fotografij te serije last uredništva „llustracije“ in koreografa v spremstvu klaviria. To so zadnje skušnje, ki.se vršijo nekostimirane, a izredno važne. Dekoracije in scenerija so le nakazane, toda vse kretanje in gibe posameznikov ali mase na odru je treba fiksirati in zato je potrebno skoro vsako sceno po parkrat, desetkrat ali še večkrat ponoviti. Le tako je mogoče razumeti solidnost kretanja v velikih ansamblskih scenah, ki jih baš »Črne maske« nimajo malo. (Glej sliko 13, skušnja in primerjaj s sliko »Luč! Luč!«, str. 182.) Najti stil inscenacije, je najtežja n«loga, ki čaka vsakega režiserja. Režiser mora imeti ta dar, da občuti opero živo že v porajanju. Po teh predobčutkih, ki jih naznači režiser scenografu, izdela ta skice. Ko so vsi modeli določeni, tedaj začno z delom delavnice gledališča, da napravijo nove dekoracije. Gledališka slikama ustvarja na širokih platnih s čopiči, ki so kakor metle, z ravnili in šestili monumentalne notranjščine gledaliških »dvoran« in »sob«. Na posebnem vozu vozijo silne množine barv in tako je ta voz vsem slikarjem svojevrstna paleta (9). Lastna mizarska delavnica izdela stebre, stopnice, okraske in potrebne plastike (3). Še ni končano tehnično delo in na posebnih skušnjah je treba vse tehnično osobje poučiti o zahtevah nove opere glede izmenjave scenerije, treba je ugotoviti nianse reflektorjev in vse drugo. V posebni tabeli se določi čas za menjavo posameznih lučnih efektov. Pa ne gre pri vseh teh skušnjah tako hitro, kakor ste to prebrali. Mimo tega, da se ponavlja skozi mesece dan za dnem eno in isto, treba je ponavljati in popravljati. In ti zboli ta in ti zboli oni, in je treba nadomestila in je treba znova študirati. In za »Črne maske« še specielno je bilo treba iskati solista za tako gigantsko vlogo, kot je don Lorenzo ... Ljudje, ki so na delu tu — morajo imeti železne živce. In zdaj je gledališka krojačnica izdelala kostime po načrtih scenografa, skušnje se bližajo h koncu, dan premiere je že določen. Dan ali dva pred premiero se vrši zadnja skušnja — generalka. Vse tako kot za premiero, igralci šminkani in kostimirani, scenerija na odru, prvi poslušalci v parterju: kritiki, novinarji, gledališki folografi. Zdaj je delo naštudirano, tu in tam je mogoča še kakšna retuša. Treba je le še preboleti nervoznost premierskega večera. V glavnem pa: zanesti se na kritiko glasbeno-šolanega občinstva, ki motri in ceni s svojim čutom in odlično voljo: sodelovati z naporom in trudom prvega glasbenega zavoda, če ne drugače, vsaj z — razumevanjem. Za potrpežljivo prenašanje trenutkov snimanja vsem sodelujočim, za prijazno naklonjenost ravnatelju g. Poliču in režiserju g. Kriveckemu izreka svojo zahvalo uredništvo revije »Ilustracija«. Ode. Mira Todorovič It Beograda, kiJe bila v Rogaikl Slatini Izbrana za nallepio (v sredi), In n)»nl dvorni dami BBsieke luhčcs It Budimpe61e (levo) In Olga Račič It Sombora (desno) Foto Pelikan V krogu: Ode. Erika Mayer It Zagreba (17 let) /e bila oflcielno Itvo-IIena o kavarni ,Toplice“ na Bledu ta .Mlss Bled 1929' Z bohemskega večera ljubljanskih Igralcev: gdč. Nives Nomy Hllaa Svetek (desno) v drutbl t Drenovcem. (levo) In gdč Betettom In papanom Danilom Foto .Ilustracija' Zgoraj: Udruienje gled. igralcev v Ljubljani ob priliki 10letnice obstoja. Sede: Neffai, Betetto, Kovač. Stoje: Simončič. Jerman, Drenovec, Mencin. Foto Pogačnik. Spodaj: Izuol/ena „Miss Thalia" z ravnateljem drame g. Golio (levo) in predsednikom .Udruženja" g. Betettom (desno) Foto .Ilustracija‘ „Miss Thalia“ ga. Sava Severjeva (Scherbaum). Ljubljančanka, na bohemskem večeru ljublj. Igralcev (Obleko po načrtu arh. špinčiča ii belega crep-geor-getta in crep-satina izdelal atelje >Miss<, Ljubljana, Meitni trg 25, kolje iz sajavca (Rauchtopas) Foto mlluMlraclJam Eli DA _JT jubha mala mamica ki neguje svojo punčko ravno tako, kot ie sama navajena od svoie mame. Njej tako dobro prija tedensko umivanje las, da nikoli ne joka, temveč se samo veselo smeje. filida Shampoo je po svoji sestavi tako čist in neškodljiv, da se ga lahko uporablja tudi za negovanje nežnih svilenih otroških las. EU DA SHAMPOO VVVVVWvVVVVVVVV\A^V>^«VVVV\^VVWwVVVVVVVVVWVVVWVVWwVVVVVVVwWVW>^VwVVVVS/*^WNA^^ravzaprav le veselični prostor in prevelik promet pri Slamiču. Klobasice so še vedno oznaka koprnenja gostov iz province. Da so zrcala storila svoj čudež in da bi ga še bolj, če bi bila večja in spojena, je gotovo. Kreola, Urbanek in Pajek so svojevrstne zadeve, ki jih je treba videti. Zanje ni potreba reklame, glava v pajčevini je svoja reklama. Pogrešali smo le iniciativnosti naših umetniških krogov v aranžmaju in primerni kulturobojnosti. To pride na vrsto prihodnjič. Cujemo le to da bo na ptvi prihodnji razstavi prodajal vsak slovenski pisatelj svojo revijo pred svojo kolibo. Kdor je še nima — naj pohiti, tiskarn in klišarn je v Ljubljani dovolj na razpolago. Pri-glase sprejema Ahmed (odelenje črno-rjave umetnosti). Na bohemskem večeru smo se sestali vsi prijatelji našega gledališča. Prijetna zabava, mnogo ljudi, stari znanci in lepa »miss«. Seveda sem bil v svoji navadni obleki, veselo razpoložen, volil »miss« in čebljal ob svojem omizju. Večer je minil, kar hitro. Ne videl bi tega in ne vedel onega, če bi me ne razveseljeval prijatelj umetnik z izbrano govo- Spaina soba po načriih akad. slikarja Toneta Kralja na jesenskem velesejmu. Lasi dr. Vavpotiča. Izdelata tvrdka Erman <$ Arhar, Št. Vid nad Ljubljano Salonček po načriih akad. slikarja Toneta Kralja Foto .ilustracija' N. Pirnat: „Miss ThaliaSava Severjeva (Scherbaum) rico tako nekako proti jutru : ’To da je bohemski večer — še jaz nisem pozabil kravate doma!? Vse preveč elegance in nobenih prevrnjenih miz. Spored brez pravega aranžmaja, brez pravega slovenskega, kaj šele ljubljanskega esprija in nobenih prevrnjenih miz! Vem, da ti piješ raje chartreuse ali sherry-brandv, samo da ti ni treba absinta, prijazne, priznane bohemske pijače. Nočeš biti bahem, priznaj vseeno: brez prevrnjenih miz, brez apašev, bohemskega esprija ne gre, če hočeš aranžirati bohemski večer. Nisem kubist, pa raje bi imel futurističen aranžma. To je vse. preveč buržoazno. Iz jeze bi še danes raztrgal kravato, če bi ne bila »miss Thalia« tako lepo devojče. Brez prevrnjenih miz ne gre.« Šel sem po svojih potih. Morda se je že delal dan. Ponekod so brlele prve luči — morda pridnih študentov, ki bede nad knjigami, morda zakesnelih bohemov. >Ni brez vsega, kar je brbljal prijatelj. Osnoval bom novo bohemsko revijo.« Takrat pa se je res že napravil dan. S Pogačarjevega trga (Miss-epidemija) — Al’ ste že slišal’ ? Miss Ilirijo, Miss Talijo, Miss Reteče in dijaško miss že imajo Zdaj bodo še med nami izvolili »miss Klek«. To bo konkurenca! r Nalouljene ribe solijo in spravljajo v sode za transport To in ono o ribah Ni ga kotička ua kopnem in ni je globočine v vodi, kamor ne bi bilo prodrlo življenje. Nebroj je primerov tako v živalstvu kot v rastlinstvu, ki nam kažejo neupogljivo življenjsko odpornost in pa zmožnost prilagoditve organizma na dane razmere. Življenje klije in se razvija v pekočih puščavah in na mrzlih ledenih planjavah, življenje si je osvojilo teren za prot:vit in napredek v studencih in potokih, v deročih rekali in veletokih, v brezmejnih morjih in oceanih. Ni ga skoraj živalskega razreda, ki ne bi bil zastopan v ogromni armadi vodnih živali vsaj po enem zastopniku, da, celo sesalci in ptice, po večini izraziti prebivalci kopnega in zraka, imajo nekaj članov, ki so se z dušo in telesom zapisali vodnemu elementu. Brez števila je živalskih vrst, od enostaničnih protozoov do orjaških plavutonožcev, na kojih poedincih se da proučevati velezanimivo poglavje iz biologije: »Prilagoditev živalskega organizma na življenje v vodi«, najnazorneje pa se nam zanimivosti tega poglavja očitujejo v proučevanju ribjega organizma. Spoznaj okoliščine, v katerih živi žival, in razumel boš pomen in ustroj njenih organov! Spoznaj vodo, vsa njena fizikalna in kemijska svojslva, pa ti bo postalo jasno, zakaj mora biti riba taka kot je in ne drugačna. V vodi, ki je zdaleka gostejša od zraka in zdaleka redkejša nego je kopno, je poprišče in torišče ribe od trenutka njenega nastanka do njene smrti. V njej si riba išče hrane, v njej se giblje iz enega kraja v drugega, tu se plodi in