Leto LXYI rtHïlM plahi! » Koforbtl V Ljubljani, v îstrtek, dne 6. januarja 1938 Леу. (Sena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-•tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi al. b/111 Cek. račun : Ljubljana it. 10.650 in 10.34V za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. Ï9.0U, Praga-I )u na j 24.797 Uprava: Kopitarjev» ulica štev. 6. Telefoni uredništva In «prave: 40-01, 40-09, 40-08, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan sjntraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Za resnično kulturo 'La slovo od starega leta je neka velika radijska postaja oddajala govor nekega precej črnogledega govornika. Primerjal je namreč sedanji čas s preseljevanjem narodov, ki je uničilo grško in rimsko kulturo, s črno kugo, ki je pokosila evropsko prebivalstvo, in s tridesetletno vojno, ki je opustošila Srednjo Evropo. Kako naj še uspeva rešilno upanje v srcu, če je duša v tako temnih slutnjah! Pri vseh težavah, ki tarejo svet, vendar nočemo pretiravati. — Res, moderna kultura je kultura stroja, kdo bi ji hotel osporavati ta ponosni naziv! Po pravici se more pohvaliti, da je otela naravi mnogo njenih skrivnosti in vpregla njene neizčrpne sile v svojo službo Milijone in milijarde konjskih sil premika na pritisk prsta. Nič ni tako daleč, nič tako visoko in nič tako močno, da bi človek e tehniko ne obvladal. Stroj ga je naredil za mogočnega gosjxxiarja sveta. — Moderna kultura je dalje kultura dela. To je ponos narodov, da v delu tekmujejo in da si v ostri tekmi prizadevajo z znanostjo, s svojimi industrijskimi izdelki, s trgovino osvojiti svet. Vsak narod je ponosen, če more pokazati, da pri njem tudi preprost rokodelec, tudi delavec dobro živi. — In moderna kultura je tudi telesna kultura. S tisoč udobnostmi lepša človeško življenje. Z nedosegljivo spretnostjo zna pripraviti kar prija očem, kar se la«ka ušesom, kar draži gr.o in druge čute. Vseh pet delov sveta pogrinja mizo Evropcu. Doživljamo doživetja vseh narodov v preteklosti in sedanjosti s pomočjo znanosti in umetnosti, časopisja, gledališča in kina. Nikdar ni bil človek tako svetovljan kakor je v našem času. Žal, da je moderna kultura tako zelo le zunanja in tostranska kultura. Svilene nogavice in oster rob na hlačah, mična raba noža in vilic, uporaba mila in krtače ter nekaj drugih manir nam zadostuje za presojo kulturne stopnje. In s tem v zvezi vzdihujemo v Goethejevim iskalcem zakladov: >Rovščina je največje zlo in bogastvo je največja sreča«. In ker je ta kultura tako zunanja, nosi na sebi polno znakov razpada. Naj se še tako mazili in lepotici, je vendar vse le prii)rava za j>okop. »Toliko truda za mrtvaški prt.« bi mogli reči s Platonom. Na njenem čedno umitem in skrbno oblečenem telesu so vsi znaki razpadanja. Otrok ni več radost, ampak breme matere, otroški blagoslov ni božji blagoslov, temveč prekletstvo, zakonska zvestoba zasmehovana, nezvestoba in zapeljevanje je najmikav-nejši predmet za mlado in staro v gledališču in kinu. Pokorščina staršem — zastareli nazori! Spoštovan je pred starost jo, pred avtoriteto? Лко javno smešimo Boga, kako naj imamo spoštovanje pred zemskimi oblastvi! Kaj torej? Vidimo, da je človek več kot stroj in da za njegovo notranjost z letalom ali brezžičnim brzojavom nismo še nič storili. Upravičeno smo ponosni na kulturo dela. le kaj storiti. da bi delavec ob stroju in v laboratoriju imel tudi zadovoljstvo in mir srca? Da bi ladje velikanke iz dežele v deželo prinašale srečo? Da l)i bil delavec ob traktorju tako veder, kakor oratar ob svojem lesenem plugu? In da bi z milom in krtačo mogli tudi notranjemu človeku do živega in da bi večja uporaba mila in lepo-tilnih sredstev zmanjšala tudi število zločincev in zločinov. Vzgojna višina po poboljševalnicah se je bojda zelo dvignila; le žal. da se število njihovih gojencev ni zmanjšalo in da niso nič manj nevarni kot so bili nekoč. Kot kristjani sprejemamo brez predsodkov moderno kulturo v najraznovrstnejših njenih panogah: od brezžičnega brzojava do turbine, mila in hlačnega roba, socialnega skrbstva in strokovnih organizacij, narodne in gospodarske samostojnosti. Saj tako dela tudi Cerkev, ki je na mnogih kulturnih jiodročjih jxi svojih najboljših duhovih utirala nova jjota in bila vedno Ïiripra vljena, da blagoslovi vse, kar je veliko, epo in plemenito. Toda Cerkev ve, da more resnična kultura uspevati le tedaj, če ima d ii šo, ki ji šele daje življenje in moč. Cerkev je tista (nadnaravna, božja ustanova, ki v človeku in v človeštvu goji dušo kot najdragocenejši zaklad. V njenem nauku je zopet našel dušo poedinec, svoboden kakor suženj, mož in zaničevana žena in celo novorojeni otrok je prišeldo svoje svete življenjske pravice. Našla je dušo družina: ljubezen in zvestoba do smrti, predanost staršev mlademu življenju, ki raste med njima. Tudi delo je zopet dobilo svojo dušo: delo kot božji poklic, kot božja služba Bog je, ki daje nagnjenje in sposobnost za gotovi poklic, s katerim človek ne služi le svoj kruh, ampak tudi duhovno napreduje in razvija svoje najboljše sile. Dušo ie dobila tudi lastnina, živo dušo. ki čuti odgovornost za zaupano imetje, ki ga pravično in uemiljeno deli s potrebnimi in ga s krepko podjetnostjo uporablja v korist družabnega občestva. Dušo je dobila znanost, ki more vsakomur, preprostemu in neukemu kakor učenemu odgovarjati na vsa poglavitna vpra-šunja človeštva z zmagoslavno gotovostjo. Tudi državi je bila vdihnjena živa duša: nič več ni bila samovolja samodržca ali strastne večine ljudske mase za.kon, ampak višja avtoriteta, ki najvišjo gospodo enako kakor najnižjo človeško maso stavlja pred strogo sodbo večne postave. Ta duša ni govorila le o pravicah, temveč tudi o dolžnostih vladarjev kakor vladancev. Tako so bili postavljeni pravi temelji družbe: isti Bog varuje pravično oblast vladarjev in sveto svobodo podložnikov. Božji sin je stopil na zemljo, da bi rešil dušo človeka in človeštva. V ta namen je slabim ljudem zagotovil svojo božjo vekovito pomoč. Živega Kristusa gledamo katoličani v naši Cerkvi: v njej živi. dela. blagoslavlja in odrešuje Kristus. Njega ljubimo v Cerkvi. Pri tem nismo tako slepi, (in ne bi videli madežev na njenem človeškem delu, ki so padli nanjo na njeni dolgi poti skozi sto'etja. Vidimo jih in jih obžalujemo tem bolj, čim bolj jo kot svojo mater ljubimo Zato se pa še ne motimo o njenem l>ožjem poslanstvu. Ko bi ne bila božja, bi jo njeiii človeški, vse preveč človeški zastopniki že davno spravili v grob Ker pa je božja, je poln» neminljive, cvetoče mladosti, vedno jiri-pravljena in sposobna, da pomladi dušo poedi.nca in narodov, ki se jc iskreno oklepalo Tudi v 00. stoletju je \ečno mlado, sveže liožje j»slan-etvo upanje narodov. Ne tista moderna kultura, Pred konferenco rimske Irozveze v Budimpešti Avstrijski kancler o potih Avstrije „Avstrija hoče ostati samostojna država, ne druga Bavarskau London, 5. jan. h. V tukajšnjih političnih krogih je vzbudila veliko zanimanje izjava avstrijskega državnega kanclerja dr. Schuschnigga posebnemu dopisniku »Daily Telegrapha«. Dr. Schuschnigg je v svojem razgovoru poudaril, da Avstrijci odklanjajo vsakršno centralizacijo ter trdno ostanejo pri ideji avtonomije, to pa iz razloga, ker Avstrijci sovražijo teror. Glede obstoja države je dr. Schuschnigg dejal: »Jaz nisem bil zato I. 1918, danes pa sem. Vsaka sprememba bi bila za Avstrijo lahko samo slabša. Naša zunanja politika ima samo namen omogočiti ljudstvu lepo življenje in blagostanje. Ne zanikam, da gojim globoke simpatije do šefa italijansko vlade Mussolinija, resnici na ljubo pa moram priznati, da se on ni skušal nikdar vmešavati v naše zunanje ali notranje politične razmere. Poudarjam, da so vesti, da se avstrijski narod pusti vleči od Italije za nos, brez osnove. V zadevi vzpostavitve monarhije je dr. Schuschnigg dejal, da je prepričan monar-liist, da pa je povratek Otona Habsburškega v sedanjem trenutku nemogoč in bi lahko dovedel do resnih sporov ne samo z Malo zvezo in Nemčijo, temveč bi lahko postal usodcpoln za vso Evropo. Povratek je treba počasi pripraviti. — Habsburško vprašanje no sme biti ovira za zboljšanje položaja v srednji Evropi. Odnosi med podonavskimi državami niso bili po 1. 1918 nikdar tako dobri, kakor so sedaj. Glede A n s c h I u e s a je dr. Schuschnigg dejal, da do njega ne more nikdar priti, ker hočejo Avstrijci ostati samostojna država, nikakor pa ne druga Bavarska. Grof Ciano bo šel v Budimpešto Budimpešta, 5. januarja. Italijanski, avstrijski in madžarski zunanji ministri se sestanejo 10. januarja v Budimpešti. Razgovorov so bodo udeležili zunanji minister grof. Ciano, zvezni kancler dr. Schuschnigg in državni tajnik za zunanje zadeve dr. Schmidt. Sestanek bo trajal tri dni. Tuji državniki se pripeljejo 19. junija zvečer. Na sporedu je več kosil, večerij in sprejemov. Tuje državnike bo sprejel tudi kraljevski namestnik Horthy. Po konferenci bo lov v Višegradu. Bu-dimpeštansko posvetovanje spala v okvir dosedanjih in bodočih konferenc, ki jih imajo države rimskih protokolov redno že nekaj let. Za trostransko konferenco med Italijo, Avstrijo in Madžarsko, so priprave ie v teku. Avstrijski kancler dr. Schuschnigg prispe v Budimpešto v nedeljo, istega dne bo v madžarski prestolnici tudi italijanski zun. minister grof Ciano. Budimpešta pripravlja zastopnikom Italije in Avstrije svečan sprejem. V budimpeštanskih političnih in diplomatskih krogih vlada za delo te konference živo zanimanje. Zunanja politika Romunije Bukarešta. 5. januarja. AA. (Havas) Vlada je razpustila vse okrožne in samoupravne odbore. Z današnjo uredbo pridejo na mesto teh odborov gospodarske komisije, ki hodo ostale do novih volitev. Politične stranke določujejo svoje stališče do Gogove vlade. Nacionalno-kmečka stranka (Maniu) je sporočila, da bo proti novi vladi v odločni opoziciji. Zaenkrat bo počakala, kaj bo vlada storila. Liberalna stranka (Tatarescu) bo najbrž izvedla reorganizacijo svojih vrst. Železna garda (Codreanu) je pozdravila prve ukrepe Gogove vlade, v ostalem pa vztraja pri svojem dosedanjem opazovalnem stališču. Liberalni disidenti (Jurij Bratianu) so proti vladi. Po drugi strani pa organizacije romunske fronte (Vajda Vojevod) in skupina nacionalnih demokratov (Jorga) pozdravljajo novo vlado. Zunanji minister Micescu je sprejel časnikarje in jim dal naslednjo izjavo: , , »Že pri prevzemu svojega mesta sem izjavil, da bo Romunija nadaljevala politiko zvestobe do svojih zavezništev in hkrati prožila svojo lojalno roko vsem ostalim državam, s katerimi je v stikih. Romunska zunanja politika je prosta vseh notranjepolitičnih skrbi. Upam, da bom pri vseh državah, s katerimi smo v stikih, našel isto ločilno črto med zunanjo in notranjo politiko. Prosim jih zato po njihovih zastopnikih med nami, naj ne podležejo vplivu lažnivih poročil, ki jih razširjajo v zvezi z rešitvijo notranjepolitičnih vprašanj. Romunska vlada bo vztrajala pri dogovorih, ki jo vežejo s Francijo, Poljsko, Malo zvezo in Balkansko zvezo. Moje stališče je v popolnem skladu s stališčem, da je namreč francoska zunanja politika poginoma prosta skrbi notranje politike. Zelo srečen bom, če bodo istega mnenja vsi, s katerimi bom stopil v stike«. Obisk romunskega h rat'a London, 5. jan. b. Uradni obisk romunskega kralja Karla je določen na dan 20. marca. Kralj Kari bo ostal v Londonu 5 dni. Na postaji ga bo pričakoval angleški kralj Jurij VI. Romunski suveren bo stanoval v buckimghamski palači. Prosti potni Usti med Romunijo in CSR odpravi eni Praga, 5. jan. c. Češkoslovaška vlada je z dne 7. januarja odpovedala proste potne liste med Romunijo in Češkoslovaško. Od 7. januarja naprej bodo morali vsi potniki imeti češkoslovaški vizum, ki pa bo zaenkrat še brezplačen. Japonci segajo v,mednarodni svet4 London, 5. jan. b. V londonskih političnih krogih in tudi v javnosti so zelo vznemirjeni zaradi ultimata japonskih vojaških in civilr.ih oblasti v Sanghaju, ki so ga poslali svetu mednarodne koncesije. V tem ultimatu zahtevajo Japonci kontrolo nad mestno upravo, ki jo naj izvaja izključno le Japonska. Vsi jutranjiki omenjajo, da je nova zahteva Japonske ponovna težka obremenitev za angleško-japonske odnose, ki so že itak skrajno najpeti. Angleški UTadni krogi se izogibajo kakršnekoli izjave na japonski ultimatum in samo poudarjajo, da je položaj izredno resen ter da Japonska zahteva trenutno predmet izmenjave misli med angleškim odpravnikom poslov v Sanghaju in Fo-reign Officeom. Dopisnik »Dailv Telegrapha« poroča iz Saaghaja, da je predstavnik Amerike v Šanghaju g. Franclin odklonil japonsko zahtevo in izjavil, da ne more zaradi velikega pomena japonskega ultimatuma takoj odgovoriti. Mestni evet v Šanghaju je sestavljen iz petih Angležev, dveh Američanov, dveh Japoncev in petih Kitajcev. Vsi so takoj poslali japonski ultimatum svoiim vladam. Neki član občinskega sveta je izjavil, da bo prišlo do absolutne kontrole Japonske, če britanska in ameriška vlada ne bosta energično odklonili japonske zahteve. V tem 6lučaju pa sedanji člani občinskega sveta ne bodo mogli ostati na svojih mestih in bodo morali odstopiti. Japonski vojaški krogi potrjujejo vest, da so japonske čete na severu zavzele mesto Čuču. Sedaj napredujejo dalje proti železniškemu križišču ter tako dobile kontrolo nad vsem železniškim omrež- Nesreča letata Berlin, 5. januarja. Nemško letalo »D-Abur-Charles Haar«, ki je letelo včeraj po vožnji iz Milana ob 18.15 čez letališče ob Reni, se_ je tik pred pristankom, menda zaradi ledu, zrušilo na tla. Pri tem je prišlo 6 oseb ob življenje. jem severne Kitajske. Japonske čete se sedaj trudijo, da prerežejo umik Kitajcem, ki se borijo pri Cinanu ter se hočejo rešiti proti zahodu, da bi se tam priključile kitajskim četam, ki se borijo ob železniški progi Peking-Hankov-Kanton. Japonske vojne oblasti eo prevzele kontrolo nad vsemi radijskimi postajami v Sanghaju. Oni niso uvedli samo cenzure za časnikarje in poslovne ljudi, temveč cenzurirajo tudi konzule in poslanike. Zaradi tega je konzularni zbor danes ostro protestiral proti japonski kontroli. Japonci zatrjujejo, da bo kontrola le začasna. Sklepi polrskih škofov Varšava. 5. januarja. AA. (DNB) Izšli so sklepi konference jioljskih škofov. Ti sklepi stopijo v veljavo 15. januarja. Po njih bo prepovedano vernikom sleherno sodelovanje s prostozidarji (fra-masoni), socialisti in drugimi organizacijami, ki so odkrite ali tajne sovražnice cerkve in delajo |>ropagando za versko mlačnost. Katoliška cerkev bo pazljivo spremljala delovanje komunistov. Treba je z vsemi sredstvi začeti hoj proti komunizmu in nastopiti proti njegovim protiverskim geslom in njegovemu delovanju, ki ustvarja sovraštvo med ljudmi in stremi za porušitvijo vsakega socialnega reda. Vol Ive v Bolgariji Sofija, 5 januarja, b. Kralj Boris ie jKidpisal ukaz o novih parlamentarnih volitvah. Ob 11 je sprejel v avdienco predsednika vlade Kjoseivano-va. Ko je odšel predsednik vlade z dvora, je izjavil, da je kralj Boris podpisal dva važna ukaza o izjKipolnitvah in spremembah volivnega zakona in ukaz o novih volitvah. Bivši župan Prage umrl Praga, 5. jan. AA. ČTK: Bivši praški župan dr. Karel Baxa je snoči umrl v 75. letu. Pokojni Baxa je delal [Politično od zgodnje mladosti. Prvič so ga izvolili za j>oslanca v češki deželni zbor leta 1895. Pripadal je stranki čeških avtonomistov. Leta 1898 so ga izvolili za predsednika stranke. Istega leta je predlagal deželnemu zboru zakon o splošni, nejiosredni in proporcionalni volilni pravici za vso kraljevino. Od 1903 do 1918 je bil jioslanec v dunajskem parlamentu. Po osvoboditvi je [»ostal prvi praški župan z zgodovinskim naslovom »primator prestolnice«. Svoje mesto je zapustil iz lastnega nagiba zaradi slabega zdravja. Obisk Romunov v Italiji Rim, 5. januarja. AA. (Štefani.) Romunski gostje so si danes ogledali italijansko prestolnico. Častniki, ki so se pripeljali z drugimi romarji, so si ogledali rimsko garnizijo in obiskali poveljnika armudnega zbora Povsod so romunske goste prisrčno sprejeli Ob 11.30 je romunske senatorje in poslance sprejel predsednik italijanskega parlamenta. Po španskih bojiščih Salamanca, 5. jan. AA. (DNB) Poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva od torka se glasi: Na teruelskem bojišču se nadaljujejo uspešni boji. Pri Vili Star so zavzeli dve novi jxisto-janki, v katerih smo našli trupla 30 miličnikov. V letalskih bojih smo sestrelili sedem lovskih letal in 3 bombnike, naše letalstvo j>a ni imelo nobene izgube. Včeraj se je na desnem krilu nacionalistične vojske, ki operira pri Teruelu, vnel srdit boj. V tem odseku so vladne čete dojioldne in jx>jx>ldne nekajkrat napadle, da vržejo nacionaliste iz pwsto-jank, ki so jih bili pred kratkim zavzeli. Proti večeru so nacionalisti prešli v napad, ki je bil Krajevnega značaja. Sneg — jionekod ga je padlo cel mettr — ni nacionalistov prav nič oviral pri tej akciji. Nacionalistično letalstvo je bilo ves dan zelo živahno. Jugoslovanski zastopnik pri generalu Francu San Sébastian, f>, januarja, e. Semkaj jo prispel prvi jugoslovanski trgovski zastopnik pri nacio- ki nima duše in je tudi dati ne more, temveč nesmrtni božji duh nam kaže pot iz zemeljskih temin k luči in lepšemu življenju. Zato moremo sredi zmede časov in pojmov ohraniti ves svoj optimizem. Krščanski človek more zelo veliko doprinesti k izboljšanju sedanjega razrvanega stanja. Proč z nergači! S tožbami ne opravimo ničesar, tarnanje kvari [vogum in dobro voljo Naš nazor naš uči moliti, delati, lioriti se, žrtvovati se in če bi bilo treba, tudi umirati za zmago krščanske misli. Pomislimo samo. kako neusmiljeno so pred vsem svetom osramočeni najnovejši rdeči osrc-čevalci človeštva! Napovedovali so, da l>o delavec srečen, ko mu bodo ob tednu stisnili v roko več denarja in ko ga bodo vzgojili v razredni zavesti Denarja mu sicer niso več dali, toda zato tem več razrednega sovraštva. Toda kje je danc-s sreča in zadovoljnost, kje je paradiž na zemlji? Kamor sega njihova oblast, jo ie pravcati pekel, morija, rop in stradanje mili- jonov in milijonov nedolžnih ljudi. Noka.teri, ki prej niso imeli ničesar, so se morda res obogatili, toda »bogatejšega juda nisem nikdar i.mel za boljšega juda«, je rekel že Lessing. Kdor hoče ljudi dvigniti, jih mora dvigniti srčno in duševno. Mora jih dvigniti iz močvarc sebičnosti in sovraštva, šele po Bogu človek navadno po-stane človek. Brez Boga pa ljudje ostanejo dvo-nožne živali, ki se požirajo in pobijajo med seboj, kakor vidimo v komunistični diktaturi. Cerkev n.im kaže j»ot k pravemu človečanstvu. Ta oot je preizkušena, tudi zgodovina slovenskega naroda nam to spričuje Kadar pa so krščanski narodi padli, niso zato, ker so bili krščanski, temveč ker so le po imenu, ne pa v dejanju živeli krščansko življenje. Pred nalogami našega časa ne bomo bežali, ampak bomo rlo vseh zavzeli pozitivno, stvari-tcljno stališče v trdni zavesti, da moremo z dejavnim krščanstvom svojemu narodu in svoji državi največ koristiti. drin. naUstiini vladi, kapitan Maiuranif. Listi menijo, da eo s tem vzpostavljeni stiki med Francovo in jugoslovansko vlado. Kapitan Maiuranič je generalu Francu izročil poverilna pisma. Nemiri v Palestini Jeruzalem, 5. januarja. AA. (Havas) V raznih krajih v Palestini je spet prišlo do več napadov. Potniški vlak iz Lida v Jeruzalem so neznanci napadli s streljanjem iz pušk, vendar na srečo ni bilo žrtev. Na cesti med Hebronom in Jeruzalemom, ki je zmerom najbolj izpostavljena napadom, so neznanci napadli z revolverskimi streli več avtomobilov in avtobusov. Napadli so tudi neki avtobus v Haifi in ranili nekega potnik«. — Boj proti terorizmu se vrši brez pristanka. V He-bron je prišlo več oddelkov fiouioznih čet z oklojv-nimi avtomobili. Bogati prebivalci so se sklenili izseliti iz tega mesta, da jim ne bo treba plačati deleža globe 2750 funtov, ki jih ima plačati He-bron. Vojaško sodišče v Nazare.tu Je obsodilo nekega beduina na dosmrtno ječo zaradi utaje orožja. Pod njegovim šotorom so našli j>uškc in naboje evropskega izvora. Carigrad, 5. jan. AA. Štefani: Tu so opazili nenavaden pojav. Nad morjem okoli Carigrada, posebno okoli Zlatega roga, je velikanska truma rib vseh velikosti dobesedno zaprla Bospor. Na tisoče ljudi lahko ujame na dan po več ko 10 kg rib. — Vzrok temu pojavu je hud mraz, ki je zavladal nad Črnim morjem; to je spravilo delfine v toplejše Sredozemsko morje Strah pred delfini je fiognal manjše ribo v velikih množinah v Bosjior. London. 