razmnožuje, skratka, voda je za ribo začetek in konec vseli njenih življenjskih funkcij. Primerjajoč ribje telo, njega zunanji in notranji ustroj z organizmom drugih živali, nam v splošnem pač ni težko odgovoriti, kaj je značilno za ribe, in prav lahko nam je spoznati razlike, |>o katerih se ribe razlikujejo od živali, katere uvrščamo v ostale skupine celokupnega živalstva. Zleknjeno in ob straneh nekoliko sploščeno telo vretenaste ali valjaste oblike, spredaj več ali manj zožena ali sploščena glava je brez vratu zlita s trupom v celoto, trup prehaja v močan rep — te značilnosti tvorijo prvi anatomski karakter ribjega organizma, za njimi pa neposredno slede organi za kretanje v vodi. namreč plavuti. Jojmene, kako dolgočasno je poslušati ali čitati razprave 6 pomenu ni funkciji teh plošnatih tvorb, porazdeljenih po vitkem ribjem telesu, in kako zabavno in poučno je opazovati delovanje plavuti ua živem objektu v prosti prirodi! Zdi se mi in najbrž bo to tudi ms, da je v vsakem gibu in v vsaki kretnji ribe več elegance in pa smotrenosti kot v ptičjem letu in da so ribje plavuti zdaleka popolneje prilagodene svojemu namenu kot ptičje peruti, ščuka, postrv, ost riž, jegulja in nebroj drugih naših sladkovodnih rib te s sleherno kretnjo prepriča o žalostnem, a resničnem dejstvu, da je človek sicer res najbolj razumno živo bitje, a še zdaleka ne vsestransko jiajpopolineje ustvarjen, in da je najmanjša ribica telesno zdaleka popolneje rojena za življenjski boj nego človek, ki se ponaša z znanstvenim imenom Hotno sapiens. Če občudujemo smotrenost ribjega organizma že po zunanji anatomiji, koliko bolj se divimo čudežnemu ustroju njegove notranje anatomije! Koliko napora, duševnega in telesnega, koliko časa in denarja je človeka veljala iznajdba zrakoplova, s katerim se moremo povzpeti v zračne višave in pluti med nebom in zemljo, in kaj vse je moral človek poizkusiti in preizkusiti, preden se mu je posrečila konstrukcija podmornice! Zrakoplov in aeroplan nam pričata, da je ptica popolneje ustvarjena kot človek, iznajdba lokomotive in avtomobila ter sličnih prometnih sredstev nam svedoči o nepopolnosti našega organizma v hitrosti, in parobrod ter podmornica sta priči, da bi se človek brez tehničnih pripomočkov ne mogel kosati v vodi niti s krapom, ki slovi za eno izmed najpočasnejših rib. Kako enostavno in skoraj bi rekel neokretno je gibanje najele-gantnejšega in naj hitrejšega prekooceanskega parnika v primeri z gracijoznimi kretnjami katerekoli ribe, in kaj drugega kot neokreten jeklen kolos se nam zdi še tako moderno konstruirana podmornica v primeri z ribjim organizmom. Sestav podmornice in njeno delovanje moreš razumeti do podrobnosti natanko, anatomija ribjega telesa ti je pač lahko poznana, njeno delovanje pa je prefino, da bi ga mogel razumeti do dna. »Pod hrbtenico imajo ribe vzdušni mehur, to je kožnato vrečo, napolnjeno z zrakom. Ker je zrak lahek, zmanjšuje vzdušni mehur telesno težo in riba zlahka plava. Kadar se spušča na dno, stisne mehur; če pa se hoče dvigniti, ga razširi.« Tako se glasi vse najvažnejše, kar nam ve šolska modrost povedati o notranjem organu ribjega organizma, s katerim riba regulira lego svojega telesa v vodi. Ne sliči tako in enako pripovedovanje pripovedovanju otroka o sestavu in delovanju parnega stroja in ni tak opis bolj podoben domnevi kot ugotovitvi neizpodbitnih dejstev? Naj se trdi o delovanju vzdušnega mehurja ali pa kateregakoli drugega notranjega organa to ali 0110, dejstvo je, da njega delovanja še ni opazovalo človeško oko in pa, da je tako fino in komplicirano, da ga pač lahko domnevamo, povsem doumeti pa ga ne bomo mogli nikdar. Čim bolj si prizadevaš prodreti v prirodne tajnosti in čim več si jih spoznal, tem bolj prihajaš do prepričanja: vem, da nič ne vem. Komaj začneš misliti, da si prodrl do dna enega prirodnega pojava, že se ti odprejo novi problemi. Gibanje in kretanje ribe v vodi! Navidez kaj lahko razumljiv problem iz živalskega življenja, v resnici pa tako kompliciran, da se ne da razložiti ne s sliko in kaj šele /. besedo! Naj načnemo drugo važno vprašanje iz tajnosti polnega življenja v vodi: Krvni obtok in dihanje rib? Začeti bi moral z razlago o sestavu zraka in o njega pomenu za živa bitja, opisati in razložiti bi moral sestav Ščuka (Esox luciusj. — Ni je ribe v naših vodah, ki bi bita smotreneie ustvarlena za živijenie v vodi, kot je ščuka. Vodo reže, kot bi plavala v zraku in kadar treba, šviga v njej, da ji komaj slediš z očesom krvi ter krvni oibtok pri kopnih živalih, da bi mogel podati vsaj površno sliko, kako se pretaka kri po zamotano razvrščenem ožilju ribjega telesa ter kje in kako se kri osvežuje z življenje vzdržujočim kisikom. Prav tja v nauk o okostju bi nas zapeljala razprava o škrgah in, ko bi govorili o vodi, iz katere črpa riba v njej absorbirani kisik, kajpada ne bi smeli iti mimo načina, kako riba sprejema hrano in kako se prehranjuje. Tam problem za problemom, tu problem v problemu. Dihanje in prehrana... Didaktični predpisi zahtevajo, da se obravnava po- glavje o prehrani docela ločeno od poglavja o dihanju, dasi sta prehrana, odnosno prebava in dihanje prav za prav ena in ista funkcija živalskega organizma. Izjeme seveda tudi tu potrjujejo pravilo, da ni prehrane brez dihanja. Med vsemi živalmi je to dejstvo najlaže opazovati pri ribah: z grižljajem vode — (kako drugače naj imenujem ono porcijo te prakoristne tekočine, ki jo riba zajame v ustno duplino, čim odpre gobec?) — sprejme riba ne le množico v vodi nahajajočih se živalic in rastlinic, ampak tudi izvest no količino v vodi absorbiranega zraka. No, in kaj potem? Komaj si staviš vprašanje, je filtracija vode v ustni duplini že izvršeno dejstvo. Živalice in rastline so obtičale na vrši, sestojeoi iz zobcev, s katerimi so posute notranje strani škržnih oblokov, ter čakajo, da jili pogoltne nenasitni želodec, kisik so iz votle sprejeli Jegulja (Anguilla vulgaris). — Ni brez podlage izrek: „Se zuija kakor jeguljaJegulja se z lahkoto prerine skozi mesta u vodi, kjer bi vsaka druga riba obtičala in poginila. Kako iznajdljiva je priroda v ustoar/nnju življenjskih zmožnosti! številni škržni lističi v kri, v zameno pa oddali vanjo ogljikov dioksid. Skozi usta sprejema riba vodo ter v njej absorbirani kisik in v njej vsebovane organske snovi, skozi škržni razi pa jo zopet vrača, odkoder jo je sprejela, in ž njo vred odstranjuje tudi ogljikov dioksid, plin. ki nastaja med tajnosti polnim procesom, imenovanim kratko asimilacija hrane. Ob tej priliki bodi mimogrede omenjeno šele pred kratkim ugotovljeno dejstvo, da je odbojna sila vode, ki jo štrca riba skozi škržni razi, tako velika, da se ž njo riba poganja naprej, ne da bi ji bilo treba izvršiti najmanjšo kretnjo z repom, oziroma s plavutmi. Splošno prevladuje mnenje, da so ribe intelektuelno manj razvite živali. Prelistaj in prečita} knjige, ki govore o ribah, o njih živčevju, o ustroju njih čutil, pa boš koncem koncev moral priznati, da se na podlagi našega dosedanjega poznanja ribe pač še ne more izreči končna sodba o stopnji njenega duševnega razvoja. Vsakdo, kdor je že opazoval način, kako si išče in lovi plen ščuka ali katerakoli druga riba roparica, je uverjen, da mora tudi v ribi tičati nekaj takega, kar imenujemo pamet ali pa razum. Nam izredna osetljivost ribe za najrahlejše valovanje vode Pravi jeseter (Acipenser sturio). — Primer za nadanje ribe, t. j. ribe, ki si iščejo hrano v blatu na dnu voda ne priča o dokajšnji porciji pameti in nam ne govori njena osetljivost za razlike v svetlobi in slične pojave v bližnji in dal jni okolici, da je tudi riba inteligentna žival? Najzanimivejše poglavje v proučevanju katerekoli živali je proučevanje o načinu njenega življenja, njena biologija. Mnogo časa in mnogo truda ter mnogo podrobnega opazovanja je bilo treba, preden so mogli ugotoviti način življenja vseh na kopnem bivajočih živali. Da je opazovanje vodnih živali, prav posebno še slanovodnih, v prosti prirodi še neprimenno težavnejše, nego je opazovanje živali, ki oživljajo kopno, je menda samo ob sebi umljivo. Težave, s katerimi se ima boriti biolog, preden se mu posreči podati jasno sliko o načinu življenja te ali one vodne živali, nam izpričuje dejstvo, da še danes, ko je vendar prirodopisna veda v polnem razmahu, ni še