5. jan. AA. DNB: Po uradnih podatkih je lani poginilo od elinovke 30.000 glav živine. — Za zakolj okužene živine so izplačali nad 22-1.000 funtov šterlingov odškodnine. Dunajska vremenska napoved: Mraz bo še dalje trajni. Kjer bo jasno, bo [JOnoči in zjutraj mraz še hujši, sicer pa se bliža jiočasna obiačitev. Zagrebška vremenska napoved: Hladno in oblačno. Novoletno voščilo dr. Stojadinoviča i Belgrad, 5. jan. m. Zaradi bližnjih pravoslavnih božičnih praznikov je večina ministrov odpotovala iz Belgrade. V ijaši prestolnici je zavladalo mpolno politično zatišje. Tukajšnji dnevniki »o ve-inoma izdali že danes svoje božične številke, med drugimi tudi »Samouprava«, glavno glasilo JRZ. V »Samoupravi« je predsednik glavnega odbora JRZ, predsednik vlade, zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, napisal novoletno sporočilo in želje vsem članom stranke in vsem članom mladinske organizacije JRZ. Dr. Stojadinovič pravi med drugim v evojem sporočilu, da zapuščamo za seboj leto, ki smo ga preživeli v vestnem delu in z uspehom naše stranke. V novo leto stopamo znajboljšim upanjem, da bomo v njem uresničili same pozitivne rezultate na vseh področjih našega naroduega življenja. Na križišču starega in novega leta želi dr. Stojadinovič vsem članom stranke in članom mladinskih organizacij JRZ potrebno moč, da bi delali za splošno korist naroda. Naša stranka mora prednjačiti v tem pogledu. Vsi njeni člani, vsak v krogu svoje delavnosti mora čutiti, kako |e treba služiti idealom države in naroda. »Posebno želim poudariti, kako mnogo pričakujem od mladine JKZ in koliko mi je na tem ležeče, da postane in ostane to, kar je sklenila biti na svojem kongresu v Bclgradu. Z vedrim optimizmom in z zaupanjem pričakujem, da bo naša država tudi v novem letu 1938 napredovala, kakor že dosedaj ter sem prepričan, da bo k uresničenju uspehov pripomogla tudi naša stranka, ki bo igrala veliko častno vlogo. Iskreno verujem v mir, ker je mir za srečen razvoj naše domovine, ki mora ob vsaki uri imeti na razpolago vse naše moči, neobhodno potreben, zato v trenutku, ko člauom JRZ čestitam novo leto, pozivam vse, da po svoji najboljši zavesti in vesli služijo kralju in domovini, ker je to prva in vrhovna dolžnost vseh državljanov kraljevine Jugoslavije«. »Samouprava« za tem objavlja izjave več ministrov, predsednika skupščine, belgrajskega župana, o delu posameznih ustanov v pretcl Iem letu in bodoče programe. Nevesta grškega prestolona-nastedn ka potovala skozi Belgrad Belgrad, 5. jan. m. Z jutranjim ekspresnim vlakom jo potovala skozi Belgrad v Atene hanoveran-ska princesa Friderika v spremstvu svojih stnršev. Princesa Friderika se ho v prihodnjih dneh poročila z grškim prestolonaslednikom Pavlom. Na bcl-grajskem kolodvoru jo je pozdravil grški podanik na našem dvoru Bihikn Roseti z vsem osebjem poslaništva in vojnim atašejem. Mraz na Madžarskem Budimpešta, 5. januarja. AA. (Havaej Zadnje dni vlada na Madžarskem nenavadno hud mraz. V Budimpešti je bilo davi 20 stopinj pod ničlo, severnem Madžarskem v Nyrigyhazi pa 26 stopinj pod ničlo. Na cesti Budimpešta-Dunaj in na S cesti Budimpešta-Blatno jezero je promet ustavljen. Vse madžarske reke so zamrznile, le Donava ne, po njej plavajo velike ledene plošče, mislijo, pa da bo tudi Donava do jutri zamrznila. N\ Vel. kratica se re vrni f a Belgrad, 5. januarja. AA. Nj. Vel. kraljica Marija se je vrnila ii llomuuije in prispela v Belgrad danes ob 14 uri. Udeležencem smučarskih tečajev Belgrad, 5. jan. AA. Minister za telesno vzgojo naroda dr. Miletič je danes podpisal odlok, po katerem se sprejmejo v tečaj za smučarske tekmovalce na Pokljuki od 12. januarjja do 1. februarja tile kandidati in kandidatko: Danica čajič iz Belgrade, Iva Jošt iz Belgrada, dr. Olga Popovič iz Zemuna, Dauica Jovanovič iz Belgrada, Danica Podgorelec iz Belgrada, Jelica Stanojevič iz Belgrada, Duhrovka Bugunovič iz Zagreba, Maja Emrovič iz Zagreba, Marija Leban iz Zagreba, Emica Veber iz Zagreba, Milica Jankovič iz Zagreba, Zdenka in Marjana Ažman Iz Kranja, llilda Kump iz Kranja, Alojzija P raček z Jesenic, Marija Rebolj iz Mojstrane, Lenka Toma-Sič iz Niža in Draginja Jaspanoviè iz Potoka, okr. Ostrolj. V tečaje za smučarske učitelje, ki bo od 10. do 30. januarja na Prepolskem pri Sarajevu, se sprejmejo tudi naslednji kandidati: Otrub Slanko iz Ljubljane, Smolej Franc z Jesenic, Dolžan Mirko iz Dovja - Mojstrane, Primožič Franc iz Maribora, Finžgar Rudolf iz Krope, Cerček Edvard iz Ljubljane, Klemenčič Alojzij iz Ljubljane, Korče Danilo ii Ljubljane in Markelj Vilib. iz Maribora. Uvoz francoskega in belgijskega blaga Belgrad, 5. jan. AA. Po sklepu odbora za uvoz pri Narodni banki mora vsak uvoznik francoskega in belgijskega blaga, ki je zanj po odloku finančnega ministra št. 60.515-8 z dne 18. dec. 1937 in St 70.314-8 z dne 22. dec. 1937 potrebno dovoljenje Narodne banke za uvoz in plačilo pri izročitvi prve prošnje za uvoz kateregakoli od navedenih 39 kontroliranih predmetov, poslati Narodni banki seznam blaga, ki ga je uvažal leta 1937 na posebnih obrazcih, ki se prav tako kakor obrazci za prošnje lahko dobe pri Narodni banki in vseh njenih fxxlružnicah. Odbor za uvoz bo vzel na znanje samo prošnje, ki so pravilno sestavljene po navodilih na teh obrazcih in opremljene 7. vsemi potrebnimi jiodatki o uvozu leta 1937. (Odbor za uvoz pri Narodni banki, 5. januarja 1938.) Smrt b'age rrsafere V Rečici v Savinjski dolini je'umrla mali bogoslovnega profesorja dr. Josipa Jeraja. Pogreb vzorne matere bo v jietek, dne 7. januarja dopoldne. 1'okojnica je bila blaga žena in vzorna krščanska mati. Naj v miru počival Preostalim naše globoko sožaljel Osebne oesll Belgrad, 5. jan. m. Razrešen je dolžnosti vladnega komisarja pri PAB-u Miloš Sretenovič, pomočnik kmetijskega ministra v pokoju. S kraljevim ukazom na predlog predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra je premeščen za dopisnika v Belgrad v 6. pol. skupini osrednjega tiskovnega urada Anton Zobec, dopisnik iste položajne skupine v Ljubljani. Belgrad, 5. jan. Povišani so pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani: za višjega svelnika 4. skup. I. stop. inž. Janez Leben. svetnik 4. skup. II. stop.; za svetnika 4. skup. II. stop. inž. Viktor Kladnik, svetnik 5. skup.; za višjega kontrolorja 6. ekup. Ciril Lazar in Frančišek Lipov.šek, kontrolorja 7. skup. Gospodstvo belega plemena v nevarnosti Ob nastopu novega leta je šlo miroljubno žu-borenje državnikov, ki so dajali svoje novoletne izjave, po vsem svetu. Mir, dobra volja, sporazumno delovanje, obramba kulture, to so bila lepa gesla, ki so jih te dni radiopostaje raznašale po vsemirju. V tem blagoglasju je padla samo ena izjema, ki pa je hreščeče udarila med poslušajoče človeštvo. Izjemo je napravil japonski notranji minister admiral Suečugu, ko je v tokajski reviji »Kaizo* izpovedal svoje in brez dvoma tudi nazore svoje vlade o pravih ciljih Japoncev v borbi proti Kitaju. Admiral Suečugu ni ničesar prikrival in nič ni olepšavah Povedal je ono, kar smatra za golo resnico, ne meneč se za to, če komu ni všeč ali če koga boli. Povedal a toliko pro-stodušnostjo in odkritosrčnostjo, da je vzbudil ogromno presenečenje po vsem svetu, ki se je navadil nečedne misli oblačiti v prijetno vnanjo obliko in odurna dejanja zaviti v vnanji sijaj plemenitih nagibov. Japonci vedo, da befo pleme ni složno Admiral Suečugu je dejal: »Pravica in človečanstvo, o katerih belo pleme tolikanj govori, bi ostali golo besedičenje, ako bi se kdaj ne uresničilo, da se drugo'mrvna plemena «svobode belega suženjstva in s belimi vred enakopravno uživajo nebeške dobrote, in ako se hi svet ne preosnoval tako, da preneha nad-oblast belega plemena nad njimi. To je daljni cilj, proti kateremu moramo korakati počasi, a dosledno. Trenutno stojimo sredi dogodkov, ki morajo imeti velik odjek po vsem svetu in nikogar ni, ki hi si drznil napovedati, e kakšno hitrostjo s« bodo ti dogodki razvijali. Ne bojim se poudariti, da je naš cilj, da mora robstvo rumenega plemena belemu izginiti. No bojim se pristaviti, da mora uresničitev tega osvobodilnega cilja dovesti do splošnega spora. Tako hoče usoda. Za nas Japonce je najbolj važno, da svoje poslanstvo izpolnimo. Toda če hočemo kitajski odpor streti, moramo angleško pomoč Kitajski onemogočiti. Moramo, pravim, in to tudi z nevarnostjo, da se zapletemo v vojn« z Anglijo. Mi se pri tem ravnamo po višjih nujnostih. Ne moreni verjeti, da bi Zedinjene držav« severne Amerike, ki jim naše delovanje ne škoduje, Angliji dovolile, da jih potegne za seboj v hnrho proti nam, čc bi in kadar hi postal« neizbežno, da nastopim« proti Angležem z orožjem v roki.« Tako se je dobesedno izrazil japonski admiral in član sedanje vlade. Gornje besede so še nekoliko milejše kot besedilo ,ki je bilo sprva zaradi slabih prevodov razširjeno po svetu, toda tudi v tej omiljeni obliki so tako jasne in vsebinsko tako nedvoumne, da odslej ni dovoljeno, da bi si hoteli delati kakoršnekoli utvare o neizmerno važnem poglavju svetovne zgodovine, ki se začenja na Daljnem vzhodu. Osvoboditev Kitajske, tudi proSi n eni voVi V teku stoletij so se »velesile belih plemen*, če uporabljamo izraz japonskega ministra, tako zagrizle v vsa ogromna ozemlja vzhodne Azije in tamkaj v toliki meri rarpredla svojo gospodarsko in politično moč, da o kakšni polni neodvisnosti vzhodnoazijskih držav sploh ni bilo več govora. Belega oklepa se je najprej otresla Japonska. Na vrsti je sedaj Kitajska, katere oblast nad svojim lastnim ozemljem je bila vsestransko Seja celjskega mestnega sveta Celje, 5 januarja. Danes doipoldne se je pričelo ob jxvf 11 v posvetovalnici na mestnem poglavarstvu posvetovanje o regulaciji Savinje, kateri so prisostvovali podban dr. Majcen, načelnik tehničnega oddelka inž. Viktor Skaberne, šef hidrotehničnegn oddelka inž. šturm. višji računski inšpektor Jože Pire, zastopnika železniške direkcije dr. Ludvik Lodiha in inž. Zelenko, celjski župan Alojzij Mihclčič, zastopniki cestnega odbora za Celje in Iraško, laški župan Trof. upravnik zdravilišča radio-terina Galelič in številni odborniki celjskega mestnega svetu. Župan Mihelčič je v iime-nu mestne občine pozdravil g. podbana in ostale odbornike. Regulacijska dela se ne smejo za-vlečil Naj se najome dolgoročno posojilo, katerega bodo plačevali tudi jx>znejši rodovi, ki bodo prn vtako imeli koristi od urejene Savin je. Na konferenci so brovnavali načrt tehničnega dela in načrt finansiranja tega dela. Nadzorni ispoktor inž. Mnrsn je najprej podal poročilo o napredovanju regulacijskih del. Za delo je bilo izplačanih 2,383.134 din. Dela v tretjem odseku so bila oddana za 2,2I5.S9S din. Kvaliteta del v tretjem odseku je veliko boljša ka.kor v drugem Za kritje stroškov v tretjem odseku so prisjievali: državni fond 500.000 din, banska uprava 1.2 milj. din, celjska mestna občina 450.000 din, okrajni odbor v Celju 300.000 dinarjev. Grndbein minister je odobril za četrti odsek proračunsko vsoto 2,256 453 din Za peti odsek 2.022.943 din, skupno 4,279.3% din. Gradbeno vodstvo je izdalo podrobnostne načrte za celjski ovinek, t j za šesti odsek, ki scira nekako do kapucinskega mostu Ta načrt je sedaj na proučitvi pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani. Nesporazuma ni, zato ne bo pri tem nobene ovire. Dela т četrtem, petem in šestem odseku bi se lahko opravila naenkrat. Proračun za četrti in peti odsek znaša 4,279.369 din. Za šesti odsek k jer je vračunan tudi prag, bo predvidenih 8.5 milj. din in za sedmi odsek 3,220.603 dinarje Skupni proračun za ta dela znaša 16 milijonov dinarjev. Z ozirom na to, da ima prometno ministrstvo polovico na njega pripadajočih stroškov na razpolago, se bodo dela od četrtega odseka navzgor pospešila tako. da bo banovina najela dolgoročno posojilo 16 milj. din. Predloženi so bili trije predlogi in sicer za dobo 10, 20 in 30 let. Anuiteta bo znašala za dobo od 10 let 2,080.690 din, za dobo 20 let 1,512.315 din. za dobo 30 let pa 1,137.785 din. Ceùje ima najvišje doklade izmed vseh mest, zato je absolutno nemoeoče, da bi se doklade še povišale, saj je celjska mestna občina že pri teh delih prispevala 17 odstotkov. Na današn ji konferenci so sklenili, da se Ixxlo tne-rodajni činitelji še z večje odločnostjo potrudili, da se Ivo čim prej sklenilo dolgoročno posojilo. Vprašanje novega betonskegn mostu čez Savinjo se bo še točno preštudiralo. Konč.noveljavno stališče, kako misli mestna občina graditi svoje novo kopališče v predelu sedmega odseka, še ni znano. Sprožilo se je tudi vprašanje obnove bano-vinske ceste Celje-l.aško. Tretjina ceste je podvržena jvoplavam. zato je potrebno, da se cesto dvi?ne. Proračun zmša 140 000 din in se bo kril iz fonda, ki je naložen v Hranilnici dravske banovine v Ljubljani. Cesta bo široka 7 m. Ker je regnlneijn Snvinje vnînp ne «nroo goflipodarsko, temveč tudi socialno, bo državo gotovo pokazala, da zna pomognti našim številnim slovenskim breziposelnim. omejena od belih velesil, ki so zasedle vsa pristaniška mesta, nadzorovale vse prometne ceste, prevzele ves denarni promet in konfiscirale v svojo korist celo pobiranje davkov in dohodke carin in državnih monopolov. Ker Kitajska ni kazala ne volje ne moči, da bi se otresla suženjsko pod- ] vrženosti belim velesilam, si je Japonska, sledeč »višjim nujnostim«, kot se je izrazil admiral Sue- j čugu, dala nalogo, da to delo opravi, čeprav bolj j v svojo lastno korist kakor v kitajsko. Pohod Japoncev j)0 Kitajski torej na dnu ni nič drugega, kakor začetno poglavje v izgonu belega vpliva na Daljnem vzhodu, kjer hoče rumeno pleme biti • edini gospodar svoje usode. To dejstvo nam od- j pira nedogledne perspektive v bodočnost. Na močnejši more največ izgubiti Kajti, če sc jo Japonska ndlnčila, da javno Izpove svoj namen in nedvoumno označi svoj končni ideal, je vorjetno, da s« tudi bele velesile jj pripravljaj«, da branijo svoio posest. Nemčija in Italija nimata ničesar hraniti. Za to jima je bilo lahko skleniti z Japonsko pakt proti komunizmu, ki je v japonskih očeh ogaben izrodek bele kulture. F'raneija in Amerika imata že mnogo več braniti. Francija si je razširila svoj vpliv v južnih pokrajinah Kitaja. Amerika ima v nejwsredni bližini velika otočja, poleg tega pa je vložila veliko svojega denarja v kitajsko industrijo in trgovino. Toda največ ima Anglija. Njene denarne vloge na Kitajskem presegajo sto milijard našega denarja. Njena pomorska trgovina je t v veliki meri odvisna od kitajskih morij. Njen imperij se na dolgi meji oslanja na tajinstveni Daljni vzhod. Ni čudno torej, če se med temi tremi državami, ki cledajo danes mnogo bolj na vzhodno Azijo in na Tiho morje, kot pa na evropske problemčke, polagoma izoblikujejo možnosti sodelovanja pri obrambi bele lastnine v vzhodni Aziji, kadar jo bo napadel rumeni imperij Vzhajajočega solnca. Toda če ie japonska odločnost sedaj znana, ne moremo isto trditi o složtiosli bele obrambe. Postojanke se bodo še le počasi izoblikovale in utrdile. Nastopajoče leto bo v tem pogledu usodnega pomena. Tiho morje postaja novo težišče svetovne politiVce. Tudi razvoj, kot smo sa naslikali, nam dokazuje. da je naša jugoslovanska zunanja politika imela prav. ko se je osvobodila prevelike naveza-nnsfi na velesile, knili tako nam ostaja vsaj npa-nie, da bomo v senci trenj med velikimi mogli ohraniti svoje skromno, a mirno življenje. Roka Stalina Groznega v Armeniji Moskva, 5, januarja. Moskovski dopisnik j Daily Telegrapha« poroča, da so bile v armenskem glavnem mestu Erivan obsojene na smrt sledeče osebe: Лletnikom: jan, predsednik državne banke in prejšnji ljudski komisar za gospodarstvo; Emijibarijan. rektor armenske univerze; Šaknaza rijan in Kalantarijan, ljudska podkomisarja za gospodarstvo; dalje Лlnditov in Teravakijnn, ki sta bila na čelu gospodar.stvene komisijo, ki je izdelovala gospodarski načit za Armenijo, Melko-nijan, vodja državne gradbene komisije, in Toro-zijan, vodja državnega oddelka za vzgojo živine. Skupaj je bilo obsojenih na smrt S uglednih oseb nosti, ki so v političnem življenju Armenije igrale pomembno vlogo. V teku procesa, ki je trajal 4 dni, je prejelo sodišče številne prošnje od državnih trustov. kolektivnih posestev, znanstvenih ustanov, ki so vsi zahtevali, da se izdajalce obsodi na smrt. Obtoženci so priznali svojo krivdo, da so pripravljali odcepitev Armenije od Sovjetske Rusije. Moskva. 4. jan. Po uradnem obvestilu je bilo na novega leta dan usmrčenih več kot 100 oseb. S hitrim procesom so v Leningradu ustrelili dve oeebi, češ, da sta pripravljali atentate. Ustreljenih je bilo tudi 5 sovjetskih uradnikov, ki eo jih obdolžili tatvine. V Peko vu so ustrelili dva delavca, ker sla baje ustrelila neko stahanovko. V Arli-angelsku so ustrelili 8 uradnikov, češ da so eimpa-tizirali s kapitalisti. V Tlflisu je bilo ustreljenih 5 uradnikov, ker da niso prav ravnali z zalogami žita. V tatarski republiki so ustrelili 14 voditeljev narodnega gibanja in 4 funkcionarje komunistične stranke zaradi nezvestobe do komunističnih princi pov. Moskovska »Pravda« piše. da bodo tudi v novem letu tako kakor v preteklem spravili s pota mnogo sovražnikov, ki eo trockisti, izdajalci in sovražniki države. KAC (Celovec) : Ilirija 5 : t (0:1, t: O, 4:0) Ilirija bi danes lahko zmagala in to tem bol j, ker gostje niso nastopili s kompletnim prvim moštvom. V prvi tretjini igre je bila Ilirija v premoči. Tudi v drugi tretjini je imela premoč. Na koncu pn so domači popolnoma popustili in izgubili igro, ki bi jo prav lahko obrnili v svojo korist. Belgrnd, 5. jan m. Danes dopoldne je imel sejo gospodarsko-finančni odbor. Pretresali so več uredb gospodarskega značaja. Amsterdam, 5. jan. AA. Ueuter: Princ Bernard Je dopoldne zapustil bolnišnico ln se v spremstvu zdravnikov odpeljal na gradič Soesldajk. Žalosten aogoaen Na Silvestrov večer je bil v Sv. Marku pd Ptuju ponoči na dvorišču posestnika Cvetka, kjer je ondotno sokolsko društvo imelo svoje silvestrovanje, zaboden sokolski naraščajnik šitnenko, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Ni se ob tej priliki prvič pokazal nož na Ptujskem polju, kjer je doma vino in tudi usodna šinarnica. »Jutru« pa se je le v poročilu o tem žalostnem dogodku zdelo potrebno povedati, da je tam tudi fantovski odsek, da ob nekem prejšnjem pretepu neki »moralni krivci« niso bili kaznovani, čeprav se je stvar obravnavala pred sodiščem... Zaključuje pa to poročilo s tožbo: »Žalosten je ta primer. Mladina rešuje idejna vprašanja z noži in krvjol Poznavalci markovskih razmer pravijo, da je to eden izmed prvih praktičnih sadov vzgoje, ki jo uče nekateri.« Gotevo je to žalosten primer, ni pa prvi praktični sad vzgoje, ki jo uče nekateri. Prvi sadovi lake vzgoje so padli (ne: bili prepeljani v bolnišnico!) že 1. 