povsem pojasnjen razvoj marsikatere ribe. Kaj vse so do nedavna pisali, ugibali in fantazirali o razvoju in razmnoževanju splošno znane jegulje! Ohranitev rodu! Na kateri drugi živali moremo lepše opazovati to najvažnejšo v biologiji slehernega živega bitja utemeljeno težnjo nego prav n« ribi? Stotine, tisoči, da, celo milijoni iker, ki jih polože samice nekaterih ribjih vrst, so eden izmed najočitnejših dokazov, da stori in ukrene priroda vse za ohranitev živega bitja v potomcih. Neštete so nevarnosti, ki iprete ribi s poginom, a česar ne bi riba zmogla ne z močjo in ne s hitrostjo, zmore s številom. Čim več iker izleže, tem večja je verjetnost, da se bo njen rod rešil in ohranil preko vseh neprilik in ne- varnosti. Pretežna večina rib se za izlegla jajčeca sploh ne briga, temveč jih prepušča usodi, ki je v vodi še zda-leka brezobzirnejša kod na kopnem, tako da se jih razvije le prav majhen odstotek, dočim druga sploh ne dosežejo svojega namena. Skrb staršev za zarod, kakršne smo vajeni pri sesalcih in pticah, je ribam nepoznan življenjski nagon, vendar se tudi med njimi najdejo vrste, ki ne le skrbno varujejo položena jajčeca, ampak tudi mlade ribice. Kdo še ni čital o zetu ali celo sam opazoval to mično ribico, kako si iz rastlinskih vlakenc gradi gnezdece ter vanj polaga ikre, ki jim nato samec pahlja s plavutmi sveže vode? O grenčaku je znano, da zavaruje jajčeca s tem, da jih s tulčastim leglom polaga med lupine jezerskih školjk, kjer so varna pred sovražniki in kjer jih obliva vedno sveže dotekajoča voda. Nadvse skrben oče se nam zdi tudi samec morskega konjička, ki varuje in vali jajčeca v trebušnem mešičku. Ježarica (Diodon hystrix). — Na prvi pogled — žoga za nogomet, v resnici pa prav prava riba. Vsak po svoje . . . Ježarica se brani s koščenimi bodicami, s katerimi ji je posuta površina telesa, plnva pa s trebuhom navzgor Govoriti o gospodarskem pomenu rib za človeka, bi se reklo, govoriti o nečem, kar je znano vsakemu otroku. Ribe nam dajejo oikusno, zdravo in ceneno meso, nekatere med njimi, v prvi vrsti jesetri, nam dobavljajo kaviar in ribji klej in pozabiti seveda ne smemo trske, ki je že marsikateremu bolniku vrnila zdravje s svojim nadvse zdravilnim jetrnim oljem. Tribuna dostojanstvenikov S proslave 10 letnice osvoboditve Prekmurja v Murski Soboti Manifestaciisko zborovanje Foto H. Kern Sezona: od 1. maja do 30. septembra September najboljši čas za uspešno in ceno zdravljenje Koncertira vojaška godba. Največja udobnost. Na železnici znatni popusti. Ugodne zveze. RazpoSiljanje mineralne vode. Zahtevajte prospekte! Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina Slovenska Krajina (Prekmurje) (Ob desetletnici osvoboditvej M. Kranjec Ni to nikaka dežela čudežev, tudi ne Koromandija, pa tudi »Sibirija« ne. V resnici pa je to povsem zase dežela, dokaj drugačna od ostalih slovenskih pokrajin. Polja se širijo onstran Mure; skoro do medogledja — komaj na vzhodnem obzorju jih spremljajo hribi — Goričko in Bojnečko. Polja... Med njitmi so razpredene trudne ceste; jagnjedi jih spremljajo in obnemogli topoli sanjajo ob njih. Pa ni dolgočasna pokrajina: nekaj posebnega je v njej: spomladi, ko se travniki bohotno razcvetejo; v vročem poletju, ko orumenela žita valovijo v vetru — komaj tu in tam s koruzo pretrgana in s cvetočim makom nad krompirjem; v jeseni, ko odcvete ajda — kakor belo morje — in še pozneje — ko travniki in polja orumenijo iil se "Tista bolna orumenelost razširi mimo gozdov med liiše. Tedaj se ne sprehajajo več štrki po jarkih in po travnikih — vrane in kov rani posedajo po golem drevju, se spuščajo nad polja — in ko sneg pade na zimo, zahajajo med hiše v vas. Taka je naša pokrajina; tam na sever se pač dvigne V Goričko, pa kakor da ravninske sanje segajo med te g niče, zasajene z vinsko trto, zarasle s temnimi gozdovi. Naše vasi so vse razvlečene od severa v jug, dolge, kakor je pokrajina. Hiše sanjajo med vrtovi in med drevjem —, nizke koče še z večine s slamo krite. Z dken te pozdravljajo rdeče rože — vse leto bujno razcvetene. Naše hiše so tesne in skromne, ampak prijazne in nekam vedno praznične. Pesem te pozdravi, če vstopiš, in okroglolično dekle se ti nasmehne, la gospodar ti položi na mizo \ rček vina z lendavskili goric, ali pa vsaj jabolčnico. Trpka je naša zgodovina in ni niti enega prijetnih spominov vse do pred deset let. In le čudno, da so ljudje vzdržali. Čudno tembolj, ker so hodili delat na Madžarsko vsako leto in to v precejšnjem številu. Kljub vsemu pri -tisku, ki je bil od one strani, je vse ostalo, kakor je bilo nekdaj. In dočim je na slovensko kulturo vplival zapadni svet preko domače inteligence — na našega kmeta ta vpliv ni prišel, ker ni mogel. Pri nas so kulturo širili samo duhovmiki, ki so sicer študirali na Madžarskem, 'ki pa so ohranili domačnost in jo tudi pri ljudeh skušali obvarovati. Naši ljudje so — sanjavi, kakor je pokrajina (dolga in sanjava) in kakor je bila zgodovina, ki nas je skušala premamiti, da bi pozabili nase. Imamo svojo pesem; sicer veseli in dovtipu i ob proščenjih An drugih veselih prilikah, smo na večer dovzetni še za lepo čuvstveno godbo — našili ciganov. Godba in pesem nas spremljata in nam vzbujata razpoloženja. In kakor se vsako leto razkropimo po svetu (mnogo nas je in ne moremo drugače živeti), na zimske večere se vračamo pod krov, da čujemo svojo pesem, da čujemo svojo besedo. K. jakob: Poletje v Prekmurju ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS Svefovnoznani zdravilni vrelci: TEMPEL - STYRIA - DONAT Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter 0jEcft Mož: »Res nisem mislil, da si bom moral v zakonu vedno sam gumbe pri-šivati.« Zena: »Mar si mislil, da boš v zakonu mogel kar brez gumbov hoditi okrog ?« Vaši barvasti čevlji bodo kakor novi, ako jih barvate z Brauns, -VilbMt* barvo za usnje! Tudi aktovke, kovčegi, usnjati stoli itd. vse j vzgleda kakor novo! Dobiva se v vseh drogerijah ter trgovinah z barvo in usnjem. Tovarna barv Viljem Brcums, Celje. Stenski zemljevid Evrope Politični zemljevid Evrope Najbolj uporaben in priporočljiv za vse urade, trgovska podjetja, društva, šole L t. d. Priredil Dr. Valter Bo£>inec Velikost 156*104 cm v merilu 1:500.000 Cena za nenalepljen zemljevid v 2 listiO Din 80 — nalepljen na karton s platnenimi pregibi Din 160-— na platno s palicami Din 220'— Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Cjubljani Pred leti se je mudil znani francoski pisatelj Tristan Bernard — ki je to zgodbo sam pripovedoval — v francoskem kopališču, da bi mogel v popolnem miru napisati svojo novo komedijo. Poleg njega je stanovala dama, ki ga je vsak dan, posebno zvečer, motila z vpitjem, ropotanjem in pospravljanjem. Srdito jezen je Tristan Bernard komaj prikrival svojo jezo in čakal trenutka, da se maščuje. V soboto zvečer je prišel iz Pariza soprog one dame, da preživi konec tedna v kopališču. Na najljubeznivejši način je dal duška svojemu veselju, da soprogo zopet vidi. In tudi žena je na ves glas javljala svoje zadovoljstvo vsemu svetu skozi odprta okna. To je bilo Tristanu Bernardu preveč. Potrkal je na sosednja vrata in začudeni soprog je zaslišal grmeči glas svojega znamenitega soseda: »Bodite vendar že tiho! Ali nimate nobenih ozirov, — večer za večerom eno in isto!« Na sodniji. »Kako morete izpričati, da je bil obtoženec popolnoma pijan?« — »Čul sem, kako se je živo prerekal s šoferjem!« — »To še ni noben dokaz.« — »Obtoženec se je prerekal s šoferjem, toda šoferja nikjer ni bilo.« Izpit. Profesor kandidatu: »Vprašanje se vam zdi bržkone težko?« — Kandidat: »Vprašanje samo ne, pač pa odgovor.« »Teremtete,« se jezi cigan Janoš. »Že tri dni nosim vozel na robcu in ne morem se spomniti, zakaj sem ga napravil? — — Ah, jo že imam! Moram si umiti roke!« Dva prijatelja se srečata po dveh letih. »Kako živiš v zakonu?« vpraša prvi. — »Izvrstno, moja žena je angel,« pravi drugi. — »Srečo imaš,« jadikuje prvi, »moja še živi.« Zgodba o radiu Janez Oblak (Ob obletnici ljublianske radio-postaje) Ilustriral Miha Maleš i. Moja žena je po čudnih ovinkih prišla do 3000 Din. Neka stara teta, Bog ji daj srečo, je imela šestdesetletnico. Ta teta je bogata, to lahko povem, toda te zgodbe ne bi smel povedati, če bi teta izvedela. Prosim, da ji tega ne poveš. Tudi ji ne bi nič pomagalo, teta je (skoraj bi dejal: hvala Bogu!) gluha na obe ušesi in tudi njene šivanke jih nimajo. Za šestdesetletnico je darovala ženi 3000 Din. Štirinajst dni se je žena prepirala vsak dan, kaj naj kupiva za ta denar. Ona bi rada obleko in plašč in čevlje in abonement v gledališču, prav za prav je ta stvar šla od abonementa na obleko in plašč in čevlje. Otroci bi bili radi imeli nove čevlje in fantek hlače in deklctci oblekco in kapo. Tudi nase sem mislil, toda samo enkrat, in od tistega dne sem vsak dan slišal, da nimam nobene ljubezni ne do žene, ne do abonementa, ne do fantkovih hlač in sploh. Sploh je bila pika in je značila v naši hiši konec vseh pravd. In gorje, če bi po tej besedi še kaj zinil. Vsi otroci bi planili pokoncu in bi zavpili: »Ata, zdaj bo pa ponev!« Ponve nisem nikoli izzval. — To sem hotel povedati na kratko, da orišem vse, kar je potrebno za to-le pripovedovanje. Tiste dni so otvorili v Ljubljani radio. Moja žena je začela sumljivo molčati o obleki in abonementu in sploha ni bilo. Zapazil sem njene zamišljene oči in po vsej hiši so ležale številke »Slovenca«, odprte na oni strani, kjer je bilo kaj o radiu. Na nočni omarici Finžgarjev govor, na vzglavju Mlakarjeve historije, na mizi kakor slučajno pod šipo program. Ne zamerite, jaz mislim počasi in nisem mogel stvari do dna. »Kuja se, kuja se radi obleke in hlač!« je bila moja misel, toda prijemati se me je začela pod vtisom vsega »slučajnega« branja misel na radio. Bi, saj bi, če bi imel, toda zadnji zaostali ptič je moral za druge stvari. In je prišlo tako. Začela je pri obedu, med obedom, med juho in krompirjem, med krompirjevo juho in krompirjevo prikuho. To povem natančno, da boste razumeli. Začela je kar brez uvoda, jaz nisem nobene rekel. »Ti se motiš; jaz vem, kaj ti misliš, toda ti se motiš. Ti ne boš sebi kupoval ne suknje in ne klobuka. In če jaz pravim, da ne, pa ne in ne in ne!« Pri zadnjem ne je treščila kozarec na tla in odšla. In jaz tudi. Namreč kozarec! Kuhalo me je, kaj kuhalo, če je mogoče kuhanje po krompirjevi juhi. Zagrabila me je sveta jeza, sveta, presveta jeza, z eno samo besedo junaška jeza. Sklenil sem, da uničim vzrok nemira naše hiše. Pograbil sem omot v omari, omot s 3000 dinarji in planil na cesto. Trdno sem bil sklenil, da jih vržem v vodo. Da, tak sklep je bil v moji duši. In ko sem tako okrog divjal ter me noben prijatelj prej ni vprašal kam, sem divjal že po Miklošičevi cesti in vedel, da bo denar zletel na frančiškanskem mostu v vodo. Tam na Miklošičevi cesti, o kraj presrečnega imena, vila cement! Otemnil ni te časa beg, prej revščina, zdaj prelepa stvar! Zagledal sem tole reklamo na barijeri: PGOC&INIOD DFIFK od 1980 Din M Zvočnik A N PL K Radio Ljubljan Obvestilo! fW£-lo sc nam je giohoKu znižati ci no la r. e p r e k o s 1 j i v i angleški zvočnik aMPUO* k AC 27 na 1400 Din )N- A C 27 piekrtia (dimke! 3r MikloSičeva c tula 5 n ®x/ s m ::if) OLU • iššlti STftOK-CVHA KttnSZBVARMMSVAR IM GA NEV&aHŠOCE AKVM.VWTC)M| MIKlOUlttžVACEtlA 5 ii - • ♦* - :;' , JI V meni se je porodila škodoželjna misel. »Čakaj,« sem si dejal, »da se boš lahko jezila.« In šel sem in kupil — radio. Naročil sem, da ga smejo prinesti in montirati šele drugi dan dopoldne, ko bom v pisarni. Plačal sem na račun tri tisočake, trd tetine tisočake. Pri nas je bil tisti večer tihi večer in drugo jutro tiho jutro in začel se je običajni tihi teden. Niti ogenj se ni dal prižgati z vsem pihanjem in solznimi očmi. »Zdaj morata še vidva v šolo brez zajtrka!« je rezala žena otrokoma kruh. Oprostite, jaz ne najdem vzročne zveze za te besede, beležim jih. kakor sem jih slišal in kar sem slišal tisto jutro, ki je bilo začetek običajnega tihega tedna. Običajno je bilo ob taki priliki, da sem tudi jaz šel brez zajtrka. V srcu sem že škodoželjno mislil na poldne, ko bo radio v hiši! Namenil sem se, da opoldne pokukam samo skozi vrata in če bo prehudo, sploh ne vstopim. Ta sploh je različen od pike — sploh! Izposodil sem si pri prijatelju kovača in ob enajstih stopil k Mraku na mali golaž in pivo. Za vsak slučaj, če — da, če bi ogenj tudi opoldne ne gorel! Ob pol treh sem z utripajočim srcem stopal, recimo po pravici, drsal v četrto nadstropje. Žal mi je bilo, kajti zavedal sem se, da sem ženico razžalil, prav pobalinsko. Vrata so bila priprta, narahlo sem jih odrinil in stopil v kuhinjo. Pomislite, moje presenečenje! Ogenj je v štedilniku gorel in na njem se je cvrl dunajski zrezek. Dunajski zrezek, moja naj ljubša jed. Zraven pa je kipel ričet! Pograbilo me je ogorčenje. To je njeno maščevanje. Zrezek sebi, meni ričet, ker ga ne maram! Okrenil sem se, ko se je ozrla žena. Oblečena je bila bolje nego po navadi in tudi nakodrala se je bila. Nič ne vem več, kako se je to zgodilo. Planila je proti meni, jaz dvignil roke, da se ubranim, toda se mi je vrgla okoli vratu in začela cmokati po mojem neobritem licu. »O moj mož, možiček. moj možiček radio, moj radio možiček, da, moj srčni radio, moj predragi radio sploh!« — Tudi ta »sploh« je različen od onega pike sploh in je klicaj-sploh! »Toda, toda —« sem se branil, »saj je za tvoj denar, za tetin denar!« Pričakoval sem, da trešči v hišo! Ona pa me cmoka ik> neobritem licu in jeclja od sreče in jeclja: »O moj možiček radio, moj radio možiček, moj radio sploh!« Ta »sploh« je pomenil višek njenih čuvstev in vidni izraz je bil dunajski zrezek. Da, dunajski zrezek, namenjen meni! »O ti modri možiček, kako si vse to preudarno rešil, vso tisto stvar!« Tista stvar so bili oni tisočaki. II. Radio je prekucnil hišni red, radio je prekucnil misli, radio je prekucnil želje — radio sploh! Ta »sploh« je moja zadrega, kako naj opišem vse to. Čez tri dni je dejala ženica: »Prijateljico bom povabila! To bo strmela in kuhala zavist!« »Prav!« sem dejal. »Toda obleke pa nimam nobene. Ali naj povem, da sem kupila radio namesto obleke. To bi ji bilo prav in raznese nas po mestu. Saj vem, vem, da nimaš denarja, toda zdaj pa kupiva na obroke —« In da rešim čast hiše, sem prikimal. © "© ' J PRI w In žena je imela obleko, preden je prišla prijateljica. Ko jo je ugledala, da prihaja, si jo je hitela oblačiti. Preden je ona prisopihala v četrto nadstropje, je bila moja žena že pripravljena, kakor da odhaja. »O, kako sem te vesela,« ji je hitela naproti. »K tebi sem hotela, prav k tebi, ker te ni bilo. Bala sem se, da si obolela!« »Saj sem rekla, da pridem poslušat radio!« »Kar dajva!« In po ne kratkem piskanju in cviljenju in rohnenju in pokanju v aparatu, s katerim je hotela moja žena pokazati svojo radioamatersko zmožnost, se je oglasila ljubljanska kukavica. »Zdaj bodo dajali kmalu baje tudi opero!« je menila prijateljica. »To se bo slišalo čudno. Jaz sem možu rekla, da imam rajši abonement.« »Mi ga že imamo!« je drzno dejala moja žena in ni trenila z očmi. Mene je oblila zona. Kajti vedel sem, kaj to pomeni. To je pomenilo abonement vsaj dveh parternih sedežev v prvih vrstah. Ko je prijateljica odšla, trdeč, da je naš aparat krasen in da si ona tudi takega želi — sem vedel, da bo g. Bizjak prodal vsaj štiricevni aparat. »Kako si mogla reči tisto o gledišču?« sem jo začudeno vprašal. »Vidiš, možička,« je dejala nedolžno. »Ali naj raznese, da zdaj ne moremo radi aparata?« Dokaz je bil jasen in na dlani. Drugi dan sem prosil šefa za predjem — zaradi abonementa. III. Bila sva povabljena na radiokoncert k prijateljici. Prejšnji dan je bila moja žena v mestu. Prinesla je domov par škatel in v mojo grozo je za njo prinesel sluga iz konfekcijske trgovine nov plašč. »Ali naj grem brez plašča k prijateljici!« je bil točen odgovor. »Vem, vem,« sem dejal, »sicer bi mislila, da radi aparata —« »O, ti moj možiček!« mi je padla okoli vratu, »kako si moder, ti moj radio!« Meni je prihajalo slabo pri srcu. Toda pod večer sva šla k radiokoncertu k prijateljici. Imela je petcevni aparat in okvirno anteno. Ko je moja žena zmagoslavno slekla plašč in pokazala kakor slučajno nove čevlje in nov klobuk in stopila k aparatu, sta pobledeli obe. Vem, moja žena radi petcevnega aparata, prijateljica radi plašča. Tisti hip se mi je porodila srečna misel. IV. Vrnila sva se. Na pragu nas je že preplašena sprejela služkinja. »Naj ne zamerijo, jaz nisem kriva, jaz nisem prav nič kriva!