1924. v Trbovljah, poznejša leta so se taki vzgojniki vedno kazali z noži za škor-nji, z revolverji za pasom in »Jutro« Jih je hvalilo kot »D.ncionalne elemente«. Praktičen sad take vzgoje je bil tudi katoliški akademik Rudolf Dolinar, ki je na begu pred zalezovalcem dobil nož v hrbet in je v cvetu let izdihnil. Kriminalni muzej hrani že veliko takega morilnega orodja in orožja, nožev prav ostudne velikosti, revolverjev vseh vrst, kolov, itd., česar vsega se je posluževala roka, ki je segala po življenju vedno iz istega političnega gnezda. Ti učitelji, ki jih »Jutro« ne more piehvaliti, so prvi vpeljali nož kot sredstvo za »reševanje idejnih vprašanj«. Najbolj žalosten dogodek je to, da ti tega ne marajo priznati, ampak svoja zverinstva olepšujejo s frazami, ki jih »Jutro« potem razglaša javnosti. Dobrotnih delavstva Slovenski, oziroma breznarodni ali celo nnd-narodni socialisti, ki se zbirajo okrog »Delavske politike«, ga pihnejo. Za uovo leto so svojemu listu priložili preprost koledar, ki je bolj izraz skromnih razmer Slo\encev kot pa Živka Topalo-viča. Na prvi strani tega koledarja je slika — uganite, čigava! Vsekakor bo to slika kakega moža, ki je pomemben za slovensko delavstvo. Kdo bo to? — »Sodrug Leon Blum«, bivši predsednik francoske vlade in velik pokrovitelj »ljudske f route« in nihče drugi! Ta se je socialistom zdel za slovenske socialne naloge najbolj pomemben, zato so ga pritisnili na prvo stran koledarja, ki naj bi ga slovenski delavec imel vsak dan v rokah Morda bo »Delavska politika« en izvod tega koledarja poslala samemu Leonu Blu-mu, da se bo videl na sliki, ker med francoskimi delavskimi publikacijami še nismo zasledili koledarja z njegovo sliko. To čast so mu izkazali socialisti dravske banovine tam doli nekje na Balkanu. Ta uslužnost nam postane razumljiva šele iz članka na prvi strani iste »Delavske politike«, ki je poln tožbe, da so »Židi glavni adut Goge«, kakor da je za slovensko delavstvo kaj važno, če Oklavijan Goga kot predsednik sedanje romunske vlade malo razpiha židovska gnezda po Romuniji. Leon Blum je tudi Žid, morda so slovenski socialisti hoteli ovekovečiti njegov obraz, ako bi se kdaj tudi v Franciji našel kak Oktavijan Goga. S!ab advokat Sokolov V torek smo ponatisnili iz »Gorenjca« kritiko ueke sokolske akademije v Stražišču pri Kranju, ki za oudotno društvo ni bila nič kaj ugodna. Včerajšnji »Slovenski narod« pa se je postavil za odvetnika sokolskega društva v Stražišču pri Kranju in v njegov zagovor navaja, da tudi neka akademija fantovskega odseka v Ljudskem domu v Kranju ni bila na višini. Pa je ta zagovor bolj po pregovoru: vsak je dober, naj bo hrastov al' brezov, da bo le odrezal. »Slovenski narod« bi moral pač vedeti, da so fantovski odseki ustanovljeni na zasebno pobudo in jih vzdržuje zasebna požrtvovalnost. Sokol pa je bil ustanovljen s posebnim »zakonom o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije«. Naj »Slovenski narod« še pogleda državni proračun, proračune banovin, proračune mestnih in podeželskih občin, da bo videl, kolikšnih javnih podpor je deležen ta Sokol kraljevine Jugoslavije, pa bo uvidel, da se za telesno vzgojne pomanjkljivosti svojih organizacij ne more sklicevati na jiomanjkljivosti zasebnih organizacij. Ce tudi bi tam bile enake pomanjkljivosti kakor v sokolskih vrstah, bi bile te organizacije še vedno za velik korak spredaj, ker dosegajo svoje uspehe, ne da bi obremenjevale javne blagajne. Prošn;a srbske opozicije »Samouprava« piše, da je vodstvo srbskega dela združene opozicije vee storilo, da bi pregovorilo hrvatske opozicionalne kroge, naj ee »v znak protesta« ne udeleže delnih volitev v senat, ki bodo v mesecu februarju. K temu jih je vodila zgolj zavest, da si ne morejo pridobiti niti enega senatorja, ker nimajo na svoji strani županov, ki so pri volitvah т senat glavni volivni kauder. Srbski del združene opozicije bi se sedaj v zavesti svoje nemoči rad skril v neko užaljenost, da »v znak jyrotesta« ne bi sodeloval v volitvah, v resnici pa samo za to ne, da se njegova nemoč ne bi javno pokazala. »Samouprava« še pravi, da ni važno, ali se bodo hrvatski opozicionalni krogi dali pregovorili ali ne, ker se je pri občinskih volitvah pokazalo, da je JRZ po vsej državi (vštevši Hrvate) s 75% glasov v večini, med Srbi pa skoraj z 90%. V zvezi s stališčem srbskega dela združene, opozicije, da se senatnih volitev ne udeleži, Je odpotoval v Zagreb zastopnik demokratske stranke Božidar Vlajič, da bi pregovoril hrvatsko opozicijo, da se tudi ta teh volitev ne bi udeležila. Važna obHeinica Ali veste, kaj se je »Jutru« ob nastopu novega leta zdelo najbolj važno? To, da gre celjska »Nova doba« v 20. leto! Tako piše na str. 2., stolpec 3., z. dne 6. januarja 19381 še to ni važno, da gre »Jutro« v 19. leto svojega izhajanja, niti to, da gre »Domoljub« v 51. leto, tudi to ne, da gre »Slovenec« v 6G. leto, ampak 20. leto celjske »Novo dobe«, to je za glavno glasilo JNS v dravski banovini najbolj važno! Novo nemško društvo v Osijeku Delo za organizacijo Nemcev v naši državi Jo spet doseglo viden uspeh. V Osijeku je bil ustanovni občni zbor podružnice »Kulturbunda«. Za predsednika novega društva je bil izvoljen obrtnik Ferdo MOllerle «V TV — Belgrad, 5. .jan. AA. Profesor Barhantitii, ki «e nahaja v Belgradu v spremstvu grofa Volpija zaradi priprav za veliko italijansko umetnostno razstavo, je uredil doslej med drugimi naelednje velike muzeje in razstave: muzej 1'etrario dl Murano v Benetkah, muzej umetnosti v Benetknh, muzej Setleccnla v Benetkah, razstavo italijanskega Selte-centa v Benetkah 1929. leta, Tizianovo razstavo v Benetkah 193(5 lela in Tintorettovo razstavo v Benetkah 1937. leta. Sv. trije kralji iz cerkve Gospe Svete Kamnik, 4. januarja. Zbirka zgodovinskih zanimivosti v našem največjem zasebnem muzeju, ki je stal upokojenega živinozdravnika nadzornika g. Sadnikarja v Kamniku. je pred kratkim obogatela za novo in znamenito pridobitev. G Sadnikarju se je namreč posrečilo, da je s svojo znano spretnostjo in z mnogimi gmotnimi žrtvami pridobil za svojo zbirko 400 let stare jaslice, oziroma poklonitev sv. treh kraljev Kristusu, ki eo bile nekoč v cerkvi Gospe Svete na Koroškem. Po zgodovinskih zapiskih Heriberta Reinersa in W. Harnfelda na Dunaju je daroval jaslice cerkvi Gospe Svete, ki slovi kot najstarejša cerkev našega tužnega Korotana, solnograški nadškof Lenart iz Hodiš (Leonhard von Keutschach) ob Vrb-skem jezeru. Darovalec nadškof Lenart se je rodil v Hodišah in je bil škof od 1489 do 1517. Brez dvoma je bil kmečkega rodu in po starših Slovenec, saj je bil tačas ves južni del Koroške z Vrb-skim jezerom in Celovcem popolnoma slovenski. Jaslice, ki jih je nadškof Lenart podaril cerkvi Gospe Svete, kažejo po tedanjih nazorih in okusu romantike, oziroma gotskega sloga, prizor darovanja in poklonitev sv. treh Kraljev v kraljevski slavi in časti Kristusu. Podobice so iz debelega bakra, tolčene in močno pozlačene ter 33 centimetrov visoke. Darila, ki jih nosijo sv. trije Kralji v rokah, so v posodah s karakterističnimi gotskimi znaki, kar izpričuje starost in redkost te umetnine. Arhitektonski gotski podstavki reliefnih kipcev so imeli prvotno v malih vdolbinah relikvije (morda prst z božjega groba). Sedaj so vdolbine prazne. Po Lutrovem razkolništvu, ki se je v 16. stoletju razpaslo po vsej Koroški, je ta jepa umetnina izginila iz cerkve Gospe Svete. Brez dvoma je večkrat menjala svojega lastnika, dokler ni pred 32 leti prišla v last največje nemške zasebne umetniške zbirke cerkvenih starin — trgovca Karla Roettgena v Bonu ob Renu, rojstnem mestu Beethovena. Po smrti Roettgena so jo leta 1912 Prodali v Kôlnu na javni dražbi na Saksonsko, o srečnem naključju, velikih žrtvah in mnogih ovinkih je prišla ta častitljiva dragocena umetnina spet med Slovence. G. Sadnikar je te znamenite sv. tri Kralje razstavil v izložbenem oknu svoje hiše na šutni, kjer vzbujajo splošno občudovanje, prav tako pa tudi trije primerki denarja, ki ga je dal kovati nadškof Lenart iz Hotiš, o katerem moremo skoraj z gotovostjo trditi, da je bil Slovenec. O tem nadškofu je znana sledeča zgodba: Lenart je šel proti očetovi volji študirat bogoslovje v Solnograd. Ko je prišel v jeseni domov ter našel svojega očeta na njivi, je oče užaljen, da se sin ni lotil kmetije, vrgel v njega repo z očitkom: »Ti nepokorni sin k Lenart si je v spomin na ta dogodek kot poznejši nadškof solnograški. ki so imeli kot knezi svoje grbe, izbral kot znak v svojem grbu — repo. Od tedaj so ga imenovali splošno knez repar. njegove tolarje pa »reparje« (Riibenthaler). Dva so našli delavci pri regulaciji Ljubljanice in ju prinesli g. Sadnikarju. ff Slovenec if Slovenj Gradec dobi kopališče Slovenj Gradec ima vse pogoje za letoviški kraj, manjkajo mu le nekatere naprave, ki jih le-toviščarji tudi v najbolj skromnih razmerah nikakor nočejo pogrešati. Prvo, kar zahteva vsak letoviščar, je primerno in udobno kopališče, ne daleč od središča. Mestna občina se je zavedala, da bo razvoj Slovenjega Gradca v bodočnosti v glavnem odvisen od tega, če bo mesto dobilo v kratkem moderno kopališče. Zasluga župana dr. Jožeta Piceja je, da se je načelo to tako važno vprašanje za razvoj Slovenjega Gradca in da bo občina že v bližnji bodočnosti mogla graditi javno kopališče. Občina je naprosila bansko upravo v Ljubljani, naj izdela za Slovenj Gradec načrte za moderno kopališče, ki bi služilo tudi za športne plavalne tekme. Inž. Maček Stanko je izdelal načrt letnega plavalnega kopališča ob Mislinji. Kljub temu, da bo kopališče opremljeno in urejeno po najnovejših izkušnjah v gradnji plavalnih kopališč, znaša proračun le 3{X).000 din. Posebno razveseljivo pa je dejstvo, da je za kopališče izbrano mesto, ki je od središča oddaljeno komaj 7 minut hoda. Dohod do novega kopališča bo čez novi most čez Mislinjo. Pred kopališčem bo na dohodni strani prostor za vozila, v stavbi sami, ki bo služila upravi kopališča, pa bo blagajna, restavracija in Stanovanje oskrbnika. Od upravnega poslopja bodo vodile stopnice na zvišeno teraso, kjer bodo postavljene kabine ob glavnem bazenu in prostoru za sončenje. Kabine bodo mogle sprejeti do 500 kopalcev in bodo ločene za dame in gospode S' pripadajočimi prhami in pritiklinami. Posebnost bodo garderobe za obleke. Mesto, da bi najemali kabine ali vsaj omarice za obleke, se bodo mogli kopalci preobleči v za to določenih kabinah, odloženo obleko pa bodo proti malenkostni odškodnini mogli oddati v garderobi, kjer bo obleka vsakega posameznika obešena na poseben obešalnik. Po kopanju bodo zopet vzeli obleko iz garderobe in se nato preoblekli v kabinah za pre-oblačenje Ta način je zlasti ugoden zato, ker omogoča tudi ob nedeljak obisk kopališč vsakemu, ker garderobe morejo sprejeti veliko število oblek. V nasprotnem primeru pa bi se zaradi tako rekoč ^razprodanega« kopališča moral ob nedeljah marsikdo vrniti, ker ne bi dobil kabine. Kopalni in plavalni bazen kopališča bo dolg 33.33 m, torej tretjino od 100 m. Širok bo 12.5 m in bo v polovici svoje dolžine urejen za nepla-vače. V tem delu bo globok le 1.10 do 1.50 m. V delu za plavače pa bo globok od 1.50 do 1.80 m in do 3m. Zadnji poglobljeni del bo omogočal tekmovalne skoke z dveh skakalnih desk. Prva bo pritrjena v višini 1 m, druga pa v višini 3m. Ker bo poglobljeni del bazena dokaj razsežen, bo mogoče z desk napraviti prav vse tekmovalne skoke brez vsake nevarnosti. Dotok vode v bazen bo urejen tako, da se bo voda natekala vanj iz potoka v celi širini oh plitvem delu bazena. Odtok vode pa bo urejen tako, da l>o voda odtekala po žlebu, ki bo napravljen ob ostalih robovih bazena. Potok, s katerim se bo polnil bazen, je lako močan, da bo napolnil bazen v 8 urah. Ker bo voda tekla neprestano, se bo torej tudi prenavljala v 8 urah. kar je glede na higienske zahteve vsakega kopališča velike važnosti. Nekoliko nižje od velikega bazena bo ločeno posebno kopališče za otroke z bazenom dolgim 6 m in širokim 4 m. V tem bazenu bo voda seveda zelo plitka, tako da bodo j nesreče že same po sebi izključene. Poseben pro- i slor bo tudi še urejen za igre z žogo in za lahko atletiko. Ob velikem kopalnem bazenu pa bo v prijetni razdelitvi razsežen prostor za sončenje. Te dni je ban g. dr. Marko Natlačen načrte za kopališče potrdil in bo zato občina mogla začeti z zgradbo kopališča že prihodnjo pomlad. Ni dvoma, da bo občina znala najti potrebna sredstva, ki so i potrebna za tako važno zdravstveno napravo, ki ! ne bo služila le zdravju domačinov, ampak tudi letoviščarjem. Stroški, ki jih bo imela občina s kopališčem, bodo v nekaj letih prav gotovo po- plačani z dohodki, ki jih bo imela občina od večjega dotoka tujcev. Zato bi bilo škoda, če ne hi občina napela vseh sil in dogradila kopališča že za prihodnjo kopalno sezono, zlasti še zato, ker bo novo kopališče za dolga leta glede na svojo moderno ureditev in posrečeno rešitev zadoščeno mestu in potrebam njegovega prebivalstva po soncu in zraku. za svofe naročnike! »Slovenec« razpisuje veliko nagradno žrebanje za vse naročnike dnevnega »Slovenca« Žrebanje bo pred komisijo naročnikov v ponedeljek 7. februarja 1938, ko bo žreb razdelil 76 bogatih nagrad v skupni vrednosti nad 75.000 din Nagrade so sledeče: 1. nevestina bala; 2. moška obleka z izvrstno srebrno uro; 3. 5 modernih plugov (sack-ovih); 4. 5 brzoparilnikov; 5. 5 radijskih super-aparatov; 6. 2 pisalna stroja; 7. 1 kompleten kuhinjski pribor; 8. 2 fotoaparata; 9. 2 stenski url; 10. 2 žepni uri; 11. 50 drugih lepih nagrad v vrednosti ca. 15.000 din. Kje bodo nagrade razstavljene, bomo v »Slovencu« naznanili. Do tega nagradnega žrebanja imajo pravico v s I naročniki, ki so na dnevnega »Slovenca« naročeni že najmanj tri mesece in bodo Imeli naročnino plačano tudi za mesec, v katerem bo irebanje. Nadalje v s I novi naročniki, ki se naroče na dnevnega »Slovenca« najmanj za tri mesece in plačajo vsaj do 29. Januarja 1938 trimesečno naročnino. Lastništvo »Slovenca« Nova afera v Sarajevu Veliko eenzacijo je v Sarajevu te dni vzbudila aretacija bivšega uradnika linančne direkcije v Sarajevu Aleksandra Popoviča, ki je bil aretiran zaradi tatvine in uničevanja uradnih spisov finančnega ravnateljstva, ki so zadevali monopolske prekrške. Aretirali je bil tudi zobotehnik Vasilij Komarica, kar je izzvalo še večjo senzacijo. Cuje se, da je Komarica aretiran zaradi tega, ker je nagovoril Popoviča, naj ukrade službene epise. ker se vsi pogrešani spisi nanašajo na Komarico samega. Pred nekaj leti je namreč njegova žena Milenka bila za- papirja in drugih monopofskih predmetov ter je bila obsojena na večjo globo. Milenka se je pritožila, toda ko so spisi prišli na financ, ravnateljstvo, so naenkrat izginili. Misijonar Jožef Kerec apostolski propreiekt Vsem Slovencem znani kitajski misijonar, naš prekmurski rojak Jožei Kerec, salezijanec, je bil pred kratkim imenovan za apostolskega propre-fekta v apostolski prefekturi Čaotung. Kmalu potem ga je provincialna vlada v Junanfu imenovala za svetovalca za industrijo in prosveto. Njegova misijonska tehnična šola, ki jo je pred dvema letoma ustanovil v Junanfu, je že v tem kratkem času pokazala tolike uspehe, da jc bil g. misijonar, Skrbimo za svoj ugled! sedaj monsignoir Jožef Kerec, imenovan za vladnega svetnika, kar je za tujca na Kitajskem nekaj izrednega. »Slovenec« mu k temu dvojnemu odlikovanju čestita in mu želi obilo blagoslova pri njegovem delu za časno in večno srečo kitajskega naroda! Na sliki vidimo msgr. Ker eta v njegovi mandarinski uniformi v prostorih njegovega vladnega urada ob priliki velikih državnih evečanostih. 9 Prijatelj našega lisla nam piše: Živim že dalj časa v južnem delu naše države, kamor le redko zaide kakšen Slovenec. Pripetilo pa se je že nekajkrat, da so me poklicali na sodišče in prosili, da jim raztolmačiin kakšen dopis ali zasliševanje, ki so ga prejeli od tega ali onega sodišča iz Slovenije. Dopisi so bili seveda v slovenskem jeziku in sem jih moral prevesti. Prav je, da naša sodišča v dopisovanju s sodišči izven Slovenije rabijo izključno slovenski jezik, saj je s leni dvignjen tudi ugled Slovencev, ki žive izven Slovenije daleč doli na jugu Niknkor pa ne morem odobravati, da nekatera naša sodišča včasih naslavljajo v te kraje dopise, pisane t izumetničenim rokopisom, katere še Slovenec težko dešifrira, kaj šele Srbohrvat! Meni ee je že ponovno pripetilo, da sem strmel v rokopis in skušal uganiti smisel nerodno napisanih besed in juridičnih izrazov, kar pa se mi ni vedno posrečilo. Res je, da tudi naša sodišča pogosto dobivajo dopise v izumetničeni cirilici, ki jo nekateri težko razvozlajo, toda lo za nas ne sme veljati kot opravičilo. Če že dopisi ne morejo biti napisani na stroju, naj bodo vsaj v lepi čitljivi pisavi, ki jo bo vsakdo lahko prebral. Skrbimo tudi v tem pogledu za svoj ugledi Plaketa Nj. Vel. kralja Petra IL. ki je dobila prvo nagrado na razpis za naš novi kovani denar. Plaketo je izdelal znani jugoslovanski kipar Franjo M. Dinčič. Zlati jubilej dela Jutri poteče 50 let, odkar je vstopila Meta Merješič v službo pri pokojnem g. prof. Antonu Funtku ter je še danes pri njegovi gospe vdovi. Služila je vso to dobo let kot zvesta, poštena in marljiva kuharica. Bila je vedno globoko verna, ponižna in skromna ter je lahko za zgled mlajši generaciji. Iskreno ji čestitamo k današnjemu dnevu ter ji kličemo: »Metu, ostanite stanovitni do konca, tla Vas bo Gospod vseh gospodov nagradil, kakor zvestega služabnika v evangeliju! Lep dar nadarjenemu violin slu Zagrebška glasbena akademija je te dni preizkusila svoje gojence. Najboljši piatustični lalent je izkazal mladi Vladislav Palfy, ki so mil za njegov uspeh kot nagrado preskrbeli profesorji posebno štipendijo, da bo mogel izpopolniti svojo glasbeno izobrazbo. Sijajen uspeli pa je imel 17-Ietui violinist Peter Toškov, ki je za novo leto dobil kot nagrado izvrstno etaro italijansko violino, vredno 40 000 din. Violino je izdelal 1. 1775 sloviti italijanski mojster Nicolo Giorgi v Turinu. la violina ima izredno lep in poln zvok. Tudi Slovenci imamo mnogo mladih talentov za glasboj toda nihče se ph ne spomni, da bi jim s podobnimi štipendijami ali darili omogočil nadaljnji razvoj v njihovi umeino6ti. Hrvatski trgovski nameščenci za pokojninsko zavarovance Z uredbo ministrstva za socialno politiko z dne 29 nov. 1937 je bil razširjen zakon o pokojninskem zavarovanju za vso državo. Nezavarovani pa so ostali trgovski in obrtniški nameščenci, ki nimajo dovršenih 6 razredov srednje šole, teh pa je največ. Predsednik zagrebške Zadruge hrvatskega radiše in predsednik trgovinskega odseka sta začela akcijo, da bodo zavarovani tnidi trgovski pomočniki za pokojnino. Zadruga hrvatskega radiše je jx>slnia ministrstvu spomenico, v kateri zahteva, da se ii da f>oob!astilo za neobvezno zasebno zavarovanje trgovskih in obrtniških pomočnikov. Ko pa država izda uredbo o obveznem zavarovanju teli pomočnikov, naj se lo obvezno zavarovanje prepusti Zadrugi hrvatskega radiše za hrvatsko ozemlje. Posebna deputacija je to spomenico izročila socialnemu ministru. Deputacijo je vodil predsednik trgovsko-obrtniške zbornice dr. Krasnik. Ministrstvo je epomenico sprejelo s simpatijami in jc minister obljubil, da bodo zahteve Zadruge 1 rvatskega radiše kmalu ugodro rešene. Privïleoovena agrarna banka л.п. v Beogradu obvešča vse retlektante na uradniška in s'u, žiteljska mesta v banki in njenih podružnicah-da ne bo več sprejemala nobenih prošenj za namestitev, ker so vsa mesta zasedena. Prosilci, ki so prošnie že predali, se tem potom pozivajo, da dvignejo svoje dokumente. (Iz Privilegovane agrarne banke a. d.) Prolituberhulozna zveza v Ljubljani razpfsu'e: a) 10 nagrad po 100 din za literarne sestavke o protituberkulozni borbi med ljudstvom, in sicer za gojence višjih razredov srednjih šol; članek sme obsegati I in pol na stroj pisane strani, in b) 25 nagrad po 100 din za zeml jevide okoliša dispanzerjev, katere naj bi izdelovali gojenci meščanskih in obrtno-naduljevalnih šol po navodilih zdravnikov protijetičnih dispanzerjev. Dela bo pregledala in ocenila posebna žirija pri Protituberkulozni zvezi Rok za predložitev del je določen do I. marca 1938. Podrobna navodila dajejo šef-zdravniki pro-tijetičnih dispun/.erjev v Celju, Brežicah, Jesenicah, kamtiiKii, Novem mestu. Rogatcu, Kranju, Mariboru, Murski Soboti, Ptuju, Trbovljah, Črni pri Prevaljah, Vurberku in v Ljubljani (Cal-mettov dispanzer za mesto in dispanzer zveze protituberkuloznih lig /a okraj Ljubljana okolica) ter v Cerknici pri Rakeku KlnO UniOn Telefon 22-21 Danes ob 15., 17. in 21. uri poje GRACE MOORE slovita priinadiina Metiopolitan opere, krasne arije iz znanih oper (Tosca) in druge pesmi. Hitite z ogledom filma, ker v soboto nov krasen program Poj le meni! Fi'm romantičnega čara. lepši kot nepozabno filmsko delo Rose Meriš. — Danes ob 11 dop isti film < b znižanih cenah od Din 2'50 naprej Kolprfrt» Četrtek, в. januarja: RazglaSenje Gospodovo. 