« In preden sva izvedela od nje, kaj in kako, mi je udaril na nos strašen smrad po usnju in zažganem suknu. Fant in starejša deklica sta se prestrašeno tiščala v kotu. »Kaj je bilo?« sem planil nadnju. »Radio sva napeljevala!« je jecljal fant. »Da, anteno!« »Da, Majda je stala na štedilniku in zabijala žebelj tamle,« je kazala dekla. »Stanko je sedel pred njim in zabijal žebelj tamle. Žerjavica mu je padla na kolena in zažgala hlače.« »Novih bo treba!« je dejala žena enostavno. »Nič ne bo novega!« sem bruhnil. »Nič ne bo novega! Samo to bo novo, da pošljem radio nazaj, da pošljem tvoj plašč nazaj, da pošljem tvoj klobuk nazaj, da pošljem tvoje čevlje nazaj. Fant bo dobil hlače iz mojih starih in Majda ima lanske čevlje!« Čakal sem, kaj bo. Ali se bo vdrla zemlja ali ne. Žena me je gledala, gledala, gledala vsa začudena, nato planila v jok: »Vse gre lahko nazaj, samo radio, radio pa ne! Ali rabim obleko ali rabim čevlje ali rabim klobuk ali rabim gledišče? — Doma bomo, fantu bom naredila hlače iz tvojih in bom poslušala koncert in opero doma, za Majdine čevlje pa bo že. In v obleki me je že videla in v plašču in v klobuku, zdaj sem lahko doma. Saj zdaj bomo lahko doma, samo radio naj ostane.« In so mi še otroci padli okoli vratu in prosili: »Samo radio naj ostane!« Tako je radio ostal, vse drugo pa je romalo nazaj. Žena je itak trdila, da si je dala poslati samo na ogled. Od tistega časa se je vse prekucnilo v hiši. Moja žena je sedela doma in trdila, da sploh ne mara nikamor, ker ima vse doma. Srečal me je prijatelj in se mi zaupal: »V' nedeljo imamo nekaj na Posavju pri Rogovilci!« Tisto nekaj sem poznal, obstojalo je iz desetih litrov stavljenega in zapravljenega vina. Moj prijatelj je izgubil in hranil že tri mesece za to pijačo. »No, in?« »Ali ne bi povabil moje družine na radiokoncert?« »Drage volje, jaz itak govorim v radio tisto popoldne in me ne bo motil obisk!« »Ti si zlat fant!« mi je skoraj padel okoli vratu. »Pripelji se za mano! Zdaj pa z menoj in povabi slučajno! Ne daj se ostrašiti, če bom nejevoljen. Vztrajaj, vztrajaj, ljuba duša zlata!« In sva šla. In smo govorili in je prijatelj izrekel dvom, da bi radioaparati sploh mogli dati čisti glas. In sem se jaz razvnel in trdil, da se pozna, kdo govori in da me lahko danes posluša. Njegova družina vsa na noge. Ali je res? In tako sem jih povabil. Prijatelj je mrko pogledal in dejal, da morajo z njim. Zakaj pa je nedelja? Nikoli nima za družino časa, zdaj pa mu jo zavajam. Skratka, bil je hud in sem mislil, da si je premislil. »Prav žal mi je,« sem dejal. Takrat mi je stopil na prste in zašepetal: »Vztrajaj, vztrajaj, duša zlata!« In sem vztrajal, vztrajali smo vsi in se je omehčal. Družina je šla k meni domov, jaz na radio predavat, prijatelj k Rogovilci. Ko sem zropotal v tisto belo škatlo svoje predavanje, sem jo mahnil za njim. Pri Rogovilci, ej, tam se pozabi, kje je človek doma. In smo res prišli šele ob desetih domov. »Kod si za božjo voljo hodil?« me je žena sprejela. »Predaval sem v radio!« sem zinil nesrečnik. »Čakati sem moral, ker je imel defekt in so program spremenili!« »Kako se lažeš!« je vzkliknila napol ogorčeno, napol zmagoslavno, »saj smo te vendar slišali — že ob petili!« Zbral -sem vse svoje moči in misli, kajti treba je bilo vseli sil in vse energije. Po Rogovilci je sploh treba moči in sil! Ta »sploh« je vinski sploli in ni pika in ne klicaj, ta sploh se je končal pri meni takole: »Če bi ne'smel za tisti honorar, ki sem ga prejel pri radiu — jaz ne maram kontrole — tu imaš honorar, toda, toda jutri bo šel tudi aparat nazaj, da, jutri bo šel tudi aparat nazaj, aparat nazaj! Jaz ne maram kontrole, nobene kontrole sploli!« »Saj nisem nič rekla! Ali sem kaj rekla? Sploh nisem ničesar rekla. Da, sploli! Saj si zaslužil! V radio govoriti mora biti mučno. Saj si zaslužil razvedrila! Tn kako si govoril! In slišali smo te! Ampak aparat boš pustil, saj ga boš pustil. Otroci ga imajo tako radi in meni ni nič dolgčas, če imaš sejo. Sploh mi ni dolgčas!« Ta »sploh« je pomenil predajo trdnjave. »Si bom premislil!« sem dejal moško. To premišljevanje traja in pri naši hiši je zlat mir, le radio včasi cvili in piska — moje seje zdaj nemoteno trajajo lahko do polnoči. »škoda,« pravi včasi žena, »da nisi prišel prej! V Rimu je bila ,Traviata\« Ali: »Na Dunaju so bili Dunajski ku-pleti.« Ali: »Kako čudovita je poljska opera!« »Res škoda,« pravim, »te strašne seje in še po seji me ljudje ne puste na miru!« Oba sicer veva, kako je, toda zdaj je mir in radio je prinesel mir in fantu hlače iz mojih starih hlač. — S predjemom sem sebi kupil suknjo.« Tako mi je pripovedoval moj prijatelj pri neki taki se ji pri Kaplanu, ko sem že razmišljal, kako se bom opravičil sam doma. Prijatelji, saj veste vsi, ko bi ne bilo pri nas tega in tihih juter in začetkov tihih tednov, bi ne menjali z nobenim samcem. »Jaz še zmerom premišljam!« je važno pristavil. Tako me je zavleklo in Miklavž je tudi naši hiši prinesel radio in ničesar drugega. • Otrokom sem prepovedal hoditi po štedilniku in ženi naročil, da mora trditi, če bo govor o gledišču, da ji škodi slab zrak in jo bole oči pri gledanju na oder in da zato nima abonementa. Toda stvar ni imela uspeha. Moja žena je šla sama v gledišče ter me poiskala po predstavi pri Kaplanu pri seji. Otroci niso hodili sicer po štedilniku, temveč po strehi in vsak dan prestavljali anteno ter si je nazadnje eden zlomil k sreči'roko. K sreči pravim, ker bi si bil lahko obe. f Zdenka Rodič Nenadoma je preminula v svoji češki domovini naša modna so-trudnica gospa Zdenka Rodič. Vsi, ki so pokojnico poznali, so znali ceniti njeno družabnost, posebno pa še razgovore o umetniških problemih mode motlue linije itd., ki so bili vedno izredno interesantni Z mladostnim navdušenjem je pozdravila našo novo rev i jo »Ilustracijo«, saj je bil ta list v takem formatu in zasnovi, kakršnega si je bila sama že davno želela. Prva se je odzvala povabilu uredništva, da poroča o modnih novostih Zato jo bodo »Ilustracija« in njene čita-teljice ohranile v prijaznem spominu. — Modni atelje »Zdenka Rodič« posluje še uaprej v Ljubl jani, Miklošičeva cesta štev. 10. »IlustracijaM Naslovna slika na ovitku: A. Sirk, Ob trgatvi (olje). Foto »Ilustracija«: Marjan Pfeifer. Vsem sotrudnikom, ki nam pošiljajo fotografije: pošiljajte nam satno originalne fotografije! »Ilustracija« more prinašati le tiste fotografije, ki jih niso objavili drugi listi. Zbog pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti mnogo gradiva. Prosimo potrpljenja: vse pride na vrsto. Salda-konte ŠTRACE JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K*T» D» V LJUBLJANI, KOPITARJEVA 6/IL Grafološki kotiček Prosimo vse tiste čitatelje. ki pričakujejo odgovore, da malo potrpe. Naš grafolog je bil dalje časa odsoten. Ko se vrne, prejmejo vsi v redu odgovore. Uganke Rešitve ugank v prihodnji številki. Tudi rešitev nagradne križanke in razdelitev nagrad v prihodnji številki. Prejeli smo več rešitev po določenem roku in zato zakesnitev. Acelj: »Tako se dolgočasim, da že ne vem, kaj početi. Nič me ne more razveseliti, nič, prav nič ne obrniti moje pozornosti nase.« Bacelj: »Podpiši veliko menico na tri mesece in videl boš, kako ti bo čas kratek!