8veti trije kralji. Petek, 7. januarja: Valentin (Zdravko), Škof; Teoo danes ob 2 iz zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta, na pokopališče k Sv. Križu. — Naj ji sveti večna luči + V Niski pri Rečici je umrla gospa Marija Jeraj roj. Petrin. Dočakala je 70 let. Pogreb bo v petek ob 10 dopoldne iz hiše žalosti v Niski na zupno pokopališče sv. Kancijana na Rečici Blag ji spomin! Žalujočim naše globoko eožalje! f Ivan Krašovic V Braslovčah v Savinjski dolini je v torek ob pol devetih zvečer zadela kap uglednega vele-trgovca in posestnika g. Ivana Krašovica. Poklican je bil takoj zdravnik dr. Flajs, ki pa ni mogel nič pomagati, ker se je Krašovič samo še malo zavedel, nato pa izdihnil. Truplo je bilo prepeljano na njegov dom v Žalcu. Pokojnik se je rodil 1.1872 v Žalcu ter se je učil Irgovine pri Jakobu Janiču v Braslovčah. Služboval je po raznih krajih Slovenije, ko pa so gradili karavanški predor, se je osamosvojil. Poročil ee je z gospo Marico, iz ugledne Plaskanove družine. Leta 190t> je kupil podjetje svojega bivšega gospodarja Janiča v Žalcu ter je to podjetje znatno razširil. Užival je splošen ugled ter se tudi javno udejstvoval. Med drugim je bil občinski odbornik in podpredsednik Savinjske posojilnice v Žalcu 1er član občinskega odbora. Zapušča soprogo Marico, sinova Branka in Milana ter hčerko Nado. Pogreb pokojnika bo danes v Žalcu ob 16. Pokojniku naj sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne resii z.-. V Pragi se je dne 3. januar ja v Plečnikovi cerkvi na Krdl. Vinohradech poročil Ljubljančan g. med. univ. dr. Viktor čerček z gdč. Mary J u no t o vo, hčerko univ prof. dr. inž. Rudolfu Janote. Mladoporočencema iskreno čestitamo! = Postavljena sta: za učiteljico šole za de-fektne otroke v Mariboru Mari ja K o b 1 a r. učiteljica ljudske šole v Mariboru, za učitelja v Ljubljani pa litijski učitelj Anton S 1 i b n r. — Osebam. Ul se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vslsd tega na zaprtju ua motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravlienje z naravno »Franz-Joselovo« tjrenko vodo zelo dobre uspehe Uživa se dnevno 1 čaša »Franz-Joseiove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden gres'e k počitku OKI. гек S. or. MH74/SJ. — Sprejemi na banovini. Kraljevska baneka uprava dravske banovine opozarja ponovno, da se sprejemajo stranke v uradih kraljevske bonske upravo samo ob delavnikih prcdpoldne od 10. do 12. ure. Izven navedenega časa se stranke ne sprejemajo ter je dostop v urade kraljevske banske uprave brez izrecnega dovoljenja prepovedan. Stranke se nadalje opozarjajo, da ee morajo v zadevah, zaradi katerih prihajajo na bansko upravo, obračati samo na načelnike oddelkov in šefe samostojnih odsekov, odnosno njihove namestnike, ne pa tudi na posamezne referente. C^kS|K>d bnn in gospod pomočnik bana sprejemata stranke le o!> torkih in petkih. — Slovenci v Argentini. Božična številka mesečnika »Duhovno življenje«, ki pa ob nedopovedljivem idealizmu izdajajo Slovenci v Argentini, objavlja članek o »vprašanju slovenske kolonizacijo«. Članek je pisan v španščini, da bi bil »razumljiv trdi nekaterim krogom v nrgenlinski politiki«. Obravnava pa vprašanje, kako Slovence, ki so danes raztreseni po vsej prostrani Argentini, naseliti kje strnjeno v primernem ozemlju Člankar dokazuje, da bi bilo tako ozemlje Chaco in pravi, da ima izdelano že obsežno študijo o tem vprašanju. — Svclovnoznani tenorist Benjamin G igli bo gostoval v Trstu, dne 5. februarja v operi »Manon«. Prijavite se za dvodnevni izlet v Trst od 5. do 6. februarja. — Prijave sprejema (ter vstopnice rezervira do 20. januarja) Izletnn pisarna M. Okorn. Hotel Slon, telefon 26-45. Vhod iz Prešernove ulice. — Delovni črs nameščencev. Vse nameščence, ki so prejeli potoni svojih strokovnih organizacij ali časopisov vprašalne pole glede delov--nega časa. nadurnega dola in dopustov, prosi Delavska zbornica, da vprašalne pole takoj pošljejo nn njen naslov. — »Sabor« voditeljev ruske pravoslavne cerkve V Sremskih Karlovcilt zasona zbor ar-liiercjov ru^ke pravoslavno cerkve Prod pri-četkom konferenc so pravili za-.lušnico za umrlim patriarhom srbske pravoslavno cerkve Var-navo, ki pa je motropolit Anastazij slavil kot velikepa dobrotnika ruskega in vsega pravoslnv-ja. Začetku konferenc jo prisostvoval tiidi tne-tropolit Dositej iz Zagreba. Od še živečih dostojanstvenikov ruskega pravoslavja pa so navzoči arhiepiskop Serafim iz Sofije, Serafim iz Pariza, Tilion iz Berlina. Vitanij iz Newyorka in arhi-ereji Anastazij, ТеоГап in Gormogen iz Jugoslavije in episkop Alekscj, katerega škofija je v Aliaski Glavno vprašanje teh konferenc je: kalco doseči enotnost in edinost ruske jirnvoslav-ne cerkvp v emigraciji. — Ministri lia lovu. Ravnateljstvo gozdov v Novem Sodu jo priredilo lo dni reprezentativni lov. ki je trajal dva dni. Na lovu je sodelovalo 25 lovcev, mod temi tudi ministra Stankovič in Cvrkič. Lovci «o ustrelili 24 zajcev, 117 fazanov, eno Ulico in nokaj prib. — Muslimani ernde prosvetni dom. Sarajevski muslimani so pričeli graditi velik prosvetni dom za svojo društvo »Narodna ulaznioa« Novi dotn bo zolo moderen tor bo gotov najhrže do jeseni I V> soda j «i muslimani zbrali za ta dom že milijon dinarjev V tem domu l>o tudi kon-vikt za okoli 100 gojencev društva. V domu so tudi določoni moderno opremljeni društveni in uradni prostori, mala muslimanska džamija, sta-novonja in učilnice. — Pnnčevo zahteva trgovsko akademijo. Poseben odbor mesta Par,čeva jc obiskal to dni odločujočo ministre v Belgradu tor zahteval, naj se v Pančevu ponovno ustanovi trgovska akademija, ki je tam obstojala nad 50 let ter je bila ICSÏ^ÏO M ATSCJ^ predvaja največji glasbeni velefilm, e n m is «* V nemškem jeziku! (Wcnn der urešsse Flieder bltiht . . .) V nemškem jeziku! Rezervirajte vstopnice I V glavni vlogi najlepši ljubavni in pevski par JEANKTГЕ Mac. DONALD — NELSON EDDY Telefon 31-34 Opozarjamo, da so radi ogromne dolžine filma predstave na praznik ob 14.. 1Б.30, 19. in 21.30 uri, ob delavnikih cb 16., 19. in 21.15 нг! D a n e a ob 10.30 uri matinejska predstava po znižanih cenah ŽIVLJENJE IN KOMEDIJ Rudolf Forster — Hans Moser Dopolnilni spored nato premeščena v Požarevac. Deputacija je opozorila na prenalrpanost dijakov v srednjih šolah ter na protrebe, da mladina obiskuje tudi strokovne šole. Odločujoči činitelji so obljubili deputaciji, da bodo po možnosti tej zahtevi ustregli. — češka banka toži mesto Sibenik. »čeSka osrednja banka« v Pragi je vložila tožbo pri šibeniškom okrožnem sodišču proti šibeniški mestni občini zaradi izplačila obresti 152.000 din. Mesto šibeuik je nainreč pri tej banki leta 1907 najelo 450.000 avstrijskih kron posojila ter je v redu plačevalo ob roke. Banka pa sedaj trdi, da mesto ni plačalo v redu obresti, za katere sodaj toži, — Hrvatstvo v Dalmaciji. Poročali smo že, da se hrvatski politični krogi zelo trudijo, da bi iz Dalmacije odpravili lokalno rodoljubje in ga usmerili v splošno hrvatsko gibanje. V zvezi s temi napori poroča »Hrvatski dnevnik«, dn se je konzorcij lista »Dalmatinski Hrvat« v sporazumu z dr. Mačkom odločil, da se bo ta list odslej imenoval »Primorska Hrvatska«. — Mesto brez grba. Banja luka v Bosni je bila doslej brez grbu. Ko so me&tni očetje prišli na to in videli, da imajo že vsa druga mesta v državi svoje grbe, so ukrenili vse potrebno, da bi tudi njihovo mesto dobilo kaj takega. V grbu Banja luke, ki bo vsekakor najmlajši v zbirlfi grbov naših mest, bo upodobljena stara trdnjava KaStel. — Frančiškani izključeni iz bivše HSS. Glavno tajništvo bivše HSS je izključilo iz svojih vrst sledečo frančiškane: p. Edvarda Žilica, Kvese Fra-nja, Ivana Vila, Nikolo Dusperja in Josipa Grla. Izključeni so bili zaradi toga, ker so baje rušili disciplino v stranki. — Nesreča otroka. V Borovnici se je ponesrečil šestletni železničarjev sin Ivan Zalar. Polil se .je z vročo tekočino ter dobil na glavi in telesu hude opekline Prepeljan je bil v ljubljansko bolnišnico. — Promet novega potniškega vlaka na progi Jesenice—Rateče-Planica. Pričenši od sobote, dne 8. januarja 1938 dalje bo vozil ob sobotah na progi Jesenice—Rateče-PIanica nov potniški vlak z odhodom iz Jesenic ob 22.37 in prihodom v Ra-teče-Planico ob 28.26. Ta vlak bo imel v Jese-nicnh zvezo na večerni brzi vlak, ki odhaja iz LJubljane gl. kol. ob 20.48. — Letna vremenska napoved: Schnfflerjev vremenski koledar za 3 din iz Cirilove v Mariboru. Preprodajalci jiopust. — Službeni list kr. bnnske uprave prinaša v svojem 2. kosu z dno 6. januarja 1938: odločbo, da se ime občino Mačkovci v murskosoboškem okraju spremeni v »občino Počarovci«, kamor se prenese tudi sedež občine; zakon o izmenjavi not na dan 21. marca 1930 med ministrom za zunanje posle kraljevine Jugoslavije in nemškim izrednim jto-slanikotn in opolnomočenim ministrom, s katero se nn jxidstavi sporazumov, sklenjenih meseca februarja 1986 v Monakovem na skupnem Nasedanju vladnih odborov, sestavljenih na podstavi člena 35 Jugoslovan sko-nemške trgovinske pogodbe z dne 1. maja 1934, spreminjata priloga B in končni zapisnik k trgovinski pogodbi; zakon o do-polnllnem zapisniku k pogodbi o trgovini in plovbi med kraljevino Srbov, llrvalov in Slovencev in kraljevino Italijo z dne 14. julija 1924, podpisanem v Rimu dne 26. septembra 1936; dopolnilni zapisnik k pogodbi o trgovini in plovbi mod kraljevino Srbov, Ilrvntov in Slovencev in kraljevino Italijo, podpisan nn dan 14. julija 1924; uredbo o spreniombnii in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov z dne 25. septembra 1936; načrt zn amortizacijo 3% obveznic za likvidacijo kmečkih dolgov za proračunsko leto 1937-88: objavo bansko uprave o fiobirnnju občinskih davščin v letu 1937-38 za občino Dolenji Logalec ter spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine. «'»«JV* HT W •»'•'■ I ^лЉ^Ј^ in popolnejši ie sedal Trilysin, ker mu ie dodana posebna substanca, ki varn e teme in lase pred drobnimi, glivicam sličnimi organizmi. Nova biološka izkustva potriuieio, da povzročajo te klice srbež, prldiai in izpadanje las. To dejstvo ie našlo takoj praktičen primer pri Trilysinu. ker ÏRIlYSÏfti ÏEWNO VZPOnUA SVOJ KOïîflW I VfBO Trilysin le biološko sredstvo, ki hrani, krepi ter ohrania Vaše lase idrave, odpravlja, prhljat ter preprečuje izpadanje las. HHHmaiiiiHsw — Mesto Koprivnica zahteva državno policijo. Hrvatsko mesto Koprivnica prispeva za mestno policijo, ki je eicer pod državnim nadzorstvom, letno oitoli pol milijona dinarjev. Novoimenovani občinski odbor je soglasno sklenil, naj mestni žu pati takoj prične e koraki, da bi se mestna občina rešila težke dolžnosti vzdrževanja mestne policije. Mostni župan Klučka je res od|>otoval v Belgrad. da osebno zaprosi ministra notranjih del dr. Korošca. naj v bodoče mestno policijo v Koprivnici vzdržuje država. — Slab ribolov na Jadranu. V letu 1937 re bil na Jadranskem morju zelo slab ribolov. V splitsko rilxirnico se pripeljali kar 50 000 kg rib manj kakor leta 1030. V mestni ribarnici so prodali skupno le 4 470.C00 kg rib raznih vrst. zn katere so dobili ribiči okoli 4.5 milijona dinarjev. V Zagreb Belgrad in Ljubljano so pripeljali 126.000 kg rib v vrednost 1.5 milijona dinarjev. — Ogromna jata divjih gosi. Zaradi strašnega mraza v bosanskih močvirjih in v planinah je priletela na tietje Neretve ogronvna jata divjih gosi in rac. Ob izlivu Neretve so divje gosi in race popolnoma pokrile polje. Prav tako eo divje gosi in racc p~kri!c vse ozemlje okoli izliva reke Cetinje, enako Kaitelansiki zaliv in otok Ciovo. Mod gosmi in racam' je polno primerov, ki dokazujejo, da eo mnoge živali priletele s skrajnega ecvera Evrope. — Dalmatinski vinogradniki so zadovoljni. Dalmatinski vinogradniki so letos prav zadovoljni e prodajo vina. O božiču so bila boljša šibeniđca vina dražje prodana kakor v zadnjih letih, namreč črna in opolo po din 3 do 4.50, bela pa po din 3 do 3.50 liter. ŠibenLk in okolica ima samo še kalcih 60.000 hI vina. toda šibeniš/ki vinogradniki eo trdno prepričani, da bodo prodali v teku leta pod ugodnimi pogoji še to količino. — Zločinec Mijo Kukavica obsojen. Včeraj smo poročali o obravnavi proti zločincu Ali j i Kukavici v Osjeku, ki je bil obložen, da je pred 18 leti ubil kapetana Branka Kralja in narednika Aleksandra Dekerja. Sodišče je Kukavico o-prostilo zaradi suma umora kapetana Kralja, obsodilo pa ga je zaradi umora narednika Dekerja in zaradi napada na orožnike v Črni gori na 14 let rofoije in trajno izgubo častnih pravic. — Riziko mornarskega življenja. Ob priliki, ko se je v Atlantskem oceanu potopil jugoslovanski parni,k »Srdj«, eta utonila tudi dva mornarja, doma iz severne Dalmacije in sicer 27-letni Sitne Šarič, kuhar na »Srdju«, in 34-letni Hrieto Barič. doma iz otoka Visa. Sarič ni bil ožeujen, pač pa je skrbel za svoje starše in brate. Barič pa je bil o/eujen in je zapustil ženo in štiri nepreskrbljene otroke. — Kdor imn ukradeno kolo znamke >Diir-kopp« št 167147 in prometna št. 13504-9-16 shranjeno ali zastavljeno, naj sporoči proti nagradi opožniški jwstnji št. Vid nad Ljubljano — Pozor! Darmol, sredstvo za odvajanie, ie pogosto ponarejen. Pazite zaradi tega pri nakupu, da je na vsaki tableti vtisnjeno ime Darmol in da ima tableta zarezo v obliki črke T. Zahtevaite zaradi tega izrecno Darmol. — Ogl. reg. S. Br. 7006/1936. — Pri zaprtju motnjah v prebavi vzemite zjutrai na prazen želodec kozarec oaravne »Franz-josel grenčice«, liigoslovsnsfca fcnfHarn* v Uublfon? KOLEDARJE za pisarno in dom Vam v veliki izbiri nudi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani: Tedenski beležni koledar 12 din; Tedenski beležili koledar 10 din; Blockka.lender — številke — večje 6 din. manjše 2 din; Pramički godi.šnjak (precej prostora za vsakdanje notice) 49 din; Mali žepni koledarček 8 din, zlnia obreza 12 din, usnje zlata 15 din: Koledar Kme.tske zvezo 10 din; Koledarček Z. Z. D. 10 din; Delavski koledarček B din; Društveni koledar P. Z. 7 din; Obrtniški koledar 12 din: Dijaški kon-greraoi j ski koledarček 8.50 din; Koledarček Jadranske Straže 8 din; Družinska pratika 5 din; Velika |>ratika 5 dim; Gotnega lista, je omogočeno potovanje na podlagi kolektivnega potnega lista, za kar plačajo, skupno e stroški za madžarski vizum, Б0 din za osebo Za popolno oskrbo romarjev v Budimpešti je vse preskrbljeno. Cena za prenočišče in celotno prehrano za ves čas bivanja v fin dim pest i znaša v meščanskih hotelih 520 din, v penzionatih in šolskih internatih 400 din, v šolah pa 240 in 160 din za osebo. Prireditelji romarskega potovanja eo interesentom omogočili tudi obročno plačevanje, in sicer v največ štirih obrokih, plačljivih v mcsecih januarju, februarju, rnarcu iu aprilu. Za jugoslovanske udeležence kongresa je v Budimpešti določena posebna eerkev, kjer bo božia služba in pridige v domačem jeziku. Tudi v tehničnem ozira bo to romarsko potovanje skrbno pripravljeno ter je brezhiben potek zajamčen. Vodstvo vlaka je poverjeno izkušenim spremljevalcem. Vse ostale izčrpne informacije glede romanja s posebnim vlakom na Evharistični kongres v Budimpešti bodo razvidne iz posebnega prospekta, ki je že v tisku. Prijave bodo sprejemali vsi župnijski uradi kakor tudi poslovalnico Tnjekopro-metno Zveze »Putnika« v Mariboru, Celju, Ptuju, Gornji Radgoni, Sent Ilju in Dravogradu, kjer bodo na razpolago tudi prospekti in prijavnico. Prijave se bodo sprejemale najkasneje do 1 aprila, vsakomur pa se priporoča čimprejšnja prijava, ker je število udeležencev omejeno. Po dosedanjih pripravah sodeč bo XXXIV, Evharistični evet&vni kongres v Budimpešti po svojem eijaju in veličastju do sedaj ena največjih manifestacij krščanstva in evharistične ideje. Budimpešta, krasno velemesto ob Donavi, bo nudila ravno v maju, v polnem cvetju in zelenju, najlepši okvir za ta impozanten shod krščanekih vernikov iz vsega sveta. Evharistični odbor zn lavantinsko škofijo. —i Tujekoprometna Zveza za bivSo Mariborsko oblast, glavno zastopstvo »Putnika«, Maribor. L udsko gibanje v I. 1937 Gornji grad. Rojenih je bilo 28 otrok, 20 dečkov in 8 deklic. Umrlo jih je 16, 7 moškega in 9 ženskega spola. Poročenih je bilo 15 jiarov. Komenda. Rojenih je bilo 50 otrok, od teh 8 v bolnišnici. Umrlo jib je 36. Oklicanih je bilo 32 parov, doma poročenih 19 parov. Mengeš. V naši župniji je bilo rojenih 59 dečkov in 41 deklic, skupaj 100. Umrlo je 28 moških in 33 žensk, skupaj 61 (med teini 11 hiralcev, ki so po večini tujci). Če odštejemo teh 11 hiralcev, je rojstev še enkrat toliko kot umrlih. Porok je bilo 22. Dobrepo4e Smrt Fr. Jakliča — tukajšnjega rojaka. Kakor hitro ee je dozualo, da je umrl v Ljubljani v Mostah naš občan, bivši deželni poslanec in tukajšnji šolski upravitelj, ustanovitelj naše zadruge in posojilnico ter pisatelj g. Franc Jaklič, so v znak žalosti raz vseh tukajšnjih javnih jwslopij razobesili črne zastave, ki so žalostno naznanjale smrt velikega Dobrepoljčana. Kako silno je bil blago-jxikojni priljubljen med tukajšnjim ljudstvom, najbolj dokazuje velika udeležba Dobrepoljcev na njegovem pogrebu v Ljubljani. Smrt pokojnika je tako glol>oko odjeknila med tukajšnjim prebivalstvom. da je 5e danes po vsej dolini središče razgovorov. Naše kmečko ljudstvo se z veliko hvaležnostjo spominja svojega velikega dobrotnika in ustanovitelja. Blagopokojni si je pridobil zgodovinskih zaslug za napredek Iti povzdigo našega kraja. V ponedeljek, dne 3. jan. 1938 je bila inaša zadušnlca za !