« Taborno ognjišče s celjskim taborom skavtov v Beogradu Foto /. Pengov Sabov jugoslovanskih skavtov I. P. L Od 30. avgusta do 2. septembra 1929 se je vršil v Beogradu na porti cerkve sv. Marka sabor jugoslovanskih skavtov, združen z vsakoletno skupščino. Sabora, to je skupnega taborjen ja so se udeležili tudi slovenski skavti v zelo častnem številu. Tvorili so skoro najjačjo skupino, bilo jih je okrog 200. Malo manj kot polovico so tvorili Ljubljančani, ki so imeli sami prav za prav tri tabore. V celoti je bilo zastopanih 64 stegov (mestnih organizacij) z okoli 1500 člani. Impozanten je bil pogled na taborne zabave ob ognju, ko se je vsa ta masa in še nebruj občinstva zbrala k veselemu zabavanju in popevanju. V taboru samem je bila tudi tekma. Pri tej so zasedli Slovenci vsa prednja mesta, najbolje pa sta se plasirala Maribor in Ljubljana. Pa ne le pri tem, tudi povsod drugod so vzbujali slovenski skavti s svojo disciplino, strumnostjo in veselostjo obče priznanje, ki je dobilo spontanega izraza pri sprevodu, kjer so bili slovenski skavti in slovenske skavtinje med vsemi ostalimi 3000 skavti edini, a zato tein burneje aklamirani. Naše narodne noše in naše pesmi imajo pri tem zelo veliko zaslugo. Uspeh, ki so ga dosegli slovenski skavti v Beogradu, pomeni mnogo ne le za organizacijo, temveč za našo milo Slovenijo sploh. Zato je prav, če zve zanj tudi naša širša javnost. Slovenski skavti pred povratkom p0io l. Pengov Spasite Vaš ukras Vašu kosu novoni pronadenom francuskom p o m a d o m jiicher Obustavi opadan je i sedenje kose • Izleči kosilo tkivo; odstrani perut i sve bol jke, od kojih kosa opada i sedi Depo za Jugoslaviju: Beograd, Vasina ul. 8, II. sprat, prodaje i apoteka Delini, Knez Mihailova ul. br. 1 NA OBROKE! OBLAČILNICA ‘ILIRIJA* VODU 3 metre volnenega blaga za ženski plašč z brokatno podlogo kompletno 350, 400 in 430 Din Največja izbiral Najboljše blago! Najnižje cene! Najdaljši rok odplačevanja! Zahtevajte vzorce! Zahtevajte poset potnika! OBLAČILNICA »ILIRIJA*, LJUBLJANA MESTNI TRG 17/1. TEL. 28-25 Jahta gospoda vojvode Soen Efaestad Ilustriral Albert Sirk (Dalje) V. Pustolovcev polom. •^klenila sva, da se dobiva sledečega dne opoldne 'na policiji, da zopet obiščeva zločinca in da vendar čujeva konec njegove štorije. Preden je Krag odšel od mene, sem mu še prečital svoj rokopis. Zdelo se mi je, da je bil zadovoljen. »Vendar stvar svoje vrednosti, da jo morem predložiti sodniji,c je rekel, »in sicer njegovo priznanje, da je bil 011 tisti, ki je svojčas vlomil v bruseljsko podružnico banke C redit Lyonnais.< Ko sem se drugi dan pripravljal, da odidem na policijo, sem opazil, da je klobuk na robu zopet bel. Poskušal sem, da ga očistim, pa ni šlo. Že sem hotel vzeti drug klobuk, ko sem se spomnil, da mi je rekel Thomas Busch, kako se mi dobro poda — mogel bi misliti, da izzivam njegovo sodbo tudi o novem klobuku, če bi ga vzel seboj. Vzel sem klobuk, ki sem ga imel prejšnji dan. To poročam zaradi tega tako natančno, ker je velike važnosti z ozirom na poznejši razvoj dogodkov, kakor boste videli. Tedaj pa nisem niti malo mislil, da bi imel zamazani rob klobuka važno vlogo v celi zadevi. Ko sva se sešla z detektivom, je bil ta zelo zamišljen, vendar pa dobre volje. »Prejel sem še eno brzojavko,c mi je rekel. »V zadevi Thomasa Buscha?« »Da.« »Od koga?« »Bruseljske policije. In sicer glede na vlom v Credit Lyonnais. To, kar je pripovedal, je resnično. Spomladi 1904 je bil izvršen izredno drzen vlom v banko. Plen tatov sta bila približno dva milijona kron, a policija ni našla kljub vsemu temeljitemu poizvedovanju niti najmanjšega sledu, kdo bi bil vlom izvršil. Ker je zdaj policija po moji brzojavki doznala, da mi tu o tatvini bržkone nekaj vemo, bo poslala k nam detektiva, ki bo prispel že v par dneli.c »Nekaj posebnega in nenavadnega bo še iz tega.« (»Vsekakor. Na vsak način je to prvo priznanje iz ust I homasa Buscha. Skoro da je v resnici opustil vsako misel na beg in da se je mirno vdal v svojo usodo... Pa saj nikoli ne vemo, kaj je ž njim.« Vstopila sva v celico in našla sva pustolovca baš tako dobre volje, kakor dan poprej. Ko me je zagledal, je vzkliknil: »Eto, tu je vendar naš prijatelj v rjavem ulstru! Pozdravljena, gospoda moja!« ^ Sedli smo in jaz sem 11111 takoj prečital, kar sem napisal. Začel je ploskati, ko sem končal. Potem sva izrekla željo, da nadaljuje 011 s pripovedovanjem, kako se 11111 je posrečilo, da je prisilil Ostende s kapitulacijo. »Ko sem četrtega dne vstopil v igralnico,« je nadaljeval, je dosegla napetost in radovednost publike svoj višek. Gospodje in dame so se drenjali okoli mene, da bi se upo-znali z menoj. Jaz pa sem šel mirno mimo njih in hladno odzdravljal njihovim prijaznim pozdravom. Ko sem izpil kozarec Apollinarisa in plačal z zlatim novcem, sem takoj pristopil k veliki zeleni igralni mizi, kjer je že bila zbrana velika množica gledalcev. Croupier me je pozdravil s prisiljenim nasmehom. Saj sem vendar prejšnji večer pognal njegovo banko k vragu in croupier, ki kaj takega dopusti, pač ne more biti posebno priljubljen pri direkciji igralnice. Stavil sem, kakor navadno, najmanjšo vsoto, ki je dovoljena. Pet kronic. Igral sem brez posebne vneme in ko so zvečer zaprli igralnico, sem se vrnil na svojo jahto z dobičkom borih 17.000 kronic. To pa je bila največja vsota, ki jo je kdo ta večer v igralnici priigral. Igral sem tudi visoko igro in samo drzni igralci morejo priigrati visoke vsote. Petega dne se je zdelo, da se bo vse baš tako končalo. Igral sem več ur samo s par tisočaki. Meni nasproti je igral madžarski grof, večkratni milijonar, ki je v začetku z veliko hladnokrvnostjo izgubil velikanske vsote. Bil je to lep, mlad mož z aristokratsko zunanjostjo. Naenkrat je vrgel Madžar 50.000 kron na mizo. V hipu se je croupierju orosilo čelo. Madžar je izgubil, še enkrat je igral s 50 000 kronami in zdaj je dobil 150.000 kron. Zdaj mu je bila sreča zvesta. V pol ure je priigral nadaljnjih 80.000 in pol ure nato 250.000 kron. Seveda bi bilo zanj zdaj najbolje, da bi šel iz igralnice. Tega pa ni storil in sreča mu je obrnila hrbet. Opazil sem, da ni treniran igralec. Naenkrat je postal nervozen, ko je izgubljal eno igro za drugo, dočim sem jaz dobival. Pri vsaki igri se,m podvojil priigrano vsoto. Kupček denarja pred menoj je stalno naraščal. Že je bil pri 40.000 do 50.000, padel na 35.000, zdaj se je dvignil na 80.000 do 120.000 ... V največji napetosti so vsi sledili moji igri. Madžar je že izgubil vse, kar je priigral. Zdaj pa sem tudi jaz padel na 70.000 in croupier je bil naenkrat prijaznejši. Na vso moč sem pospešil svojo igro. Igral sem z blaznimi vsotami, jih podvojil in že sem priigral pol milijona. V tem trenutku me je nekaj prešinilo. Vrzi tega pol milijona in dobil boš, mi je švignilo skozi možgane. »S sledečim vložkom boste pognali banko — — —« je rekel croupier. V resnici se je banka majala v svojih temeljih. Ali naj poskusim in naj vržem ves ta kup zlata na črno? Baš sem že hotel to storiti — v zadnjem trenutku pa sem spremenil svoj sklep in vrgel na mizo ubog cekinček. Glasen smeh je hušknil med kibici za mojim hrbtom — izgubil sem ... Obraz croupierja bi bila morala videti, velecenjena! Njegov pogled je švigal od ubogega cekinčka do velikanskega kupa zlata in bankovcev pred menoj. Zopet sem vrgel cekin-na črno. »Rdeče!« je javil croupier. Izgubil sem ponovno. Bežna sreča mi je obrnila hrbet in zbežala k drugemu. Zamenjal sem težke zlate novce za bankovce in zapustil igralnico. Ko sem prišel na svojo jahto, sem poklonil moštvu sekt. Zvečer sem prerešetal svojo blagajno: svoj milijon sem pomnožil za še en milijonček.« »Če ste imeli take dobičke, bi ptič morali nehati z igranjem,« je rekel Asbjorn Krag. »Ne, saj sem komaj zaduhal kri. Zdaj šele sem liotel igrati za res. Sklenil sem, da ne bom zapustil mesta Osten-de, dokler nisem priigral treh milijonov. Šele en milijon sem priigral, še dva sta mi manjkala. Drugi da 11^ sem nadaljeval. Igral sem, kakor da bi bil zblaznel. V začetku me je spremljala sreča in priigral sem precej visoke vsote. Kmalu pa sem začel izgubljati. Na koncu koncev sem imel vendar še dobička 200.000 kron in bi se seveda mogel zadovoljiti s tem novcem za ta dan. Polastila pa se me je čudna strast in sklenil sem, da ostanem. Opolnoči sem izgubil milijon.« Asbjorn Krag je skočil pokonci. »Ali ste mogli biti tako nespametni, da ste nosili te velikanske vsote seboj?« je vzkliknil. »To — to vam bom takoj razložil... Ali ste že premislili kdaj, kaj je to: nositi seboj milijon v zlatu? To je — samo po sebi umevno — nemogoče. Saj sem ga vendar zamenjal za bankovce. Kar se pa tiče odgovora na vaše vprašanje, ne smete pozabiti, da sem bil trdno odločen priigrati tri milijone. Zato so moji vložki morali biti veliki. V teku sledečega dne sem moral poskrbeti za najraz-novrstnejše stvari. Poleg tega sem dal raztrositi to vest, da nameravam dragi dan ob solnčnem vzhodu zapustiti Ostende. Za to sem imel tehten vzrok, ki me je prisilil, da čimprej otresem prah tega mesta s svojih čevljev. Ta vzrok...? Nu, moja igra za milijonske vsote je vzbudila toliko zanimanja, da je neki reporterček o tem in takem priobčil celo poročilo v pariškem dnevniku. Še se spominjam naslova tega poročila. Glasil se je: Portugalski vojvoda v zlatu. Izgublja in dobiva premoženja. Pognal banko k vragu. Nekemu fotografu se je posrečilo, da me je ujel, ne da bi jaz vedel in tudi ta fotografija je bila v listu. Ko sem prebral članek, sem si bil takoj v svesti, da l>odo na Portugalskem začeli poizvedovati, kakor hitro dospejo vesti tja dol, kdo je ta .vojvoda v zlatu1. In seveda bi prišlo na dan, da takega vojvode s tem imenom na Portugalskem sploh ni. Zelo se in obžaloval, da si nisem izbral bolj oddaljene domovine, Brazilijo ali kaj podobnega. Tega sedaj ni bilo mogoče menjati. Jasno mi je bilo, da moram kar hitro odnesti pete. Vsaka sekunda je bila dragocena. Zadnjo noč pa sem moral še pošteno izrabiti, da bi se poslovil od mesta, kakor se spodobi gentlemanu. Razposlal sem zato povabila.