>lagofx>kojnim g. Fran Jakličem v farni cerkvi, ki jo je daroval g. župnik svetnik Merku. Maše se je udeležila vsa šolska mladina z učiteljskim zborom in mnogo ostalih faranov. Nova učna inoč. Pretekli teden je prišla na našo šolo učiteljica ga. Koser-Muc Božena, kamor je bila premeščena iz Sv. Florjana pri Doliču, okraj konjiški. Na novem mestu želimo novi ge. učiteljici mnogo uspehov, sreče in zadovoljstva. Ob tej priliki naj tudi omenimo, dn manjka na naši šoli, ki je največja v vsem kočevskem okraju, stalno jx> več učiteljskih moči, zalo silno trpi uspešen pouk in napredek šolsko mladine. S prihodom nove učne moči na našo šolo se bodo razmere le neznatno zlioljšale, ker še vedno manjkajo tri učne moči. Razredi so prenapolnjeni z 80 otroki in pri takih navzdržnih razmerah trpi pouk in zdravje otrok. Ponovno prosimo mero-dajne činitelje in oblasti, da jKiskrbijo, dn se bo tudi v tem pogledu napravil red na naši šoli. Jesenice Kino Krekov dom predvaja danes ob pol 3 ln ob 8 zvečer in v petek ob 8 zvečer »Herojska dolžnost poročnika Реггуа«. Igrajo: Robert Taylor, Viktor Mac Laglan in drugi. Predvaja so tudi jugoslovanski film »Bosanska rapsodija« in pa Foxov tednik. Za izpopolnitev slovenske univerze Univ. prof. inž. Lobe: Za zgradbo zavoda za strojništvo Letos je naša univerza vstavila v svojem proračunu za naslednje šolsko leto tudi postavko za zgraditev poslopja strojniškega zavoda tehnične fakultete. širša javnost ni pobližje seznanjena o znanstvenem delovanju naše univerze, zato ji tudi ni znano, kakšne so težkoče in katera panoga znanosti je najbolj ogrožena v svojem obstanku. Če je nekje potrebna ljudska, strokovna, meščanska ali srednja šola, se za ustanovitev take šole zanimajo vsi prizadeti krogi zaradi mladine. Ko uspe vprašanje ustanovitve šole in se dosežejo za to potrebni krediti, se avtomatično rešijo vsa tehnična vprašanja. Načrte izdelajo pristojna obla-stva, katera poskrbijo tudi, da se zgradba šole izvrši v smislu predpisov. Mladina naj ima v šoli dovolj luči in zraka. Po tem principu so se gradile šole že prej, prav posebno pa se podčrtava ta zahteva pri modernih šolskih zgradbah in tako so poslopja gimnazij in drugih šol. ki so se zgradile v zadnjem času v Ljubljani in drugod v naši banovini in naši državi, zares vzorna. Poniževalno pa je stanje prostorov, v katerih se nahajajo na univerzi nekateri instituti. Posebno na tehnični fakulteti so se nekateri instituti morali boriti že od početka z največjimi težkočami. Kemični institut, ki bi rabil zelo prostorne laboratorije, je moral vztrajati od ustanovitve univerze v nemogočih kletnih prostorih pod realko. Rudar ski oddelek, ki je edini v državi, se je inoral v sili zadovoljiti s poslopjem, ki prav tako ne ustreza šolskim namenom. Rudarski oddelek si v tem pretesnem poslopju ni mogel ustvariti za montanistično stroko potrebnih laboratorijev. Poslopje tehnike je bilo zgrajeno večinoma s privatnimi sredstvi, ki seveda zdaleka niso mogli doseči vsote, ki bi bila potiebna za smotreno zgradbo. Tako je to poslopje mnogo premajhno in so instituti posameznih strok pretesno nameščeni v njej. Edino za kemični institut se bo stanje popravilo, lco bo dograjena zg-adba, za katero so zagotovljena denarna sredstva. Stanje ostalih institutov ostaja še nadalje neugodno. Zavod za strojništvo je v toliko na slabšem od ostalih zavodov, da mu najbolj manjka prostorov. Letos so se v zvezi s preosnovo zazidalnega načrta na zemljišču tehnike za bodočo zgradbo tehnične fakultete pokazale precejšnje težkoče zaradi premajhnega razpoložljivega prostora. Na merodajnih mestih se je sklenilo, da naj se skuša pridobiti za zidavo objektov tehnike še prostor nasproti tehnike. Zavod za strojništvo rabi zaradi posebnosti svojih strok svojevrstno zgradbo. Laboratoriji za parne batne stroje m turbine, eksplozivne stroje in za obdelovalne stroje za mehansko tehnologijo morajo biti višji, kakor etaže normalnih zgradb. Parna kotlarna, katera naj bi bila prizidana za-vodovi zgradbi, mora biti postavljena po posebnih gradbenih predpisih in se zaradi tega vprašanja gradnja poslopja lažje reši, če se abnormalno grajeni prostori ne vsiljujejo v zgradbo z normalnimi razmerami. Zavod si je zaradi nujnosti, da si čimprej pridobi potrebne prostore, preskrbel ustrezajoče načrte za zgradbo, ki naj bi stala na vogalni parceli Aškerčeve in Murnikove ulice. Zgradba bi tedaj stala kot samostojna in bi ne vplivala na bodočo arhitektonsko obliko tehnike. Načrte za zavodovo zgradbo je zasnoval in izdelal posebnim zahtevam prav ustrezajoče gosp. inž. arh. France Tomažič. Na tukajšnji tehnični fakulteti študirajo strojništvo strojniki, katerim je strojništvo glavna stroka, elektrotehniki, montanisti in podrejeno tudi gradbeniki in kemiki. Strojniki lahko dovršijo v Ljubljani le 4 semestre ter morajo študij višjih semestrov dovršiti ali v Zagrebu odnosno v Bel-gradu ali pa na inozemskih univerzah. V prvih 4 semestrih si morajo pridobili študentje v smislu učnih programov domačih in tujih tehničnih fakultet znanje iz teoretičnih predmetov, obenem pa tudi izobrazbo iz vseh onih praktičnih strok, ki služijo za podlago strokovnega študija v poznejših letnikih Poleg abstraktnih ved je tedaj za strojništvo osnovno važen predmet mehanska tehnologija, to je stroka o pridobivanju in pridelovanju za gradnjo tehničnih objektov važnih tvarin ter o metodah in strojih za obdelovanje teh tvarin. Vsi računi in vse teorije so za gradnjo strojev in strojnih naprav brezplodni, če manjka graditelju znanje, kako in iz kake snovi naj se stroj zgradi. Pa tudi pozneje se dovršeni inženir v svoji stroki nikoli ue more uspešno uveljaviti kot ustvarjajoči in odločujoči član pri kakem podjetju, če ne pozna do potankosti vseh obdelovalnih metod. Kako naj si študent pridobi znanje o struženju jekla, litega železa, mehkih in trdili kovin, o vrtanju strojnih delov, o izdelovanju zobatih koles, o oblanju in spahanju planih in zakrivljenih ploskev, o brušenju ploskev do največje možne natančnosti itd., če ni nikoli sam prijel za delo in doživljal med deloin sani v glavnem to, kar mu je potrebno za študij v poznejših letnikih, in kar bo v svoji stroki v poznejšem službenem delovanju stalno potreboval. Nešteto tehničnih naprav se ne da izvesti zaradi tehnoloških težkoč, odnosno jih deloma rešijo po dolgih naporih in s sistematičnim razvojnim delom le prav redki strokovnjaki. Vprašanja kotlov za veletlačilno paro, za parne in plinske turbine so prav tako zelo odvisna od ustrezajočih in pravilno izoblikovanih snovi, kakor je nešteto strojnih ustrojev odvisno od najtočnejSe izdelave kot prvi pogoj za trajno in dobro obratovanje. Moderni merilni aparati in merilne metode imajo točnost do sto lisočink milimetra in do deset tiso-čitik točnosti se morajo obdelovati gotovi strojni deli. da ustrezajo namenu. Inozemske visoke šole so zaradi velike važnosti strojniških predmetov postavile za strojniške institucije laboratorije, opremljene s sodobnimi obdelovalnimi stroji, kjer se vršijo vaje slušateljev in izdelujejo predmeti, na katerih se potem meri točnost delovnih operacij. Omenil sem, da lahko dovršijo strojniki v Ljubljani prve 4 semestre. Ali kako? V prvem letu naj bi se vpeljali velevažni prej opisani predmeti. Študij teh predmetov je pri nas popolnoma nezadosten, ker strojniški zavod nima prav nobenega laboratorija za postavitev obdelovalnih strojev. Strojniki, ki se hočejo dobro strokovno Izobraziti, morajo po tukajšnjih 4 semestrih nadoknadili na tujih šolah manjkajoče znanje in žrtvovati pri tem običajno 1—2 semestra, preden lahko nadaljujejo svoj študij. Elektrotehniki in montanisti dovršujejo pri nas tudi višje letnike. Kakor manjka strojnikom, tako manjka tudi njim znanje o mehanski tehnologiji, ki ie za nje prav tako važno. V naši državi posamezne stroke niso tako strogo opredeljene, da bi ne utegnil elektroinženir tam delati, kjer bi bilo področje strojnega inženirja, ali da se udej-stvuje montanist tam. kjer bi moral biti strojnik V višjih letnikih se poučujejo za elektrotehniko in montaniste na tukajšnji tehniki predmeti iz strojništva, kakor termodinamika, parni batni stroji, parne turbine, eksplozivni stroji in vodne turbine. Tudi ves ta študij sloni pri nas samo na golem predavanju brez možnosti vaj v laboratorijih, kakor se to vrši na primer na inozemskih šolah. Zavod za strojništvo se je trudil že več let, da bi si pridobil ustrezajoče prostore za pre-potrebne laboratorije in za opremo teh laboratorijev. Pred 4 leti je započel skupno akcijo z institutom za vodne zgradbe, da si pridobi za pouk in za raziskovanje problemov iz področja hidravlike in hidrodinamike potrebna preizkuševališča ob tekoči vodi. in sicer na Gradaščici. Akcija je že v prvem začetku pokazala vidne uspehe, ker je pridobila prikladno sti.vbišče, deloma tudi denarna sredstva. Toda za zdaj se še ni posrečilo uresničiti gradbene načrte, posebno ne strojniškemu zavodu. Po prvotnem projektu bi bilo pod skupno streho Hidrntehniincga laboratorija dvoje preiz-kuševališč: hidrostrojni del in vodogradbeni del laboratorija. Vodogradbeni institut si je medtem, ker je bilo to mogoče zaradi lažje izvedljivosti projekta, zgradil na Viču provizorično preizkuše-vališče ter so se za ta namen angažirala sredstva, ki jih je zmogla skupna akcija. Zavod za strojništvo je na ta način ostal pri akciji za dosego hidrotehniinega laboratorija praznih rok za svoj strojniški del. Vendar pa upa, da bo v bližnji bodočnosti le mogoče doseči sredstva za definitivno zgradbo turbinskega laboratorija ob Gradaščici, ki bi bil sestavni del Zavoda za strojništvo. V Nemški Avstriji se je leta 1019, to je v času, ko je tej državi primanjkovalo sredstev, da bi izvedla obširnejšo zasnovano elektrifikacijo železnic, začelo graditi v Gradcu popolnoma novo, zelo obsežno monumentalno štirinadstropno poslopje tehnike in bogato opremilo z laboratoriji za stroj-uištvo, za elektrotehniko, tehnično mehaniko in mehansko tehnologijo in vzorno uredilo z učilniini prostori. Če se je istotako na Dunaju temeljito povečala tehnika z novimi objekti, bi se bila bržkone tudi pri nas lahko našla sredstva za univerzo, ki se je takrat ustanovila Menda smo le sami krivi. Če se stalno zadovoljujemo s samimi provizoriji in občutno zaostajamo za znanstvenimi institucijami tujih držav. Če nismo materialno bogati, da bi zapustili mlajši generaciji stvarno bogastvo, ji moramo dati vsaj temeljito izobrazbo. To smo ji dolžni dati v interesu bodočega gospodarskega napredka in to mladina od nas upravičeno lahku terja. Prav posebno je potrebno, da se za naraščaj strojne, elektrotehnične in montanistiîne stroke čimprej ustvarijo ugodnejše razmere za študij na tukajšnji univerzi. Študentom, ki prihajajo s skromnimi sredstvi z dežele študirat na univerzo, naj bo omogočeno, da bi se tukaj vsaj približno toliko naučili, kolikor bi si v istem času pridobili na znanju na kakšni tuji šoli. Za kako znanstveno delovanje na zavodu za strojništvo, za raziskovanje termodinamičnih ali hidrodinami&nih problemov, za izsledovanje delovnih in merilnih metod, za preizkušanje novo-vrstnih merilnih instrumentov na možnost in obseg merilnosti itd niso dane niti najskromnejše možnosti, ker zavod nima prav nobenih prostorov za taka dela. Ustvarjajoče znanstveno delo je na toni zavodu popolnoma nemogoče ter poteka že drugo desetletje od njegove ustanovitve, ue da bi se razmere le delno izboljšale. Univerza je to dejstvo poudarila po svojem rektorju gosp. dr. Kušeju in dekanu tehnične fakultete gosp. dr. Gosarju ter je ob priliki obiska našega prosvetnega ministra gosji. Magaraševiča pokazala kot primer skromnosti sobo predstojni-štva zavoda za strojništvo, kjer je polno instrumentov, ki skoraj docela izpolnjujejo pretesni prostor. Gosp. ministra je spremljal naš ban gosp. dr. Natlačen in je z vidno naklonjenostjo za pro-speh našega vseučilišča poudarjal ministru, da je naša univerza potrebna nujne pomoči. Poudariti moram tudi naklonjenost in zanimanje, ki ga izkazuje predstojnik elektrostrojnega KUNO SLOGA Telefon 27-30 Danes posiednjlč prekrasno filmsko delo Valcefo m le«№ Srnia Ren e. Dttn Metli' bratieliltz m norah Mtnlevlć e svoi m orkestrom so poleg Stevllm-ga baleta пеопзађпе od'lke tega nima Predstave ob 10-30, 15:, 17., 19. «n 31. url Re2ervira)te si vstopnice v predproda|l! Gospodje Piti$&ki Ob 500 letnici smrti zadn.cga gospoda Ptu'shega Na dan sv. Treh kraljev 1438, pravi inad 2 m visoki in leni gotski nagrobnik iz rdečega marmorja, je umrl plemeniti gospod Friderik V. Ptujski, zadnji svojega rodu. Trudno, žalostno lice, kljub vsej mladosti gleda na nas e pokrova kamnitega sarkofaga, ki je sedaj postavljen v arkadah ptujskega gradu. Po grbih ob straneh, sidru in zmaju ga spoznamo za lastnika gradov Borla in Vur-berga. Posvetna slava je minljiva, kakor je vse človeško ustvarjanje, vendar je na mestu, da se spomnimo viteškega rodu. ki je ustvaril toliko umetniških zakladov v našem starodavnem Ptuju, lahko trdimo, da je Ptuj pod njimi dosegel višek svojega umetniškega izživljanja. Viteški rod Ptujskih gospodov izvira najbrž iz Lungaua in so dobili že v 12. stoletju kot vazali solnograških nadškofov grad Ptuj v svojo fiosest. Kmalu so znali spretno razširjati svojo oblast na škodo Madžarov iu postali poleg Celjanov, s katerimi so .jih vezali najožji prijateljski stiki, najuglednejša viteška rodo-vina na Slovenskem. Povzpeli so se celo do tolike oblasti, da so delili sami fevde. Friderik 1. Ptujski nam je že znan 1. 1(60 iz neke listine, ki jo je izstavil solnograški nadškof Eberhart T. Bil je hraber vitez in nepo-mirljiv nasprotnik Madžarov in celo madžarski kralji so prosili eolnograškega nadškofa, naj vpliva tia svojega vazala, da ne bi več nadle- goval madžarskega ozemlja. Bil je tudi sicer ugleden, kajti vojvoda Otokar ga je določil za člana svojega spremstva v sveto deželo. Ko je pristal slavni angleški kralj Rihard Levosrčji po strašnih viharjih in neprilikah na obalah Jadranskega morja, sta ujela njegovo spremstvo Majnliart Goriški in Friderik Ptujski. Le po naključju jima je ušel nesrečni vladar Ni se ustrašil svojih gospodarjev, solnograških nadškofov, ki so ga nekoč pri neki dediščini rajši pomirili z veliko vsoto srebra, kot da bi se z njim spuščali v pravde. Ko je madžarski kralj Emerik opustošil leta 1199 ptu jsko okolico, je obvaroval mesto in jih nagnal preko Pesnice. V osvojenem ozemlju je ustanovil mesto Ormož okoli I. 12(10. Nato je poklical še križarje, da bi lažje užugal svoje divje sosede in vitezom postavil 1. (222 sloviti samostan s cerkvijo. Ker je bas dobojevul na velikonočno nedeljo svojo največjo zmago, so kraj imenovali Veliko Nedeljo, še istega leta je umrl. Njegova vdova, pobožna Mchtildn. je v Ptuju ustanovila z nadškofovim privoljenjem lepi dominikanski samostan, prvega na štajerskem. Tu naj bi našli »Ptujčani« svoje zadnje počivališče. Okrasili so ga naravnost z biseri gotske arhitekture in slikarstva, ki spadajo še danes med najlepše in najdragocenejše spomenike na Slovenskem. S polnimi rokami je delila samostanskim bratom darove, zemljišča in posestva, revežem im siromakom je bila dobrotna za-ščitnica. Friderik Tf. je nastopil očetovo dediščino ter je križarjem v Veliki Nedelji prepustil pa-tronatske pravice ondotne cerkve, ki jih je dobil po svojem očetu. Njegov bral Hartnid T., ki je jx>stal deželni glavar štajerski, jc bogato obdaroval samostan v Gornjem gradu Križarji so dobili še od n jegovega vazala Hermana, lastnika dolnjega gradu v Ptuju, vas Hermancc z vsemi podložniki in vinogradi. Njega je sledil njegov sin Friderik* ITT., prvi deželni maršal štajerski, katero čast so podedovali vsi njegovi nasledniki. Madžare, ki so zopet oddelka g. prof inž. dr. Milan Vidmar delovanju in prospehu Zavoda za strojništvo. On je tudi podal življenjsko moč načrtom za zavodovo zgradbo s tem, da je na seji fakultetnega sveta v juniju mesecu temeljito razložil dosedanje nevzdržno stanje zavoda za strojništvo in dosegel soglasen pristanek in sklep fakultetnega sveta, da naj se za-vodova zgradba po predloženih načrtih čimprej zgradi Naša univerza je še mlada. Prav tako mlada je tudi njena tradicija. Potrebno bi bilo, da bi bila deležna izdatnejše podpore in nege in večjega razumevanja, da je potrebna narodu, ki pričakuje boljšo bodočnost. Da je skoraj na vseh fakultetah univerze zelo žalostno stanje, pričajo različne akcije za ta ali oni institut, o katerih je pred leti in tudi v zadnjem času časopisje poročalo. Če bi strojniški zavod razpolagal z najnujnejšimi prostori za laboratorije, bi se ne silil v ospredje s svojo akcijo za dosego zgradbe. Javnost pa mora biti opozorjena, da je izboljšanje nevzdržnega stanja nujno potrebno v interesu naše mlajše strojnoinženirske generacije, pa naj si bodo to elektro, montanistični ali strojni inženirji. Naše rudarstvo, naše železnice, naša razvijajoča se industrija, naše električne ustanove, naša vojska, naše zrakoplovstvo itd., skratka naše narodno gospodarstvo nam veleva, da mora biti naše vseučilišče ustanova, ki bo zmožua uspešnejšega delovanja. zalirepencli po naši zemlji, je strahovito potolkel pri Marenbergu, nato jih zasledoval preko Maribora do Borla in naprej. Madž-arski kralj Bela IV. pa je maščeval poraz svojega sina s tem, da je Friderika oblegal v ptujskem gradu in le njegov gosjxwl lllrik. solnograški nadškof, ga je rešil obsodbe, a grad je moral zastaviti Štefanu, sinu madžarskega kralja. Spremljal je češkega kralja Otoikarja na njegovem pohodu proti j>oganskim Prusom. a Friderik je tam igral zelo dvolično vlogo, ko je obtožil nekaj svojih sodrugov veleizdaje, kralj pa je dal zapreti zarotnike s Friderikom vred. Da so se rešili temnili ječ. so morali žrtvovati svoje najlepše gradove in Friderik je s solzami gledal svoja porušena gradova Vur-berk in ScWanberg. Seveda je nato zatožil Olokarja na državnem zboru v Augsburgii kot zastopnik solnograških nadškofov, katerim je opustošil mnogo zemljišč. Žičkemu samostanu je nudil obilo carinskih ugodnosti. On si je dal z admondškim opatom Henrikom potrditi vse štajerske pravice od Rudolfa Habsburškega jiri železinih vratih, ko je ta sprejel poklonitev štajerskih deželnih stanov. Leta 1280 mu je dal nadškof Friderik zopet mesto Ptuj z mitnino in vsemi pravicami v upravo. Ker pa ni imel ob svoji smrti otrok, ga je sledil brat Hartnid IT. 'l'a je bil zares trd in krut mož. žuli.1 in gulil je svoje podložnike in meščane na vse preteire Na pritožbe ptujskega meščanstva mu je solnograški nadškof Rudolf odvzel upravo mesta, a |>o dveh letih jo je zopet vrnil skesanemu grešniku Njegov naslednik Friderik IV. je postavil že v 13. stol. po Ptujskih gospodih ustanovljenem I minoritskem konventu prekrasno gotsko cerkev, današnii presbiterij in samostansko poslopje. Tudi sloviti samostan št Pavel na Koroškem je bil deležen njesove naklonjenosti, ko jim je podaril nekaj posestev blizu Arnovža. Tudi on je umrl brez naslednika, zato ga je sledil n jegov brat Hartnid 111. Sicer se je še povečala njihova posest i.n oblast, a zvezda njihova je šla že k zatonu. Friderik V Ptujski je dobil 1. (423 celo vrsto novih gradov, ki mu jih je odstopil nadvojvoda Ernest Železni Kot štajerski deželni maršal in zadnji svojega rodu je umrl 6. januarja 1438. Kakor večina njegovih prednikov je bil pokopan v dominikanskem samostanu v Ptuju. Morrla so se solnograški nadSkofje globoko oddahnili, ko je ugasnil hrabri rod. ki je šel pro-mnogokrat svoja lastna pota, ki pa je krasil naše cerkve in samostane z vso ljubeznijo in redkim okusom, da jih občudujemo še dandanes. Slovito božjo pot Ptujsko goro, dragulj gotske umetnosti na Slovenskem, so dali zgraditi Ptujski gospodje in Celjani Materi božji na čast Za glavnim oltarjem, oziroma nad njim. vidimo čudovito skulpturo Marijino iz enega samega kamna. Pod njenim plaščem se zbirajo skoraj vsi plemiški rodovi na Slovenskem in slovanskem jugu in so morda edini zgodovinsko verni portreti. ki so se ohranili iz te dobe. še v enem ožini so nam Ptujski gospodje izkazali veliko dobroto, ko so zajezili s svojo hrabrostjo in odločnostjo strahovite madžarske navale ter postavili mosročno mejnike proti vzhodu, ki jih ni mogla podreti do danes nobena sila. Čeprav bi zaslužili po tolikih bojih večni mir v svoji zadužbini, v kripti dominikanskega samostana, so prenesli njihove kosti, ko je bil samostan v Jožefinski dobi opuščen, v po kopališč no cerkvico sv Jožefa. Л tudi tam niso našli zaželjenega počitka. Ko so cerkvico zarodi starosti porušili, so njihove kosti neznanokam izginile Le njihova dobra dela pričajo še danes o ugledu in blagostanju Ptujskih gospodov. A. S. Nove jaslice v Predosljah 0 novih jaslicah v Predosljah je prav, da zve vsa slovenska javnost. G. župnik Ignacij Zupane je velik ljubitelj jaslic. Te ljubezni se je navzel od svojega očeta. Ko sla v jeseni hodila v gozd na izprehod, sta že mislila na jaslice. Opazovala sta razne mahove, primerne za jaslice, jih deloma že nabirala, deloma si zapomnila kraj, kamor jih bosta prišla o pravem času iskat. Temeljne nauke svojega očeta je g. župnik v teku let silno izpopolnil. Sedaj ima že mnogo let v svoji sobi jaslice, kakršnih je najbrže zelo malo. Najznačilnejše pri njih je perspetiva, to je; čim bližje nam jo kaj, toliko večje in svetlejše je; čim dalje je kaj, toliko manjše in temnejše je. Zato so spredaj največji pastirji in največje ovce, najsvetlejše skalice in najsvetlejši mahovi, potem se pa velikost in svetloba vedno bolj manjšata. To naredi na človeka vtis, kakor da itna pred seboj veliko pokrajino in kakor da zadnjo čredo ovac, ki so komaj pol centimetra velike, gleda v daljavi več kilometrov. Druga značilnost teh jaslic je pa upoštevanje dejstva, da se ovce vedno pasejo v čredah, ne pa |>osamezne. G. župnik je gojil že dolga leta željo, da bi dobila tudi farna cerkev jaslice, ki bi tako obvladale cerkev, kakor jo božji grob v Veliki noči, to toliko bolj, ker je božji grob v cerkvi komaj par dni, dočim traja doba za jaslice 7 tednov. Zamisel g. svetnika je krasno izpeljal slikar g. Matija Bradaška iz Kranja. Mnogim izvirnim slikam je pridružil več posnetkov svetovnih sli karjev in vse skupaj povezal v lepo enoto. G. Bradaška je posebno močan v bnrvah. Poslikal je vse živo, pa nič kričeče; zato barve na vsakega zelo dobro vplivajo in so vsem silno všeč. Jaslice stoje na stranskem oltarju na evangelj-ski strani zraven prižnice. So malo nižje kot oltar. Dovršujeta jih zgornji del oltarja in angela na njem. V širjavi presegajo oltar, saj so široke 3.70 m. So slikane vse: osebe, ovce in pokrajine, in sicer na vezane plošče. Vzrok je v tem, ker slikar neprimerno lažje naslika pravi izraz, kot ga pa more izraziti kipar, obenem tudi v tem, ker je tako naslikane jaslice veliko lažje spravljati, kot take iz kijiov in je veliko manjša nevarnost, da se polomijo. Oglejmo si jaslice nekoliko natančneje! Jezušček čudovito ljubeznivo gleda po ljudeh. Marija z malo razprostrtimi rokami je. kot poje pesem: »vesela vsa' in »zahvaljuje Boga prav lepo za čast in milost to, za Jezusa.