« »Povabila?« je vprašal Krag ves začuden. »Mislil sem, da ste hoteli zadnjo noč pač preigrati v igralnici?« »Sklenil sem, da bom igral do pol noči. Po polnoči pa sem nameraval posetiti svojo zabavo na svoji jahti. Ta jahta je bila ena najhitrejših v vsej Evropi in baš radi tega sem si jo najel.« »Razposlali ste torej povabila. Koga ste povabili?« »Ravnatelja igralnice in kopališčne restavracije, štiri odlične, prijazne gospode. Dalje ravnatelja .Ostendske banke, s katerim sem imel ves čas mojega bivanja mnogo posla. Župana in še nekaj najodličnejših meščanov.« »In vsi so sprejeli povabilo?« »Seveda,« je odvrnil Busch, čudeč se vprašanju. »Saj jih je .povabil vojvoda. To je bila zanje izredna čast.« »Čemu pa ste priredili to zabavo?« »Izdelal sem si načrt, morda enega izmed najbolj genialnih, kar jih je bilo iztulitanih, trdim. Naročil sem svojemu dvornemu maršalu, da je nakupil potrebne stvari. Zabava naj bi bila nekaj tako izrednega, da kaj takega še ni bilo videlo mesto Ostende...« »Nu, in kako je bilo na zabavi?« je vprašal Krag. »Muči me silna radovednost, ali ste izgubili igro ali dobili.« »Samo trenutek prosim, gospod detektiv. Moram vam najprej povedati, da sem brzojavno pozval na svojo zabavo znamenitega Cocquelima, da bi ta recitiral par kratkih stvari. Honorar 2500 kron. Izjavil je, da pride s posebnim vlakom, ki ga plačam jaz. Poleg tega sem nakupil vse mogoče stvari za čim originalnejšo razsvetljavo v bengalični luči. Ko sem vse to uredil, plačal posebni vlak in honorar za Cocquelina, sem imel v blagajni baš milijon kron. In ta milijon sem imel v žepu, ko sem ob osmih zvečer stopil v igralnico. Kakor hitro sem se pojavil, me je naenkrat obkrožila množica ljudi, kakor vedno. Vsi trije ravnatelji so se prerili skozi gnečo in se mi zahvalili za to izredno čast, da morejo prisostvovati zabavi na moji jahti. Rekel sem jim: ,Ko sem prišel v Ostende, sem bil pripravljen na to, da izgubim milijon kron. Vseeno mi je bilo, na kakšen način se to zgodi, hotel sem le študirati vse pojave strahu pri pravi hazardni igri. Moje premoženjske razmere mi to dovoljujejo, ker taka vsota zame ne pomeni mnogo.1 Ravnatelji igralnice so se priklonili vljudno in izrazili nado, da pač še imam tisti milijon. ,Prav imate, sem rekel, ,še celo priigral sem en milijon ... Kakor ste čuli, sem doživel to čast, da sem pognal banko...‘ >Čul sem,‘ je odgovoril eden od trojice brž. .Predvčerajšnjim so prihajale tužne vesti.' ,loda sinoči,' sem pripomnil, ,sem izgubil milijon in to me jezi. Sklenil sem, da vržem vse na eno karto! Ali priigram izgubljeni milijon, ali pa še ta milijonček, svoj vložek, izgubim.' Gospodje so bili zaprepaščeni. ,Cel( milijon nameravate naenkrat vložiti?' ,Da, sem odgovoril mirno in naštel denar na mizo. ,To ni dovoljeno,' je rekel. ,Po pravilih je pol milijona najvišja vsota.' To sem prav dobro vedel, toda delal sem se, da tega pravila ne 'poznam. Zelo sem se začudil (seveda: delal sem se) in to moje začudenje je delovalo tako, kakor sem že prej računal in želel. Pogledi vseh so tičali na meni. Pristopil sem k igralni mizi. Takoj sem odštel pol milijona na črno. Okrog mene se je prebudilo polglasno mrmranje: .Vojvoda meče pol milijona na črno! Neverjetno! Blazno! Nezaslišano! Fenomenalno!' Taki in podobni pridušeni vzkliki so deževali. Vse se je drenjalo okoli mojega stola. Sto in sto široko odprtih oči je strmelo na ploščo, ki se je vrtela z blazno hitrostjo. Končno se je ustavila. ,Rdeče,' je javil croupier. Izgubil sem. Vsi so radovedno čakali, kaj bom storil. Ali so sploh mogli dvomiti o tem? Seveda sem odštel drugo polovico milijona in jo porinil na medeno ploščico. ,Barva?' je vprašal croupier. ,Črno.‘ Zopet je zazvenelo kolo v blazni hitrosti. Ko je obstalo, je javil croupier: .Črno!' Priigral sem torej izgubljenega pol milijona. Gledalci so ploskali in rjoveli: Hura! Vsi so mi nazdravljali. Jaz pa sem igral dalje, vedno s pol milijona. Izgubljal sem in zopet dobival. Ko pa sem imel samo še pol milijona, sem stavil na črno, trdno odločen, naj bo zdaj konec. In res, to je bil konec, velecenjena! Izgubil sem in to je bil moj polom!« (Dalje prihodnjič.) AS _ uini' —n mm P^JMDUITRIJA PO 1A SEVA ZA DAMI OLAVM ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO IIM PREKMURJE: HEDŽEf IN KORiVMtt, LJUBLJANA Fritz Rasp (Wall Turner) raziskuje vulkanska žrela na mesec /z filma „Haaži Murat“ po znani noveli L. N. Tolstega. (Iz fantastičnega filma F. Langa: Žena na mesecu) V glavni vlogi Ivan Motuhin Ivan Možuhin v velikem Ujinem filmu „Manolescu“. Režija V. Turžanski kritike o vrednosti posameznih važnejših filmov, feni več bo tudi od časa do časa javljala o bližnjih novostih ljubljanskih kinematografov. Smatramo, da je to potrebno tudi za orientacijo naše province, ki mora vedeti, kaj nudi glavno mesto svojim prebivalcem in kaj naj sama zahteva od svojih domačih kinematografov. Danes prinašamo nekaj slik iz najnovejših filmov produkcije znamenite družbe »Ufa«. Na prvem mestu bo brez-dvomno prvačil film v režiji Rusa Aleksandra Volkova po znani novtli L. N. Tolstega »Hadži Murat«, ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu. V glavnih vlogah bodo sodelovali Ivan Možuhin, Betty Amann tzi ana iz filma »Asfalt«', L'l Dagover in Fritz Alberti. Ivan Možuhin ho poleg Brigitte Helm, Dite Parlo in Heinricha Georgea igral v velikem filmu »Manolescu«. Znani režiser Fritz Lang je po svoiih zadnjih filmih »Metropolis« in »Šnijoni* ostal zvest fantastični snovi in je zrežiral film »Žena na mesecu« (Gerda Maurus in Willy Fritsch), ki je po svoji snovi \eličastna fantazija bodočega poleta na mesec. Film »Melodija srca« bo režiral Hanns Schvvartz (produkcija Erich Pommer) v stilu znane »Madžarske rapsodije«. >Beg od ljubezni« v režiji Hansa Behrendta je drama iz življenja zaljubljenih. O vseh teh filmih bomo po uprizoritvi še prinesli strokovne ocene. Predvajal jih bo »Elitni Kino Matica« (Kongresni trg, palača Filharmonične družbe). Scena iz filma „ Melodija srca“ (Ditta Parlo, Witiy Fritsch) „Beg od ljubezni", v glavnih vlogah: )enny Jugo, Enrico Benfer in Kurt Oerron FILM Vse slike: Fot Ufa Bližnje novosti Začela se je nova sezona v kinematografih. — Dolgi večeri nam bodo kratki, ko bodo švigale pred nami slike zanimivih dogodkov. »Ilustracija« bo z besedo in s sliko vedno spremljala vse novosti filmske produkcije. Ne le, da bo prinašala strokovne Troje ruskih filmov Rol Amuda Razen kot odkritje deluje ruski film zadnje čase tudi kot moda, industrijski artikel, in na repertoarju evropskih kinogledišč ga imamo kar v najmanj treh redakcijah: ruski, ameriški in nemški. Je ž njim nekaj podobnega kot s čajem, največ po tem, da se za slavnim imenom skriva neslavno delo. Pod znamko »ruski«, tako si mislijo koncerni, se dandanes občinstvu lahko servira marsikaj: občinstvo je paf. Stvar sama po sebi, kolikor zadeva za-padnjaški film, tudi ni še tako slaba in nevarna, ker ima le-ta od imena »ruski« še vedno dovolj koristi (gl. zgoraj: čaj!); slabše pa je, če lirične celo film originalne ruske produkcije samemu sebi ugajati in se zdeti lep, zapad-njaški, če se — recimo — amerikanizira. Da pa se to danes ž njim stvarno vrši in gotovo ne v njegovo korist, smo imeli priliko zabeležiti ob nekaterih premijerah, ki smo jih pretekle dni gledali v ljubljanskih ki-nopodjetjih. »Selo greh a« (Kino Matica) je v režiji Olge Pre-oforaženske naravnost reakcija zoper začetni ruski film. Hladni razumski referativnosti le-tega postavlja Preobra-ženska nasproti ču v st v eni tempo svojih figur in detajl. Na ta način je sicer nastalo mnogo lepili in s finim ženskim taktom iz režiranih scen, katere je podpirala tudi