« Sv. Jožef je zopel. kol ga opisuje pesem: »Ves vesel, da njemu Bog doživeti da še Zveličarja sveta, da l>o (njegov) rednik in oskrbnik, na svetil pomočnika Med Marijo in sv. Jožefom sta dva angelčka. Nad hlevom je več angelov, ki prepevajo, prav po besedah sv. Cerkve v božiču: Danes na zemlji pojejo angeli. Pastirji so okrog_ hleva in desno nad hlevom. LTprizorjeni so najvažnejši dogodki iz njih življenja v sveti noči. Kden spodaj čuva svojo čredo in si krajša čas s piskanjem na preprosto trobento. Zgoraj na desno je. kol pravi evangelij (Lit 2, 9): »Glej, angel Gospodov je pristopil k njim in svetloba Gospodova jih je obsvetila in silno so se prestrašili.< Angel kol pastirji te sv. pisemske besede najnazorneje upodabljajo. Drugi že hite iskat Odrešenika. par jih je pa že pred hlevom, kjer vsi začudeni gledajo Zveličarja, oziroma ga molijo. V sredi jaslic nad hlevčkom je Betlehem. med njim pa cel zbor nobeščatiov. Z vrha doli gleda nebeški Oče, obdan od angelov, ki je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina (Jan. 3. 16). S tem je poudarjena lista važna resnica, katero nam tiožične molitve tolikokrat ponavljajo, da je Jezus božji Sin. — Jaslice zaključuje čisto naravno vrli oltarja. Angela na njem, kakor da ogledujeta vse, kar se godi na jaslicah pod njima in z največjim veseljem to odobravata. Na straneh so palme in razno orientalsko drevje, kakor da je zaresno. Jaslice sloje na oltarni mizi. Pod mizo so v treh krogih — rožnih vencih — značilne prerokbe preroka Izaija o Odrešeniku. V prvem krogu prerok Izaija kakor da v daljavi gleda božjo razodetje o Odrešeniku. pa ga poleni nam sporoča. Izaija drži v roki svojo prerokbo: Glej, Devica ho spočela in Sina rodila (Iz 7. 14). V drugem krogli napoveduje Jezusovo trpljenje in smrt; zato je na sredi križ; v tretjem pa Jezusovo poveličanje in njegov prihod k vesoljni sodbi. Te jaslice so izredno posrečene, in sicer vsebina. zgradba, perspektiva, izrazi iu barve. Ni čudno, da so farani tako navdušeni zanje. Brez dvoma je z njimi podana nova smer za jaslice v cerkvi. 25. dražba kol divjadi na vetesejmu 24. jati. 1938 Pošljite nemudoma blago na naslov: Ljubljana, »Divja koža« — Vcleseiem' Ljubljanske vesti dne 6. januarja 1938 Gledališče Drama. Četrtek. 6. lan. ob 16: »Peterčkove poslednje sanje«. Izven. Cene od 20 din navzdol; ob 20: >Bela bolezen«. Izven. Cene od 20 din navzdol. — Petek, 7. jan.: zaprto. — Sobota, 8. ian.: »Gospodična Julija Snubac«. Premiera. Pre-mierski abonma. — Nedelja, 9. jan. ob 15: »Princeska in pastirček«. Izven. Cene od 20 din navzdol; ob 30: »šimkovi«. Izven. Cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 10. jan.: zaprto. — Torek, U. jan.: Literarni večer Pen-kluba. Opera. Četrtek, 6. jan. ob 15: »Pod to goro zeleno^. Izven. Cene od 30 din navzdol; ob 20: .»Gorenjski slavček«. Izven. Cene od 30 din navzdol. — Petek, 7. jan. ob 15: »Seviljski brivec«. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 1« din navzdol. — Sobota, 8. jan.: »Jevgenij Ognje-gin*. Red A. — Nedelja, 9. jan. ob 15: »Pri be-1рш konjičku«. Izven. Cene od 30 din navzdol; ol) 20: »Toscaj. Izven. Cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 10. jan.: Gostovanje poljske baletne skupine Parnella. Izven. Cene od 50 din navzdol. Prireditve in zabave Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani vabi vse svoje člane in prijatelje, da se udeleže danes popoldne božičnice, ki jo priredi v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12. Začetek ob 5 popoldne. Podporna zadruga državnih policijskih nameščencev in upokojencev dravske banovine v Ljubljani si dovoljuje še enkrat obvestiti cenjeno občinstvo na 18. dobrodelno prireditev, ki bo dne 18. januarja 1938 v vseh prostorih na Taboru in katere čisti dobiček se steka v podporni fond zadruge. Da bo lahko vsak zadovoljen s postrežbo in zabavo, Je poskrbljeno. — Odbor. Umetniški program na prireditvi Kluba ab-solviranih trgov, akademikov v Ljubljani dne 8 januarja 1938 v Trgovskem domu izvajajo priznani in odlični člani ljubljanske Opere gdč. Nollijeva, ga. Bravničarjeva, g Franzl in g. Ko-Incio. Pri klavirju spremlja operni dirigent gosp. dr. švaru. Spored koncerta Učiteljskega pevskega sbnra Emil Adamič, ki bo 10. t. m. ob 20 v veliiu filhar-monični dvorani, je Daslednji: V I. delu koncerta zapoje zbor Ivana Grbca Otroci molijo, nato dr. švarov zbor Kako je bilo Tebi Matija takrat, in Vilko Ukinarjev zbor Tpbi Mati Marija. Sledi zborovska simfonija Rrženice, ki jo je napisal zagrebški skladatelj Ivan Matečič-Ronjkov, ki je rojen Istran in je uporabi) v tem svojem zboru razne istrske motive. Zbor sam je izredno obsežno delo in traja njegova izvedba 22 minut. V II. delu koncerta so na prvem mestu tri belokranjske, in sicer Polžek, Na pust in Tepežnica, ki jih je kompo-niral Slavko Osterc, sledi Milojevičev zbor Muha i knmarac, sklepno bos-edo pa ima Emil Adamič z njegovo Narodno in 7. Godci. Dirigent zbora je Milan Pertot, izvajalcev je 80. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Sestanki Trnovski Fantovski ndsek ima v petek ob 8 zvečer v Društvenem domu svoj redni sestanek z zanimivim predavanjem. Lekarne ■ Nočno službo imajo lekarne: v četrtek: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 2(1 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78; v petek: mr. Sušnik. Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinec ded., Cesta 29 oktobra (Rimska) 31. КШО KODELJEVO 2đ±siLK Danes ob 17 in 20 „Pri treh m'adenkah", Paul Hôrbiger, Maria Anderuast in ..Bo anika iena". Marta Eggorih. — Jutri prvič „Dama s kamenjani" in „Kdo aorl". Hans Moser, Trude Marlen 1 Pereče vprašanje ljubljanskega mesta je naslov predavanju, ki ga l>o imel mestni župan g. dr. Juro Adlešič na XII prosvetnem večeru v l»etek. dne 7. januarja v beli dvorani IJniona ob 8 zvečer. G. jtredavatelj, ki stoji na čelu ljub-lianskega mesta, pač najbolj vidi one socialne |>o-trebe in ustanove, ki jih Ljubljana še pogreba. Med temi je še veliko pomanjkanje delavskih stanovanj in nižjih uslužbencev. Tudi kulturne potrebe spadajo med pereča vprašanja ljubljanskega mesta. Predavanje bo brez dvoma zanimalo najširše plasti ljudstva. K obilni udeležbi vljudno vabi Prosvetna zveza, kjer se dobijo tudi v pred-p rod a ji vstopnice. I Mraz nekoliko popustil. Včeraj zjutraj je mraz v primeri s prejšnjim dnem nekoliko popustil. Povprečno je termometer kazal 1 do 2 stopinji manj kakor v torek zjutraj. Na Barju je termometer kazal 17 stopinj, v sredini mesta 13 do 14 stopinj, čez dan pa se je termometer nekoliko dvignil. Ker ni bilo vetra, se je to olajšanje še bolj poznalo. I Namesto cvetja na grob blagojiokojnega gospoda stavbenika Ivana Rozmana darujejo 200 din za slepo deco Kuhelj-Berbuč. 1 V razstavi bratov šuliicev bo imel vodstvo danes ob ena jstih g. dr. R. Ložar. — Ker bo razstava odprta le še do nede'.je. pričakuje Narodna galerija v zadnjih dnevih številnega obiska 1 Vincencijeva in Elizabetna konferenca v Trnovem se najprisrčnejše zahvaljujeta vsem. ki so 7.0 božičnico revežrm trnovske župnije darovali v blagu ali denarju. Bog naj vsem obilo povrne! — Gospod Ivan J e 1 a č i n. veletrgovee. je tudi letos, a še v obilnejši meri kakor druga leta, pokazal svoje plemenito srce 7.a reveže trnovske župnije. Njegov bogati dar v živilih je nino^e uboge družine reši! pomanjkanja in jim ustvaril lepe liožične praznike. Plemenitemu darovalcu se v imenu revežev zahvaljujeta Vincencijeva in Elizabetna konferenca v Trnovem. I Zahvala. Podpisani, ki sva bili navzočni pri žrebanju nagrad hišnim poslom — vlagateljem Hranilnice dravske banovine. Ljubljana. 30. dec. p !.. se zahvaljujeva v imenu svojih tovarišic liratiilniei za njeno plemenito mNel in čestitava \sem 30 izžrebankam. — Marija Mlhelčič, Marija Mcžnar. I Šoferji. Velika skupščina poklicnih šofer- i'ev 1k> danes ob 3 popoldne na Cankarjevem na-režju 7, prvo nadstropje. — Volan. i Sumljiv mesar. Policija je aretirala zaradi beračenja nekega 43 lelnpga mesarskega pomočnika Franca V. Pri njem so našli štiri zavojčke ■avskega in zavojček donavskega tobaka ter lep nov klobuk znamke »Piccadillv« z značko trgovca Pavel .lamiiik, fikofja Loka. Mož se izgovarja, dn jn klobuk kupil od neznanca, tobak pa je dobil v dar. Najbolj verjetno pa ie- da je oboje kje ukradel, morda celo uplenil pri kakšnem vlomu 1 Zgodba o zamenjani ali ukradeni suknji Na novégn leta dan proti večeru si je železniški upokojenec g. Franc Zupan privoščil četrtinko vina v gostilni Železničarske nabavljalne zadruge na Masarykovi cesti. Ko je hotel oditi, pa ni nikjer našel svoje lepe, najmanj 1200 din vredne suknje. Namesto nje so mu ponudili slabo suknjo, ki jo je neznanec pustil v zameno za njegovo boljšo. Zupan se je obrnil na policijo in ta je zamenjano suknjo preiskala ter našla v žepu policijsko potrdilo, v katerem potrjuje policijski uradnik g. Macarol nekemu 37 letnemu Valentinu Prestopniku, da ga pošilja ljubljanska policija v Maribor. Policija je nato seveda h*tro imela tega Prestopnika. Na sebi je imel pogrešano suknjo, iz katere so ga brž slekli. Prestopnik pravi, da je bil tako pijan, da je suknjo zamenjal. Izgovor bi bil verjeten za koga drugega, ne pa za Prestopnika, ki je že večkrat prestopil one meje, ki jih kazenski paragrafi prej>ovedujejo. 1 Dva predrzna vlomilca. Pred tedni je bil i izvršen drzen vlom v Ravbarjevo trgovino v Sta-uičevi ulici. Po srečnem naključju pa je policija | Poračun mestn h pod'etij za leto 1938-39 Maribor, 5. januarja. Mestna podjetja so pripravila proračun za proračunsko leto 1938-39. Ta proračun je zelo zanimiv. Določa 33,740.670 din dohodkov in prav toliko izdatkov ter je za nekaj nad pol milijona dinarjev višji od sedanjega proračuna. Med glavnimi dohodki mestnih podjetij je oddaja vode, plina in elektrike, kar znaša 17,510.000 din, in prevoznine 3,255.000 din. Najemnine 2,163.000 din. Med izdatki pa zavzemajo najvišjo postavko osebni izdatki 8.175.881 din. Zvišali so se predvsem zaradi ureditve plač delavcev in nameščencev mestnih podjetij. Dalje bi šlo za obrestovanje in odplačila posojil 5,864.672 din. Materialni izdatki znašajo 9,882.921 din, tok za razsvetljavo in pogon 7,316.700 din, javne dajatve 2,048.747 din. Izmed podjetij je šest aktivnih, šest pa pasivnih, in sicer naj bi bila aktivna električna podjetja, klavnica, avtobusni promet, prodajalna in pogrebni zavod. Pasivna pa so plinarna, gradbena uprava, premoženjska uprava, mestno kopališče in Mariborski otok. Novi proračun bo prišel prihodnje dni pred sejo upravnega odbora, nakar 1)0 predložen mestnemu svetu skupno z rednim proračunom mestne občine v odobritev. Franc Jaušnik — 50 letnik Maribor 6. januarja. Včeraj je obhajal 50 letnico svojega življenja kretnik na kor. kolodvoru g. Franc Jaušnik, ki se je rodil 5. jan. 1888 v Raz-vanju pri Mariboru kot želpzničarski sin. Že s svojim 15. letom je vstopil v železniško službo, v kateri še danes zvesto službuje. L. 1913 se je poročil s Frančiške Martičevo iz Črnega vrha pri Idriji. V srečnem zakonu sta se mu rodila sin in hčerka, ki ju je lepo krščansko vzgojil. Zavednemu krščanskemu možu in našemu dolgoletnemu naročniku želimo, da bi mu Bog dal še mnogo srečnih let! 1 KRISTAL Ï: i MARIBOR LJUBLJANA ; Koroška c. 32 Tyrševa e. 14 j Tel. interurban 21 32 Tel. interurban 30-75 j s OGLEDALA, brušena stekla, marmonato i t steklo, avto varnostno siok o, izložbene *ipe ) « popravila starih ogledal. Kompletna notranja j cpren,a ,rgovin- SE PRIPOROČA! I m Klub mariborskih katoliških akademikov Panonija* je imel te dni svoj 11.redni občni zbor. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik Pukšič Anton, jurist: tninik Simčič Mirko, kemik: blagajnik Ekhart Miroslav, jurist: revizorja Županec Albert, medicinec. in Veberič Majnhard, jurist. Na tem občnem zboru so bili sprejeti dosedanji člani »Panonije« kot starešine sledeči tovariši: Zajec Jože. pol. upr. pripravnik, dr. Žebol Fran-ček in dr. Žebot Ciril. m Hud mraz. kakor ga Mariborčani že od 1. 192!) ne pomni.io, drži stalno že ves teden živo srebro pod 13 stopinj pod ničlo. Najhuje so z mrazom prizadeti ubogi vagonarji. Tenke stene vagonov, skozi katere piha veter, ne drže toplote in čim ugasne ogenj v železni pečici, nastane v vagonu mraz kakor je zunaj. Mestna občina skuša vagonarjem pomagati s kurivom, katerega jim dobavlja. vendar je treba peči noč in dan kuriti in kurivo kmalu poide. Tudi stanovalcem barak se dosti bolje ne godi. dasi debelejše stene barak tako ne propuščajo mraza. Posledice hudeirn mra za med vasonarji se poznajo v bolezenskih primerih, ki Jih je med niimi zadnje čase vedno več m Zasilno prenočišče v azilu odvrto. S 1. januarjem te bilo odprto v poslopju Borze dela v Gregorčičevi ulici zasilno prenočiščp za take reveže. ki prihajajo v mesto iskat dela, pa nimajo denarja za prenočevanje Zaenkrat je nn razpo lago soba s 6 posteljam'. Vsak prenočevalec se mora najprej okopnti v kopalnici, ki se nahaja v kletnih prostorih, potem dobi posebno čisto spalno oblpko ter grp « čisto posteljo v zakurjeni sobi Prenočevanje je brezplačno. Prenočišče je opremila in skrbi zanj mestna občina. m Akademska konoreqacija ima v petek, dne 7. t m. ob 20 v frančiškanski kapeli redni sestanek. m Naročile Mohorjeve knjige. Mariborski župnijski uradi Se vedno «prejemajo naročila za Mo horjpve knjige Mnogo je še starih naročnikov, ki naročnine niso obnovili. m Poliski balet v Mariboru. V torek, dne 11. ianuarja nastonl v Mariboru slavni poliski. iz 16 Članov obstoječi balptni an^ambl Parnell. Ooozar jamo že dane« na ta za Maribor izredni večer m It nnhreške občinske pisarne. Občinska uprava Pobrežie naznanja, da bo od dne 1. do vštefpga 31. januarja uradna poprava volivnih imenikov. V tem času so volivni imeniki razgr- zasačila vlomilca, nekega Ignaca Šalaja ter ga odvedla v zapore. Tam so ga temeljito zaslišali, nato pa izročili sodniji. V sodnih zaporih pa je Šalaj pričel simulirati bolezen. Iz sodišča so ga poslali v bolnišnico na zdravuiški pregled. Tu je spretno zasnoval načrt, kako bi pobegnil ven, kar se mu je tudi posre.čilo. Medtem pa je policija aretirala Šalajevega vlomilskega tovariša Jožeta Sitarja. Aretirala pa je tudi vse one ljudi, ki so šalaju pomagali pobegniti iz bolnišnice. Le za Šalajem ni nobem sledi, kakor da bi ee vdrl v zemljo. Najbrž je pobegnil proti toplemu jugu. Za njim je izdana tiralica. 1 Samomor v prenočišču. Včeraj ob pol petih popoldne je bila policija poklicana v neko gostilno, kjer je neki gost izvršil samomor. Policijska komisija je ugotovila, da je mrtvec 45 letni bivši trgovski pomočnik Ernest S., stanujoč v Bolgarski ulici 25 Mož je prišel v ponedeljek zvečer iz Kranja ter se nastanil v prenočišču te gostilne. V torek zjutraj je še popil čaj, nato se pa zaklenil v svojo sobo. Ker ga ni bilo dolgo časa na spregled, so danes odprli sobo ter ga našli že mrtvega. S. je zaužil izredno veliko količino narkotičnih sredstev. Vzrok samomora je neozdravljiva bolezen. Pokojnik zapušča ženo in dva otroka. njeni v obči pregled. Vsakdo ima pravico zahtevati popravke v volivnem imeniku. — Dalje naznanja občinska uprava, da se mora v januarju izvršiti nova registracija koles. Vsi lastniki koles naj izvrše prijavo do 31. januarja. Prijavnice in vsa potrebna navodila dobe lastniki koles v občinskem uradu. m Novi grobovi. V Gubčevi ulici 54 na Po-brežju je umrla 03 letna zasebnica Terezija Lah. — Na Ruški cesti 8 je ugrabila smrt 40 letno go-stilničarko Matildo Lorber. Naj počivata v miru! m Posestne spremembe. Posestnik in trgovec Franc Greif je prodal trgovki Fani Logar iz Stu-denie pri Poljčatiah hišo v Linhartovi ulici 12 za 140.000 din. Mestna občina je prodala posestniku Antonu Topolčniku parcelo v Magdalenskem predmestju (674 kv. metrov) za 14.828 din. m Policija v lanskem letu. Lani je mariborska policija izvršila 2426 aretacij, v njenih »apart-manih« pri Grafu pa je prenočevalo 3274 oseb. Kriminalni oddelek je v teku leta preiskoval: 4 primere zločinstev zoper osebno varnost, 2 primera hude telesne poškodbe, 1 primer ponarejanja denarja, 438 tatvin, 1 razbojništvo, 33 utaj, 61 prevar, 209 zločinstev ter 4756 prekrškov. Izvršil je 267 hišnih preiskav. Lani je bilo v Mariboru 12 samomorov ln 11 smrtnih nesreč. Daktilo-skop je slikal 321 oseb, na podlagi prstnih odtisov je izsledil 6 vlomilcev, na podlagi fotografij pa 9 zločincev. m Kako so Mariborčani potovali. Lani je bilo izdanih 639 potnih listov, podaljšanih je bilo 1439, vidiranih 175, izseljeniških potnih listov je bilo i7.danih 26. Največ potnih listov je bilo izdanih za potovanje v Avstrijo. Potovalo pa je seveda šc mnogo več Mariborčanov, ki pa so šli na potovanje v skupinah s kolektivnim potnim listom. Urad za potne liste je lani vidiral tudi 363 potnih listov za inozemce, ki bivajo stalno v Mariboru. m Obrtno gibanje v decembru. Meseca decembra je izdalo mestno poglavarstvo 14 novih obrtnih pravic, istočasno pa je bilo izbrisanih iz obrtnega registra 17 dosedanjih obrti. m Pazite na tisočak. Dne 23. decembra je bila v Zagorju ukradena poštna vroča z denarnim odvodom v znesku 12.000 diu. Med ukradenim denarjem sta dva tisočaka, in sicer s številkama r 0153797 in g 0388025. Na imejitelja oziroma pri-našalca teh tisočakov naj stranke takoj opozore najbližjega stražnika. m Avlo si je sposodil. Med 14. in 17. uro je na starega leta dan zmanjkal iz odprtega skladišča v Mlinski ulici star osebni avto znamke Opel, ki je bil last Edvarde Petelna. Policija je bila o tem obveščena ter je avto našla v neki garaži, v kateri ga je oddal neznan človek. Policija sedaj preiskuje, v kake svrhe je bil avto »izposojen« in kdo ga je rabil. m Na poŠti okradena. V čakalnici kolodvorske pošle je b;la okradena kuharica Helena Ro-ber. Nekdo ji je iz torbice suuil C00 din. Gledališče Četrtek, 6. januarja ob 15: »Marija Stuart.« Znižane cene. Zadnjikrat. — Ob 20: »Pesem s ceste.« Znižane cene. Petek. 7. janaurja: Zaprto. Sobota, 8. januarja ob 20: »Cvrček za pečjo.