dobra fotografska izvedba. Kot slika je pa ta film prezrl namenoma mnogo, rekli bi lahko vsa duhovita sredstva optičnega izraza, katera so substrat monumentalnim filmom iz začetka ruske produkcije. Deloma tein nedostatkom ni bilo kos igranje, deloma so pa tudi drugi vzroki, da filma ne cenim posebno. Česar je preveč, se kmalu naveličaš in ruske čuvstvenosti prej nego vsega drugega; a tudi etnografija, kot jo je dal ta film, te mahedrave slovanske folklore ne morem. »Oni, ki žive od ulice« (Kino Ideal) je menda delo dveh nemških režiserjev in po formatu in zniislu precej votlo. Kič. Da je sploh znosno, se ima zahvaliti obema igralkama Katje in Vere, ki sta za pomemben odstotek prekašali partnerje. — Tragikomedija je gotovo najlažja in najcenejša koncepcija življenja na teni svetu; a kar je poceni, navadno ne velja, posebno če je bilo v isti obliki že enkrat tu. G e nuk in napad na živinskega trgovca smo v tej prišpičeinosti že videli pri Pat in Palaehonu, a boljše; samomora Vaskinega pa v tej formi še nismo videli in ta je bil mimo obeh igralk pač edina vredna točka v filmu. »E 1 i s o, dekle s Kavkaza« (Kino Dvor) ima za režiserja Tret jakova in Šengelja in napram »Onim, ki žive od ulice« to prednost, da se vrši manj v ateljeju. Kavkaza sem sicer videl več in pristnejšega v filmu »Sin gora« in tudi sredstva slikovnega efekta so bila tam mnogo manj votlo patetična. A vseeno je ta film eden izmed boljših, ki pridejo k nam. Kar mu zlasti pomaga do uspeha, je element, element človek v primitivni urejenosti sveta, kar je že samo po sebi polno dramatičnih zametkov. Stvar teksta in režiserja je, da najde konflikte, ki tej dramatiki in ele-mentarnosti avtonomno odgovarjajo, ne pa tendenčno tuje nasprotujejo. Vsa mesta tega filma v opisanem prvem zmislu so dobra, dočim so druga zanič, kar pa je na splošno povedano notranji problem celotnega ruskega filma sedanjosti. Če ga rešuje z amerikanizacijo, je to slabost, in sicer z ozirom na Ruse precejšnja slabost. Naša kinoreklama Ni odveč, spregovoriti besedo o reklami ljubljanskih kinopodjetij. Ta je namreč na splošno taka, da nam je v sramoto. In stvarno ne najdemo ipodobne niti pri najperi-fernejših kinih velikih mest. Ni fair, če se za film dela v časopisu reklama v obliki kriminalnega članka, kot se je to nedavno zgodilo. Tudi stil večine naših kinoplakatov je kaj malo serijozen in je samo v nekih slučajih opažati boljšanje, dočim bije drugod vsakemu pojmu »elite« naravnost v obraz. Zase stvar je resnica, da na plakatnih barijerah kmalu ne bomo več brali lepakov v — slovenskem jeziku. Znan filmski igralec je bil v izvrševanju svojih igralskih dolžnosti opetovano v veliki nevarnosti. Nekoč so sni-mali za prihodnji film sceno, v kateri je imel sedeti poleg leva in božati njegov vrat. Toda bal se je leva in se je branil, da sedi poleg njega. »Ne bojte se,« mu je rekel krotilec leva, »zredili smo ga z mlekom.« — »Tudi mene so zredili z mlekom,« je škripajoč z zobmi odgovoril igralec, »toda zdaj jem meso.« Del prvovrstno ureierteqa zobnega atelje/a, ki ga je otoori! pred kratkim g. Bevc Joško v Ljubljani, Gosposvetska c. 4jl. Iz galerije filmskih igralcev Ivan Čurgo: Greta Garbo Oreto Garbo bomo zopet videli Greta Garbo in Nils Asther o novem filmu „Zarobljene duše" Ftlm uprizori „ Elitni kino Matica“ v Ljubljani Kako nastaja film v Hollywoodu . . . Zgoraj: Režiser Robert Leonard snima film z znamenito igralko Normo Shearer. (Režiser pred aparatom objašnfaua igralki sledečo sceno) V sredini: Studio za snimanje malih komedij. Iz filma ,Tak je Hollywood/“ Operater na levi pripravlja aparat, v ozadju poizkušajo igralci sledečo sceno, na galeriji nad kulisami delavci s svetlobnimi aparati Spodaj: Snima se poskusna snimka Marione Davies iz filma „Tak je Hollywoodl“ Aparten črn turban, učinkuje, ker je preprost jesen . Svojevrsten klobuček s kodri D OraParis Hh Jesenska obteka Iz modrega svilnega krepa Elegantna večerna obleka iz tafta, Obleka s plisiranimi rokavi, velikim pil- “ ob straneh pada na Ha si,oni,n »vratnikom Iz svile Spodaj: Še za spomin na vroče dni . . . Popoldanski čaj kopaliških gostov v Los Angelesu (Kalifornija) V sredini: Prva vožnja šimpanza-opice po zraku. Amerikanka Peggy Maner je vzela seboj na aeroplan šimpanza, ki mu je prva vožnja v zraku neznansko ugajala Zgoraj od leve na desno: To nenavadno uro, ki je obenem zrcalo, ima filmska zvezda Kay Johnson v svojem budoaru v Hollywoodu Svojevrstna amerikanska damska moda, dežnik z „oknom“, ki se pri nas bržkone ne bo uveljavila Črna obleka z belim ovratnikom in manšetami D'OraPari» / Tragedija bohsača. Amerikanec Heeney je pobil v Nevo Yorku Argentinca-giganta Campola knock out, da je zadnji padel iz kroga. Ta moment kaže naša slika Po starem vikinškem načinu zgrajena ladja mRoald Amundsen", ki je na potu okoli sveta Reportaža iz celega sveta . . . . .. zanimiva in manj zanimiva, za oko danes in za spomin jutri, ne zgodi se vsak dan eno in isto — Ha-ha-ha! Se jim smejete? Pa to so vaši miljenci, filmski zvezdniki v karikaturi kot reklamne figure na svetovni reklamni razstavi v Berlinu! — Levo: Na isti razstavi je postavila založba Girgandet te velikanske stebre, da opozori občinstvo na svoje knjige. Kakšne stebre naj bi postavili pri nas, da bodo naši ljudje vse bolj brali knjige, ki so pisane zanje? jadrnico je na odprtem morju presenetil požar. Že tri mesece gore petrolejski vrelci v Ploesti Posadko je rešil aeroplan (Rum unija) Saj vemo, kaj najrajši gledate... . .. zato smo vam izbrali te slike iz oseh delov sveta. In to so vse fotografije, drugačne slike bi ne mogle biti tako lepe — „Pojoči stolp". Ta stolp stoji v Lake Wales (Florida) Vzorec potrpežljivosti: Kvačkan auto, ki je bil razstav- in, kakor pripovedujejo stare pripovedke, daje od sebe Ijen na eni izmed razstav ročnega dela nekje na svetu pojoče glasove, če se bliža kakšna posebna nevarnost Moderni plesalci interpretirajo pretekle dobe. Ameriški „Beg v vesoljstvo“, interesantna plastika berlinskega ki- plesalec Ted v maski hindostanske boginje Šive, ki je parja Osioalda Herzoga. Bogovi naj vedo, ali beži pred zaščilnica plesa nami ali pred samim seboj... ? Zgoraj : Nj. Vel. kralj Aleksander na jahalnem turnirju avgusta na Bledu Spodaj: Prizor Iz mednarodnega tenis-turnlrja na Bledu Foto Ang. Čem* Zgoraj: Lep skok na kopališču .Ilirije“ Spodaj: Prizor z waterpoolo tekme Foto H. Kirn Krog: Snoje vrste čoln na .Iliriji“ Foto .ilustracija- Živahna gledališka In koncertna sezona v Rogaški Slatini Pogled na ,Poletno gledališče* v Rogaški Slatini, kjer je vodja v letošnjem poletju. Gdč. Rut Vavpotič, Jadviga Poženel umeln. prireditev letošnje sezone v Rogaški Slatini, g. Valo Bratina, in Valo Bratina Foto Penhan uprizoril več uspelih iger Foto p»ukan Obisk bojevnikov naših zaveznikov na solunski fronti. Smrt prijatelja našega naroda dr. Reis-a. Na odru o Predstavniki „Fidaka“ na vrhu Kajmakčalana Foto p/mo oficirskem domu v Beogradu Foio pinio Obisk vestfalskih Slovencev v Jugoslaviji. Masa zbra- Posvetitev temelja za pravoslavno cerkev sv. Save v nega sveta na ljubljanskem glavnem kolodvoru med po- Celju, 1. sept. 1929 Foto £/. a. Nedeljko zdravnimi govori Foto .ilustracija- Jz naše zemlje „Gospodar smrti“ g. Slavko Barta, naš rojak, najjačji človek na svetu, ki brani s svojo silno močjo dvema avionoma, da se ne dvigneta z zemlje, pošilja pozdrave čttateljem „Ilustracije" Foto pmto. Beograd V krogu: Aviatičarske tekme za prvenstvo Evrope. Prvi je dospel v Beograd Anglei Brok Foto Pinto Izhaia vsake« 25 t mesecu. Naročnina letno 100 Din (inozemstvo 120 Din, Amerika J dolarje), polletno H Din (inozemstvo 65 Din). Številka 10 Din. Izdaja konzorcij Ilustracije (K. Cel It cons.). Urednik Narte Velikonja. Uredniitvo in uprava: Kopitarjeva 6/II. Grafično delo Jugoslov. tiskarne v Ljubljani (K.Ceč) Predsoba Salonček (Oreh) Soba gospoda (Oreh) Iz stanovanja akad. slikarja g. Gojmlra Antona Kosa Pohištvo izdelano po načrtih g. O. A. Kosa Levo: Soba mladega samca (Hruška) Desno: Damska spalnica; toaletna mizica (Hruška) Soba gospoda; pisalna miza (Oreh) jedilnica (Oreh) Slovenska stanovanjska kultura Adler Standard 4 Adler Standard 6 Adler Standard <3 Ita Rina na »Adler Standard 6« GLAVNO ZASTOPSTVO: ING. C. R. LUCKMANN, LJUBLJANA, AHACLJEVA CESTA lO