« — Red B. Celje c Krščanstvo in nacionalno časopisje. V »Jutru«, ki verno ponatiskuje iz celjske »Nove dobe«. »Poostrena gonja proti nacionalnemu časopisju«, odgovarjamo: Ni res da bi vodili naši duhovniki večno borbo proti »na|>rednemu časopisju«, kot to poroča omenjeno časopisje. Res pa je, da je naša duhovščina braniteljica reda in morale in nastopa proti vsakomur, ki blati naše verske svetinje. Res pa je tudi. da je bila duhovščina tisti faktor v vseh deželah in v vseh časih, ki je v ljudstvu vzgajala plemenitost njegovega duha in tudi narodno zavesti ln tudi zaradi teera nastopa naša duhovščina skupno z laiki in inteligenti v borbo proti vsakomur, ki mu ni mar do slovenske zemlje in slovenske kulture. Dragi jutrovci in novo-(lobci. s tem pa še ni rečeno, da je ta borba, ki je upravičena in utemeljena, vzrok za zločine in po-kolje med našim narodom, kot poroča »napredno« časopisje. Vzroke za pokolje in zločine bomo žo morali iskati drugje. Sicer pa. kdor se čuti prizadetega. naj ho prepričan, da ni tako nedolžen, kot se dela. Koaar pa zanima, kdo vodi »nedopustni način gonji « (prepisuje »Jutro« 5. I. po >Novi dobi»), naj kar poeleda zadnjih par številk omenjeneea lokalnega lističa. Kar se pa tiče »premajhne zavednosti in doslednosti« nacionalnih ljudi, bodi povedano, da ja prav »Nova doba«, ki se najbolj razburja, zato najmanj upravičena, ker je Veselo in srečno novo leto veem cenienim odjemalcem želi modna trgovina Gusti Vracko, Kralja Petra cesta 10 le malo ali pa »ploh nepoznana med našim ljudstvom nn de?,eli. Kai naj poročajo drugič, kako jo vsiljujejo med naše podeželane, ki jo pa lepo vračajo z obratno pošto. Zakaj? Ne znradi tega ker je župnik pridigal (če«ar ni storil, ker tudi veČina podeželskih župnikov ne pozna tega neznatnega. sirer pa domišljavega lističa), ampak zgolj zaradi tega, ker je ne poznajo. c Nov roslajenačclnik t Celju. V torek popoldne je nrevzpl posip posta Ipnačolnika cpljsko železniške postaje g. Magaina Peter. Oospoda na čelnika poznamo že od službovanja v Štorah, kjer je bil od 1 1928 do 1934 šef postaje G. Magajna KINO UNION Vsi tisti, ki iščejo vsaj nekaj trenutkov prijetnega razvedrila in veselega razpoloženja, naj pridejo danes ob 16, 18.30 ali 20.45 v kino »UNION«, kjer se bo predvajal film, poln iskrenega humorja in glasbe: »VZOREN SOPROG« (Der Mustergatte). V glavnih vlogah Heinz RUhman, Hans Sohnker in Helli Finkenzeller. Matineja ob 10 in 14: »OSA M L J E N A ŽEN A« z Rusinjo Ano Sten v glavni vlogi. je med železniškimi uslužbenci zaradi mirnega zuačaja splošno priljubljen in so ga celjski uslužbenci sprejeli v največjim veseljem. Na novem službenem meslu želimo gospodu Magnjni najlepše uspehe. c Naj nihče ne izostane! Gledališka družina v Celju uprizori danes ob 4 popoldne, v soboto ob pol 9 zvečer in v nedeljo ob 4 popoldne krasno božičuo Grogorinove igro »Kralj z neba«. Vstopnice so nižje od dramskih. Vabljeni! c Hotel *Hubertuse v Gosposki ulici je bil prodan na dražbi za 430.000 din c Fant Slavko M., star 20 let, ki se je na novega leta dan nahajal v Zagrebu, naj se brez strahu vrne k svojim staršem! KINO METROPOL Danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 film »MADAME BOVARY« po istoimenskem romanu Gustava Flauberta s Polo Negri v glavni vlogi. Ob 10.15 in 14 matineja »LUČ V MEGLI«. e Smrt kosi. V Ipavčevi ulici 5 je včeraj umrla 72 letna vdova po državnem uslužbeucu Horvat Amalija. Pogreb blage pokojnice se bo vršil v petek, dne 7 t. m. ob 4 popoldne na okoliško pokopališče. V Žalcu je v torek zvečer zadela kap 66 letnega veletrgovca in posestnika Jurija Kra-šovica. V Nizki pri Rečici je zaspala v Gospodu 74 letna Jeraj Marija roj. Petrin. Naj v miru počivajo! e Dve nesreči V Hudi jami je padel na poti in si zlomil levo roko v rami 15letni posestniški sin Selič Rudolf. Pungaišek Marija, 12 letna hčerka postrežnice, doma iz Lahovne pri Celju, se je polila s kropom in dobila hude opekline po nogah. Mladinski dom v Gaber ju Foto Kvae, Celje Slika nam kaže v surovem stanju dogotov-ljeno stavbo mladinskega Don Boskovega doma v Gaberju pri Celju. Gotovo se še spominjajo či-tatelji »Slovenca«, da smo o tej gradbi in napredovanju dela že poročali kmalu potem, ko je bil blagoslovljen temeljni kamen. Pa ne bo odveč, če o tej zelo važni ustanovi spregovorimo še nekaj besed. Ne le samo Celjanom, temveč tudi daljni celjski okolici je znano, kako požrtvovalni so bili sale-zijanci, ko so hodili z ljubeznijo in vnemo od hišo do hiše in pobirali prostovoljne prispevko za to prevažno ustanovo. Največ zaslug pa ima pri tem g. Pavel. Kaj pomeni za naše kraje ves trud in požrtvovalnost salezijanske družbe, verno prav dobro vsi. saj poznamo življenje, ljudi in predele svojega kraja. Poznamo pa tudi gosjK>de salezijanske duhovnike kot dobre vzgojitelje, zato jim zaupamo svoje otroke, ker vemo, da bodo našli tam v mladinskem domu svoje popolno zatočišče. Tu bodo dobivali poleg duševne utehe in tolažbo tudi zadostitev telesnim potrebam. Sedaj pa, ko je stavba v surovem stanju že gotova, se mi zavedamo, kaj pomeni za nas in naš kraj prihod sale-zijancev. Obenem pa si lahko zastavimo tole vprašanje: Ali pa smo se tudi zavedali vsi, da moramo vsak po svojih močeh podpirati salezijanco pri tem plemenitem delu? Ali se zavedamo, da je naša sveta dolžnost, da si najprej mi sami uredimo svoje razmere? Prav gotovo se velika veČina zaveda vsega tega in je pomagala, kolikor je pač to bilo mogoče. Toda taka ustanova stane težke denarce. Veliko je treba truda in potov, veliko dela in skrbi, da se uresniči tako velikopotezno delo. Salezijanci bi radi pričeli z delom, oziroma bi radi nadaljevali z delom, toda manjka še veliko. Vsi vemo, da je hudo za denar, kakšen kos f>ohišlva pa bi morda kdo lažje žrtvoval za novi dom. Tudi taka darila sprejemajo salezijanci. lo pa zato, da izroče to ustanovo čim prej svojemu namenu, saj ubogi gabrski otroci kakor tudi številni celjski že komaj čakajo, da se jim odpre novi dom. Pa tudi odrasli s tega delavskega revirja so potrebni duhovne tolažbe. Našli jo bodo v domovi kapelici. Bog dail Komenda Novi društveni dom jo v surovem stanju dograjen in ga te dni pokrivajo z opeko. Naši fantje in možje pridno vztrajajo pri delu kljub hudemu mrazu. Spomladi bodo prizidali k dvorani še oder. Ljudje so zelo veseli, da bodo dobili res prepo-trebni društveni dom in radi žrtvujejo svoj trud in čas za novi dom. Novi občinski odbor je imel preteklo nedeljo svojo drugo sejo, na kateri eo bili izvoljeni |»оеа-mezni odseki Občinski odbor je sklenil, da se v Suhadolah regulira struga Pšato in zgradita dva nova mostova. Nesreča in vlom. Na Štefanovo si Je zlomila nogo hčerka poseslnice Frančiške Lukan na Križu. Dekle se je zdravilo v bolnišnici. Ko je prišla domov, je kmalu nato prinesel občinski sluga materi račun za zdravljenje Mali Je šla v podstrešno soho po denar v skrinjo, pa je « strahom opazila, da ji manjka 2000 dinarjpv Poleg denarja je bila' tudi razna zlatnina, ki jo je pa tat pustil v skrinji. Tatu so morale biti domače razmere dobro znano. Mariborske vesti Dr. Anton Slivnih: Zdravje bolnikom! r Vino jih je spravilo v zapor Zdravje je človekov največji zaklad. Zdravje jo sreča, je lepota, je bogastvo. Mladenič, ki hua jeklene mišice, ki ima zdravo, dobro razvito telo, i » napornem dol» zavriska in že ko stopi od dela, pozabi na težave istega. Čuti se srečnega in zadovoljnega. V poletju občuti krasoto poletnih večerov, v zimskih večerih mu prija oster zrak, ki mu ne more do živega. Skromna večerja mu gre v slast boli kot bogatinu ali bolniku najbolje izbruna jedila. V srcu nosi zadovoljstvo in veselje, ker je zdrav. Mladenka, ki je zdrava, je lepa. je srečna, če si zna ohraniti telesno zdravje. Nobeno delo ji ni pretežko. Nič je ne more spraviti v slabo voljo. Rdeča in bela, vedno s smehljajem na licih, si izbira in izbere ženina. Tudi zdrav otrok in starček sta srečna in zadovoljna. Ker je zdravje predpogoj sreče, zato je dolžan vsakdo varovati tu najdražji zaklad. Onim pa. ki so bolni, smo dolžni po svojih močeh pomagati. Ali ni žalostno gledati otro-čička, stairega že tri leta, še vedno ležečega v postelji? Lica bleda, upadla, glava štirioglata, prevelika, zato malo telo. Iloaiti še ne more, govori le kako besedo, kosti so vse skrivljene. Otrok je bolan za angleško boleznijo. Zdraviti bi ga bili morali že od osmega meseca dalje. Zakaj ga niso zdravili in pozdravili? Zato, ker imajo starši preveč skrbi z dnevnim delom in z drugimi otroki, od ostalih ljudi pa se nikdo ni za otroka brigal. Ozdravil bi se bil lahko po|k»luoma v nekaj mesecih. V zatohli vlažni sobi, v kateri so zagrnjena okna, leži bolnica že pet let skoraj nepremično na svojem bornem ležišču. Zbolela ie za revma-tizmam, ki je sedaj že zastaral. Je bleda v obraz, iz katerega izstopajo kosti. Koža je prosojna kot brer. kapljice krvi. Od telesa je ostalo le okostje, pa še to negibno. Noge so tanke, skrčene v kolenih in kolkih — negibne. Bolnica čaka — čaka odrešenja. Tudi njej bi se bilo lahko pomagalo, če bi ji omogočili pravočasno zdravljenje. Ta je zaradi prepoznega zdravljenja oslepel, drugi ima pohabljeno roko, nogo, tretji hira kot neozdravljiv bolnik 7,a jetiko, rakom, novotvorbo. Prepozno so prišli ali pa sploh niso prišli v zdravljenje, postali so neozdravljivi, v nadlego sami sebi, rodbini, občini, državi pa v breme. Bolezen je tudi gospodarska izguba, ker bolniki ne morejo opravljati pridobitnega dela, ker veljajo zdravila m zdravljenje ve'.iko denarja. Bolnik tudi duševno trpi, ker vidi, da ni polnovreden član družine. Življenje mu poteka v žalosti in tugi. Bolezen močno prizadene družino, občino, banovino in državo, zato so vse štiri ustanove dolžne skrbeti za bolnike. Družina naj voljno žrtvuje potrebna sredstva za čira prejšnje zdravljenje. Z bolnikom naj bodo vsi obzirni in prijazni. Bolnike naj razveseljujejo s pripovedovanjem in črtanjem Bolniško sobo naj dovolj zračijo in kurijo ter držijo v skrajni snagi. Tudi cvetice v kozarcu ali primerni posodi napravijo boljše razpoloženje bolniku. Bolniško strežniško službo naj bi opravljala oseba iz družine, ki pa je dovolj potrpežljiva in sposobna za to naporno službo. Občine morajo skrbeti za ubožne hiralce. Dolžnost banovine in države pa je, da zgradijo potrebne zdravstvene zavode, t. j. bolnišnice in klinike. Bolnišnico po deželi naj bi vsekakor Brat je m'o, ho'e vere bio — če le ni katolišhe V zvezi e to prielovico, katere veljavnost so zelo ovrgli dogodki v lanskem poletju, je »Katoliški tjednik«, ki izhaja v Sarajevu, napisal duhovito razmišljanje o — kletvah našega poštenega ljudstva. Pravi, da naši ljudje sploh pošteno kleti ne znajo in da nimajo prav tisti črnogledi tudi med dušebrižniki, ki si delajo sive lase, čo kdo iz tega poštenega ljudstva poleg skoraj vsakodnevnih prošenj: Reši nas, Usmili se nas, Prosi za nas, Odpusti nam, kdaj tudi kaj zakolne. Te kletvice niso nič v primeri s »kletvami vile Hilandarkc«, ki so nabrane v 124 vrstah v obliki narodne pesmi, in so naperjene na tistega, »ki bi za konkordat dal svoj g lia«. To so kletve, da se lahko reče! »Strela naj te ubije« proti tem ni nič. V slovenščino jih skoraj ni mogoče prestaviti, ker je v njih nekaj epskega, tradicionalnega, kar bi se. v prevodu vse izgubilo, zato jih navajamo v izvirniku po *Katoličkem tjed-niku< v upanju, da bodo bralci njih glavno vsebino že zadeli. Takole se bere nekaj stihov: »Kletvoin grmi Hilandarka vila, e Hilandara, Savina ollara, Vila kune, svetinje potresa. Iz sua budi sveče ču-dotvorce, Beemrtnike, bogougodnike, Sipske crkve slavno zašlitnike... Ko je Srbin i srjiskoga roda, I od sprske krvi i poroda, Nek' glas čuie sa svetog oltara, Kako Gospodin izdajnike kara! Rim i Papa, jezuitska šapa, Sindžir kuju i podmuklo entiju, Našu srpsku crkvu da okuju, U sindžire i u lance ljute, Da nam slavu i svetinju spute, Da nas brišu sa zemljina lica, To Rim traži i papska slolica!« To je samo uvod, nadaljuje se pa s kletvami, kaj naj zadene tistega, ki bi dal glas za konkordat: »Usta mu se za vrat okrenula, Guba mu se na dom rastirala, Obadva mu oka iskapala, ... Krv mu kučka (psica), Bože, polokala, ... Uskrsova jaja ne šarao, A sam svoja erijeva parao, ... U njivi mu sjeme ekamenilo, ... Po kuči mu zmije zimovale, ... Plnkalo mu, al' se ne tješilo, ... Do pasa ga živina kljuvala, ... Od kamena koljivo (žito za pogačo na dan godu) kuhao, ... Umirao, ne mogo umrijeti, Raspado se a ne raspao se, ... Bog veliki i njegova sila Svc mu lednim znojem uledio,... Sve mu kljasto i slijepo bilo, Bez očiju u vatru padalo, ... Od njega se kotili gubavci, Od kuče mu ostali ugarci.. .< Tako se vrstijo te epske kletve, ki so zaključujejo s stihom: »Ainin, Bože i Bogo-rodice, 1 pred je! jo, svijetla carice, To nek' enadje roda izdajice, Sramne sluge papine stolicel« Tiskana je bila ta svojevrstna zbirka narodnega pesništva v Sreinskih Karlovcih, središču pravo-alavja... >Katolički tjednik« zaključuje svoj članek z voščiloin: »Bog jih poživi, le oznanjevalco pregovora: Brat je nuo, koje vere bio!« — Radovedni smo, ali eo pri tej zbirki tudi slovenski jns-arji kaj sodelovali, ki so bili sicer v vsej gonji proti konkordatu tako pridni. Božič starokatolihov Zagrebški »Ohzor« poroča, da je slarokatoli-Ska občina v Ljubljani letos slovesno proslavila božič. Slovesnost jo vodil Rado Jerina. Udeležili so se je tudi zastopniki srhskopravoslavne cerkvene občine, ki so starokatoličanom želeli polno uspf ha Ooepod Rado .lerinn se jim ie za njihove čestitke toplo zahvalil in dejal, dn mornjo 'siarokntoličnni in pravoslavni vedno sodelovati. zgradile banovine, klinike pa država Banovina je gospodarsko dovolj močna, da zadosti minimalnim zahtevam tega programa. Banovino je smatrati tudi v zdravstvenem oziru za gospodarsko enoto. Naša banovina kaže v zadnjem času veliko aktivnost tudi na tem polju. Povečuje oddelke ljubljanske bolnišnice, gradi nove oddelke v Maribora in Prekmurju, tako da bo investirala v prihodnjem letu prav v te svrhe 20 milj. din, kar je gotovo lepa vsota. Seveda še s tem ne bo zadoščeno vsem zahtevam časa. Država naj bi zgradila v Ljubljani kliniko, splošno bolnišnico naj bi pa prevzela mesto Ljubljana in OUZD. V najkrajšem čnsu pa je izvedljivo to, da se agradi ena bolnišnica za Gorenjsko in ena za Dolenjsko. Obe sta nujno potrebni. Razmere kričijo po njih. Če ima štajerska sedem bolnišnic, je tudi Gorenjska, ki nima nobene, in Dolenjska, ki ima le eno javno bolnišnico potrebna nove bolnišnice. Občine in okraji imajo sicer dobro voljo ž.rtvovati v te svrhe potrebna sredstva, v kolikor je to zmogljivo, pravičneje pa je, če se bremena za zgraditev teh dveh bolnišnic razdelijo na celo banovino, ker so ostali kraji banovine, razen Ljubljane, razmeroma preskrbljeni z bolnišnicami. Te bolnišnice so potrebne kot sito, do se prepreči prevelik naval bolnikov v splošno bolnišnico. Zdravnikov specialistov je dovolj, zato bodo morale biti bolnišnico tudi prvovrstno oskrbovane, da bodo v blagor krajem, ki so bili doslej v tem oziru zapostavljeni. Te bolnišnice pa bodo postale prava dobrota za revne bolnike, ki se zaradi slabega stanovanja slabo ali sploh ne zdravijo, ki se zaradi nepravilne diete ne morejo ozdraviti, ki zaradi oddaljenosti od zdravnika ne morejo dnevno na zdravniški pregled. Važne so tudi za kratkotrajne bolezni, kjer se v nekaj dnevih odloči o življenju ali smrti. Važne so za matere, ki imajo številno družino doma. da morejo v miru roditi, posebno važne za nesrečne nezakonske matere, ki ne vedo v usodni uri kam s svojo nesrečo. Važno tudi za bolnika, ki nima doma drv, da bi ležal na toplem Sploh je za siromaka to vprašanje — življenjsko vprašanje, t. j. za 95% našega naroda. Važno je za kmeta, delavca, uradnika, inteligenia. Zato sem prepričan, da bo naša banovina spoznala to potrebo in recimo v nekaj letih tudi tu s krepko voljo zadostila želji Gorenjccv in Dolenjcev. Trbovlie Stanovanjska akcija. Svojčas je občina kupila Parašuhovo posestvo in s tem postala skoraj največji posestnik v Trbovljah. Ze tedaj je bil namen, da se posestvo parcelira. Na zadnji občinski seji se je sklenilo, da odda občina stavbne parcele po znižani ceni. Gre pri tem le za stanovanjske hiše delavcev in nameščencev. Vsak se mora zavezati, da zgradi f'anovanjsko hišo v treh letih. Smrt mlade žene. Na starega leta dan jo umrla zaradi raka v trebuhu Dimnik Ljudmila, žena rudniškega strugarja, stara šele 32 let. V svoiih dekliških letih je rada pomagala v naših društvih. Žalostnemu možu je zapustita dve mali hčerki. Naj v miru počival Kino. Društveni doni predvaja na praznik >Epizodo« — dobro veseloigro iz povojnih razmer. V nedeljo pa »Mamico* z najslavnejšo pevko Fran-čiško Gall. Kroni Med najlepše letošnje prireditve spada brez dvoma turška igra »Hasanaginica«, ki jo priredi kranjsko Prosvetno društvo na sv. treh Kraljev ob 4 popoldne, v soboto zvečer ob 8 in v nedeljo ik)poldne. Ljudski dom v Kranju bodo preuredili. Letoš njo dramatsko sezono je priredilo tukaisnje Prosvetno društvo že lepo število iger, suj ni bilo skoraj nedelje, da ne bi bila v dvorani Ljudskega doina prireditev, ki je nudila občinstvu mnogo razvedrila in izobrazbe. Vse prireditve so bile zelo dobro obiskane, skoraj pri sleherni je še zmanjkalo prostora. Zaradi tega se je odločilo lastništvo Ljudskega doma, da bo že prihodnjo spomlad razširilo in dvignilo poslopje Ljudskega doma. predvsem z namenom, da bo v njem velika moderna gledališka dvorana. Ljudski dom dobi novo fasado, ki bo v lep okras Strossmajerjevemu trgu. Gasilska zujednira dravsko banovine v Ljubljani je odlikovala s srebrnim križcem za požrtvo-vanje na gasilskem polju naslednje gasilce župe Kranj: Goimajer Franca iz Kranja, Ivane Borisa iz Kranja, Legat Jerneja iz Naklega, Kern Ivana iz Cerkelj, Zupan Franca iz Brega, Ma.ier Mavri-cija iz Kranja, Tičnr Franca iz Preddvora. Prosvetno društvo т Šenčurju priredi v nedeljo, 11. januarja ob jx>1 8 zvečer v Prosvetnem domu v Kranju skioptično predavanje o Erhari-stičnem kongresu v Ljubljani in o olimpiadi v Berlinu. LHira V letu 1937 ee je rodilo v naši mladi župniji 54 otrok doma, v bolnišnici pa 3; od teh 28 dečkov in 29 deklic. — Umrlo je v domači župniji 24, drugod 3; v starosti nad 80 let 2, nad 70 7, nad 00 2, nad 50 4, nad 40 2, nad 30 2, nad 20 1 in |kxI 1 letom 3, od teh 13 moških iu 14 žensk. — Oklicev je bilo 32 — doma poročenih 21, drugod 11. — Duhovuo življenje v lanskem letu je lejio napredovalo, saj imamo v svoji sredi delavnega in za čast božjo vnetega g. župnika in g. kaplana, ki se trudita posebno za našo šolsko mladino. Prvi petki so dokaz, ko vsa mladina pristopa k sv. zakramentom in ob nedeljah je ob 8 sv. maša zn šoloobvezne otroke, ki jih je cca 500. Tako dobro urejene dušne oskrbe ni imela mladina še nikdar v Litiji — vsi so morali hoditi v Šmartno. Mengeš Noša iupua cerkev je dobila nove krasne jaslice, delo domačih umetnikov gg. Franca Ropreta in Antona Šuštarja. Okusno prirejeno jaslice zelo ugajajo in je cerkev veliko pridobila na lepoti. Gospodarstvo v naši občini napreduje, da omenimo samo kanalizacijo v Vel. Mengšu in novo cesto no Dobetio. Pripravlja se tudi regulacija potoka Pšale. ki bo f>o končanih delih odpravila velike poplave po trgu. Naš prosvetni delavec g. Kosec Maksim, ključavničarski moister, je preselil svoio delavnico v društveni dom, kjer mu Iki možno svojo obrt le|x> razviti. Na naslov direkcije pošte in telegrafa. Za novo leto v Mengšu nismo prejeli dnevnega »Slovenca«, prejeli smo ga šele v nedeljo 2. januarja, kakor da bi bilo v Monašn Novo leto en dan kasneje. Čudno je, iln so vsi drugI časopisi prispeli, le .--Slovenec« ne. To je sedaj v kratkem ie drusič. Celje, 5. januarja. Pred celjskim okrožnim sodiščem so se zagovarjali pred tričlanskim senatom, kateremu je predsedoval g. Ročnik, trije mladi fantje, ki jih je vino tako omamilo, da so se v vinjenosti spozabili tako daleč, da sta padli dve smrtni žrtvi. Ob 9 se je pričela razprava proti 16 letnemu posestniškemu sinu Fantinato Karlu in njegovemu 18 letnemu bratu Ivnnu iz Priêec pri Brežicah. Fantinato Karel in njegov brat sta lani 3. oktobra v Pavli vasi tako obdelala Hudina Štefana, da je ta v javni bolnišnici v Brežicah naslednjega dne umrl. Sodišče je fioslalo fantinato Karla v vzgojevališče, ker je mladoleten, njegovega brata, ki pa je starejši mladoletnik, pa je obsodilo na dve leti strogega zapora. Ob 11 se je zagovarjal 32 letni delavec. Planin-šek Anton iz Gornjega grada, ki je 11. novembra lani v Solčali zabodel z žepnim nožem v levo ramo Podbrežnika Franca, da je ta v 5 minutah umrl. 11. novembra so namreč Plnnlnšek Anton, Podbrež-tiik ter Selišnik Alojz kupovali živež v trgovini. Nato so se podali v Herletovo gostilno, kjer so pili čaj z rumom in nato vino. Popili so več litrov čaja, zaradi česar so bili močno vinjeni in e iz neznanega razloga začeli prepirati. Podbrežnik je udaril s fiestjo Planinška Antona po nosu, tako da se mu je vlila kri. Ta spopad v gostilni je bil vzrok,^ da sta ee sjioprijela Planinšek A.nton in Podbrežnik blizu Herletovo gostilne ob Savinji. Planinšek je zamahnil z nožem po Podbrožniku, ki se je zgrudil ves oblit s krvjo, polovico trujila pa je bilo v Savinji. Obdolženec je dejanje priznal, zanikal pa je krivdo in se zagovarjal, da ga je pokojni Podbrežnik pri spopadu vlekel za seboj do Savinje. Tam se je obrnil proti njemu in mu zagrozil, da ga bo zaklal. Tedaj sla se spoprijela in padla oba na tla. Pokojni Podbrežnik ga je zgrabil za vrat, izvlekel nož in ga sunil v srčno smer. Nato se je zmota! ir,- |xxl Podbrežnika, ki jo ležal na njem in se dvignil. Podbrežnik pa je omahni! v vodo. Sodišče je obsodilo Planinška na dve leti robije in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let. Vič Prosvetno društvo je uprizorilo ob praznikih božično igro »Krali z ueba«, od Edvarda Grego-riua, člana in režiserja Narodnega gledališča v Ljubljani. Bile so tri predstave povsem razprodane, kar je dokaz, da občinstvo odklanja prazne neslanosti gledaliških predstav in daje prednost resnim in dobrini stvarem gledališke umetnosti. Igralci, okoli 70, so jxxlali svoje vloge vsi s tako dobrini predvajanjem, da bi bilo posamezno naštevanje odveč. Prvič je topot Prosvetno društvo uporabljalo sceno iz zaves, ki so nanovo nabavljene in primerno urejene 1er prešlo iz dosedanjo kulisne na zavesno sceno. Režiser g. Kunaver ie ponovno dokazal ves svoj talent in zmožnost za prireditve velikega stila. Predstava se na splošno željo ponovi četrtič danes na praznik sv, treh Kraljev ob 6 zvečer. pi«; Ljudska univerz» v Ptuju. V januarju t. 1. bo priredila Ljudska univerza v Ptuju dva večera. Dne 7. t. m. bo predaval g. dr. Nikolaj Preobrnžen-skij o Maksimu Gorkem, 21. t. m. pa bo literarno-glasbeni večer, na katerem bodo nastopili ptujski umetniki z lastnimi deli. Odslej bomo oglaševali prireditve Ljudske univerze iia oglasnih deskah, pritrjenih na hiši g. Lašiča pri mostu, v Slomškovi ulici na hiši ge. Lj. Fiirslove in na poslopju kavarne Evropa. Zn brezposelne delavce in za siromašne dijake bodo na razpolago izkaznice za prosi vstop, veljavne za vse leto. Dijaštvo jih dobi pri g. Prof. Cajnkarju, delavstvo pa pri g. Haslu. NEVESTE, GOSPODINJE in ves ostati ženski svet opoxarjjamo na naše BELE DNEVE ■МШНИПНИИПННПВН ker ee jim nudi sedaj prilika za tako ugoden nakup kakor ga ne bo zopet tako kmalu. Za primer nekaj naših cen: Belo blago; Bela kontenina, dobra ......... . » . » » ( . din 5.— Sifon, trpežen, širina 80 cm . < > i « t.. .... . . » 6.75 Fini šifon, širina 80 cm . . a * -, ■ .......i . » 7.75 Kontenina, izredno močna............ à . » 8.50 Batist šifon. širina 80 cm .... ........... » 0.75 Šifon »Lilija«, širina 80 cm ...... i...... . » 10.— Za rjuhe: Bela kontenina 150 cm ............... din 12.— Bela kontenina 150 cm, zelo dobra...........» 17,-— Izredno močna kontenina, 150 cm širina...... . , , » 19.— Sifon, 150 cm širok, zelo fin............ . , » 22.— Platno, širina 150 cm, najmočnejše . . . .............27.— Za k a p n e: Bela kontenina, 180 cm. zelo močna...........din 21.— Sifon, širina 180 cm, zelo fin.............» 25.— Platno, izr-edno močno, širina 180 cm . s ....... . » 27.50 Macco šifon, širina 180 cm, najfinejši........ . . . » 30.— in tako dalje. Pri odjemu celega kosa belega blaga šc poseben popust! Brisače in prti! Frotirke, male ................... din 3.25 Frotirke, večje....... t t i t . i ..... » » 4.75 Frotirke, velikost 0.75X40 cm . * . a ... a .... a * 6.75 Frotirke, velikost 0.50X100 cm . i i , i ,.<,..> i » 10.— Frotirke, velikost 050X110 cm . . a a a . . . a a . . . » 17.50 Frotirke, velikost 0.55X125 cm . / ......... . ♦ 21.50 Frotirke, velikost 0.60X130 cm . .......... » » 24.— Frotirke, velikost (1.65X140 cm........... . > » 29,— Za stalnost barv jamčimo! Blago za brisače, jako dobro........... . . din 5.50 Modro blago za brisače, močno . . ..........» 7.— Dc.mnst, bel za brisače ........ k ..... . . * 8.— Pike za brisače, zelo trpežen............. » 8.50 Blago za prte, širina 130 cm (beli ali barvasti)....... » 19.— Blago za prte, belo, širina 140 cm.......»..j » 22.— Panama prli, stalnih barv, komad........t. .t » 26.— Karirasti prti (zelo lepi) komad . . . . » a . . » . > > » 29.— Servijeli, beli, komad .............. . . . » 5.75 Kuhinjske krpe komad.....j........din 4.— do 4.50 Kuhinjske krpe, platnene, komad . ...<..•... - din 7.50 Prešite odeje: Prešite odeje, klola-ste, strojno delo......t i . a . din 80.— Prešite odeje, klotaste, ročno delo ...i..*.... » 85.— Prešite odeje, klotastc, holjše ......... . . . . » 125,-— Prešite odeje, brokat klot ........... ч . . » 165.— Prešite odeje, svilene.......i > i i t i i i • * 225.— Prešite odeje, svilene, z najfinejšo vato . . . . . a a . . . » 258.— Gradi za madrace: Gradi za madrace, širina 120 cm (navaden) . . . < г i -, . din 11.50 Grad! za madrace, širina 120 cm, dober.......i . » 16.— Gradi za madrace, širina 120 cm, zelo trpežen ...<<>» » 19.— DamaiSt gradi za madrace, 120 cm....... t » i t » 19.50 Satin gradi za madrace, 120 cm, zelo priporočljiv ..,.,. » 23.— Damast gradi, najboljši, 120 cm širok........... • 29.— Razno: Inlet za perie, širina 80 cm.............. din 9.75 Macco inlet, širina 80 cm . . » » t . ......« . . » 16.— Inlet, širina 120 cm . .....iti.«!..»'.. » 16.— Macco inlet, 120 cm širina . . < . . > . , . » 19.— Inlet, za perje, najboljši ... i ....>>.. . » 26.— Gradi za moške spodnje hlače » 9.50 Marine gradi za moške spodnje hlače ........i . » 12.— Allasgradl za posteljnino, širina 80 cm ....... a « i » 12.50 Atlasgradl za posteljnino, širina 80 cm, najboljši . . . ■ ■ a » 15.50 Allasgradl za posteljnino, širina 120 cm, najboljši ....»» » 22.— Klot za prešite odeje, barvasti...........i > » 17.— Klot za prešite odeje; macco, barvasti . . . . ......» 22.— Klot za prešite odeje, najboljši mneco . a a . t a • a a . » 24.— Brokat klot za prešite odeje......a ..... . » 36.— Brokat svila za prešite odeje, najboljša ......... . » 65.— Oksford za moške srajce.......a.....din 5.50 in 9.— Fini puplin za moške srajce ...... . . . . din ft.— in 17.— in tako dalje, MANUFAKTURA KOMANDITNA DRUlBA LJUBLJANA - MESTNI TRG 17 Strankam izven Ljubljane pošljemo po želji brezplučno vzorce. Dotok hranilnih vlog zas. zavodom Iz najnovejšega statističuega poročila Narodne banke za november 1937 posnemamo, da so hranilne vloge v naši državi v mesecu oktobru narasle za 52 milij. dinarjev, dočim je znašal prirastek septembra 1937 54 milij., oktobra lani na 22 milij dinarjev. Skupno so dosegle hranilne vloge 11.807 milij. na koncu oktobra, kar pomeni v primeri z letom 1936 povečanje za 1.163 milij. dinarjev. Od oktobra 1935 na oktober 1930 so narasle vloge le za 547 milij. dinarjev, od oktobra 1934 na oktober 1935 pa za 413 milij. dinarjev. Iz teh številk se vidi naraščajoča normalizacija našega kapitalnega in denarnega trga. Vloge pri 20 velikih zasebnih bankah so od Narodna banba v I. 1937 Zadnji izkaz Narodne banke za 31. dec. 1937 kaže naslednje številke (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. dec.): Aktiva: zlato v blagajnah 1.701.57 (+ 4.0), zlato v inozemstvu 7.5, skupno podlaga 1.709.1 (+4.0), devize izven podlage 439.92 (— 12.52). kovani denar 359.5 (— 19.0), posojila: menična 1.431.9 (+ 64.8). lombardna 272.74 (+ 8.66). skupno posojila 1.704.63 (+ 73.1), vrednostni papirji 201.3 (4- 1.6), vrednosti rezervnega sklada 106.8 (+ 12.2), vrednosti ostalih skladov 29.56 (+ 1.1), prejšnji predujmi državi 1.638.35 (manj 14.6), nepremičnine, zavod za izdelavo bankovcev in inventar 160.57 (— 10.9), razna aktiva 2.030.6 (— 24.64). Pasiva: glavnica 180.0. rezervni sklad 199.37 ( + 29.0), ostali skladi 33.94 (+ 2.0), bankovci v obtoku 5.834.07 (+ 258.54), obveznosti po vidu: drž. terjatve 39.0 (+ 16.2), žiroračuni 1.390.6 (— 236.9), razni računi 1.029.0 (-f 80.5). skupno 2.458.57 (— 190.2), obveznosti z rokom 50.0, bilančna vsota 9.039.84 (+ 20.0). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8.292.6 (— 66.3), skupna podlaga s priniom 2.196.1 (5.1), samo zlato v blagajnah s primoin 2.186.5 (5.1), skupno kritje 26.48 (26.63) od tega samo z zlatom v blagajnah 26.36 (26.51)%. Izkaz kaže posledice ultima v jiovečanju obtoka bankovcev in v zmanjšanju depozitov na ži-rovnih računih. Med aktivi so narasli tečaji drž. papirjev vplivali na povečanje vrednosti portfelia vrednostnih papirjev. Nadalje je banka izvršila potrebne odpise pri nepremičninah. Prejšnji predujmi državi so se zmanjšali zaradi odpisa z deležem države pri dobičku Narodne banke. Zlasti pa so zadnji teden decembra narasla posojila na menice, pa tudi na lombardo, kar kaže. da Narodna banka že daje znatne kredite za mobilizacijo kmetskih terjatev, kar bo največ pripomoglo k ustvaritvi rednih razmer na denarnem trgu. V naslednjem podajamo glavne podatke izkn-zov Narodne banke zadnja tri leta v milij. din: 1935 1936 1937 zlato v biag. 1.337.9 I 588.3 1.701.6 zlato v inoz. 94 6 37.7 7.5 skupna jiodlaga 1.464.3 1.626.1 1.709.1 „ s priniom 1.881.6 2.089.5 2.196.1 devize 331.6 552.3 440.0 Iz tega se vidi. da je naša zlata podlaga tudi lani narasla zaradi nakupov zlata, zmanjšale pa so se naše imovine zlata v inozemstvu. Devize izven podlage, ki so v teku leta bile znatno višje kot proti koncu, so bile na koncu leta 1937 nekoliko nižje kot na koncu leta 1936. Skupno se je zlata podlaga (v blagajnah in inozemstvu) lani povečala za 106.6 milij. din. istočasno pa se je per saldo devizni zaklad zmanjšaj za 112.3 milij. din. Vprašanje pa je, koliko zlata vodi Narodna banka na prehodnem računu v raznih aktivih Ta so znašala na koncu leta 1936 819.3 milij. din, do konca leta 1937 pa so narasla na 2.030.6 milij. din. Seveda ves ta prirastek ni pripisovati samo nakupom zlata, ampak tudi drugim operacijam banke. Po nekih cenitvah vsebuje postavka razna aktiva zlata za okoli 600 milij. din, za kar bo naj-brže Narodna banka ob predložitvi bilance dala potrebna pojasnila. Posojila banke so bila v celoti nižja kot so bila leta 1936, to pa zaradi stalnega zmanjševanja vse do zadnjega časa, ko je Narodna banka začela velikopotezneje kreditirati denarne zavode v svrho mobilizacije kmečkih terjatev. Gibanje posojil kažejo naslednji podatki: 1935 1936 1937 menična 1.523.0 1.458.6 1.431.9 lombardna 258.3 258.8 272.7 Postavka vrednostni papirji kaže stalno naraščanje zaradi sodelovanja Narodne banke pri financiranju javnih del: leta 1935 So znašali 49.37 milij., 1936 leta 116.85. lani pa že 201.3 milij. din. oktobra na november narasle za 5 na 3.248 milij. dinarjev in so za 220 milij. dinarjev višje, kot so bile novembra 1936. Dotok vlog v mestno hranilnico Ijuhlj.insko. Poročali smo že, da so meseca oktobra narasle nove vloge v mestni hranilnici ljubljanski za 3.239.000 din. Novembra se je pritok vlog nadaljeval ter je znašal 2,611.000 din. Izredno znaten pa je bil dotok v decembru, ko je znašal 5,297.000 din. Skupno so nove vloge pri mestni hranilnici narasle v zadnjem četrtletju 1937 za 11,147.000 din, tako I da znašajo vse novo vloge že 92,392.000 din. Gibanje obtoka bankovcev in kovanega denarja nam kažejo naslednji podatki: 1935 1936 1937 obtok bankovcev 4.890 0 5.408 5 5.834.1 obtok kovancev 870.1 865.05 840.5 skupno 5.760.1 6.273.55 6.674.6 Obtok bankovcev se je lani znatno povečal, dočim je obtok kovanega- denarja nazadoval, ker so se ga vedno večje zaloge kopičile v Narodni banki, pa tudi v drugih drž. denarnih zavodih. Obtok bankovcev je narastel za nad 400 milij. din in dosega številke, katero smo poznali še pred letom 1980, v dobi kolikor toliko normalnih razmer na denarnem trgu. Velika obilica razpoložljivih denarnih sredstev je razvidna tudi iz jxidatkov o gibanju žiro-vih računov, ki so leta 1937 dosegali rekordna stanja. Na koncu jioeameznih let je bilo stanje žirovnih računov in raznih računov naslednje: 1935 1936 1937 žiro 689.7 * 651.2 1.390.6 razni računi 688.6 918.6 1.029.0 Žirovni računi so se več kot podvojili, kar je tem bolj jxmiPinhno zaradi tega, ker je emisija državnih blagajniških zapiskov odvzela trgu znatna sredstva. Gibanje žirovnih računov v letu 1937 nam kažejo tudi naslednji podatki za ultimo vsakega meseca (v oklepajih jiodatki za ultimo dotičnega meseca v decembru 1936, vse v milij. din): januar 875 4 (683.7), februar 827.9 (4,45.85), marec 920.8 (505 0) april 972.5 (605 9), maj 1.174.90 avgust 1.162.44 (620.16), september 1.338.15 (738.8), oktober 1.401.6 (717.60). november 1.496.55 (840.64), december 1.390.0 (651.2). Promet na naših borzah Iz statističnega poročila Narodne banke za november posnemamo, da je znašal v prvih 11 mesecih 1937 promet v efektih na naših borzah 302 milij. dinarjev, dočim je znašal v prvih U mesecih 1936 samo 242 milij. dinarjev. Tudi promet v devizah je zelo narastel in dosegel v novembru 1937 rekordno višino s 341 milij. dinarjev (oktobra 1937 333, novembra 1936 262 milij. dinarjev). Skupno je promet v devizah in valutah narastel od 2.581 milij. dinarjev v prvih 11 mesecih 1936 na 3.210 milij. dinarjev v prvih U mesecih 1937. CENE Cene na debelo so v novembru nekoliko popustile: indeks je padel v primeri z oktobrom od 80.0 na 79.5. V posameznih skupinah proizvodov se je indeks gibal takole: nov. 1936 okt. 1937 nov. 1937 rasti, proizv. 65.7 85.3 84.6 živina in proizv. 65.4 67.0 67.1 miner proizv. 81.0 89.0 87.2 industr. jiroizv. 72.1 82.0 81.7 skupno 69.8 SO.O 79.5 80.5 89.1 89.8 80.4 87.0 89.0 82.9 86.0 86.6 88.9 92.4 92.5 Cene na drobno: Belgrad Zagreb Ljubljana Skoplje Indeks cen na debelo se je zlasti zmanjšal zaradi znižanja cen mineralnih proizvodov. ' kar je pripisovati oktobrskim odlokom ministrskega sveta o posjieševanju avtomobilizma. Cene na drobno so od oktobra na november povsod narasle, najbolj pa v Zagrebu, dočim je povečanje najmanjše v Skopl.ju. TEČAJI DRŽAVNIH PAPIRJEV Povprečni tečaji drž. papirjev so bili v novembru naslednji (v oklepajih podatki za oktober): 7% investicijsko posojilo 95.27 (93.8), 4% agrarji 54.55 (53.50). 6% begiuške obveznice 78.77 (78), vojna škoda 419.05 (414.60). Kulturni obzornik Ceh o Slovencih Dr. Jan Bartoš: »Pri tihih Slovanih«. Veliki prijatelj Slovencev, katoliški literarni kritik in pieatelj dr. Jan Bartoš, ki je — kot slavist — mnogo občeval s slovenskimi katoliškimi dijaki svoj čas na Dunaju in v Pragi, kjer se je ob svojem velikem jezikovnem talentu tudi naučil vsaj pasivne slovenščine, si je letos v počitnicah zaželel spoznali domovino svojih zvestih prijateljev ter je s svojo gospo soprogo napravil kratek izlet v Slovenijo. Dr. Bartoš je dozdaj knjižno izdal že nekaj lepili brošur, tako dogodek iz potopisa j» Španiji Španski otroci., dalje Belčiski fante, opis Moravske Slovaške, kjer je kot profesor služil, jiod naslovom Izginjajoča Slovaška- . Poleg tega pa še dve literarni monografiji, poljudni sicer, toda prvi v češki kritiki o Jakobu Deinlii in Jaroslavu Du-rjehu. dveh izrazito katoliških in splošno priznanih pisateljih, izmed katerih je Durych eden izmed najboljših sodobnih pisateljev sjiloh. Demi pa je bil tudi letošnji kandidat za Akademijo. Za božične praznike pa je napisal kratko brošuro o svojem izletu na Slovensko pod naslovom »Pri tihih Slovanih« (U tichych Slovanu) ter jo v bihliofilski izdaji z božičnim lesorezom A. Hrabala razposlal svojim prijateljem za praznike. V [»otojiisu opisuje dojnio pri vstopu na slovensko mejo ter svoje prepričanje, da je slovenščina bliže češčini kakor srbohrvaščina, obenem pa omenja tudi nekaj besed, ki imajo v obeh jezikih drugačen j>onien ter napačno rabljene vplivajo komično. V Mariboru ga najprej preseneti tihota razgovorov. ter konetatira: ..Slovenec, govori liho ter se v tem loči od vseh drugih Slovanov«. Odtod tudi naslov. Potrpežljivo prenašajo svojo usodo (da jih je milijon utonilo v tujem svetu) ter si o tem pra- vijo samo natihomn .. .< Hvali red v Mariboru, slovensko lice mesta, jiosebno pa razne stavbe, med njimi pročelje Dekliške ljudske in meščanske šole z zanimivimi podobami iz pravljičnega eveta. Zanima ga cena mesa in hrane, pozornost zbude polne cerkve ter jiohvali govornika v katedrali. »Krasno je razumeti inteligentnega pridigarja!« Poln hvale je za slovensko kuhinjo, toda ne bo pa držalo, da na kopališču '•zato napeljujejo vodo po strehi, da bi 6e preveč ne ogrela (streha namreč!?)« Zelo je vzljubil tudi Celje, kjer občuduje cerkev in stare s|x>-menike, posebno pa novo •Ljudsko posojilnico-:, in prekrasno okolico (Kalvarijo, sv. .ložef): »Mesto kot nalašč za goste in penzioniste!« Po j>oli v Ljubljano mu ne uidejo niti pozdravi postajenačolnikov. ki pozdravljajo v belih rokavicah«-.. Toda v Ljubljani ga najprej razočara — »kolodvor, starodaven in majhen še iz časov, ko Ljubljana ni bila še univerzitetno mesto in eedež bana za vso slovensko ozemljem. Ko srečuje toliko duhovnikov in redovnic, napiše — kot češki katolik — zanimivo željo: »Zdaj jii mogli Slovenci |»vrniti Čehom jired leti narejeno uslugo: prazne češke fare čakajo nanje!« V Ljubljani ne občuduje starih stavb, temveč moderno Ljubljano: nebotičnik, Union (*.z odlično kuhinjo«), zlasti pa Plečnikovo arhitekturo: most, šišensko cerkev (»Ta se nama zdi lepša kot njegova vinohradska cerkev. Pa naj še kdo reče, da moderna cerkev ni lepa!*) Prav tako ga prevzame Plečnikov spomenik Jegliču na jxikopaliicu, dočim o Do-linarjevem spomeniku pred rotovžem pravi »da je tnalo neroden samo ta konj, ki stopa po stopnicah!-: Pri časopisih ga »ne zanima samo dolga fioletnika«, v kavarnah |>ogreša »niucholapekc, v cerkvah pa — ljudskega petja; »Tihi narod molči tudi v cerkvi-. Ko skoči v Zagieb, takoj omeni legitimiranje na železnici, kar razburja tujce. Opisuje Kamnik in restavracijo, ki je skoraj majhen keramični miizpj — in nihče ničesar ne ukrade. Slovenci so jiošteni. lam kradejo samo vrabci, toda ni jim zameriti, kajti slovenski kozolci so tako primitivni«. Končno da še sliko Slovencev pod Italijo — obisk v Postojnski jami, ki dela italijanski vtis. 1er je ob Obnova tračnic na progi Št. Jani—Trebnje. V novem proračunu za 1938-39 so določena znatnejša sredstva za obnovo delov prog in zamenjane bodo tudi mnoge tračnice, kar bo povečalo hitrost vlakov. Zlasti gre za progo Zagreb-Belgrad, nadalje pa gre tudi za zamenjavo tračnic na progi St. Janž-Trebnje, kar je zlasti važno z ozirom na odprtje proge St. Janž-Sevnica. Generalna lista izžrebanih 2 'A % obveznic vojne škode je te dni izšla v samozaložbi Avgusta Pertota, uradnika Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Knjižica vsebuje vsa do vključno decembrsko žrebanje v letu 1937 obavljeua žrebanja teh papirjev in je urejena po dosedanjih izdajateljevih izkustvih v aritmetičnem redu, tako da nain je prihranjeno nepotrebno in zamudno iskanje po inalo preglednih uradnih žrebnih listali, ki jih izdaja finančno ministrstvo. Ker je knjižica pregledana in potrjena od ljubljanske borze, je s tem podana absolutna tečnost in zanesljivost v pogledu soglasja z uradnimi listami. Knjižico priporočamo, stane 20 din in se naroča pri založniku; Ljubljana, Gledališka ulica 13. Lovci! Vseh vrst kožuhovino že sprejema lovska prodajna organizacija »Divja koža«, Ljubljana, velesejem, v zalogo za prvo letošnjo dražbo, ki bo 24. januarja. Kar imate blaga že pripravljenega, ga takoj odpošljite. Inozemski kupci hočejo biti informirani o naših zalogah in kakovosti blaga. Zato je takojšen odziv nujno potreben Čim več bo inozemskih ku|x-ev, boljše cene za naše krzno bo možno doseči Preloien narok pri Strojnih tovarnah in livarnah. Poravnalni narok Strojnih tovaren in li-varen v Ljubljani, določen za 7. januar, je preložen na 22. januar ob 9 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Potriena poravnava: »Eksploziva Edvard Po-valej«. Maribor Sodna ulica št 16. Slinavka in parkljevka. Doslej se je ta bo lezen pojavljala na i več v Franciji, Luksemburgu. Nizozemski in Nemčiji ter še tu vedno napreduje. Sedaj poročajo, da je tudi na Poljskem nastopil v Šleziji en primer, kakor tudi v češkem delu Šle zije. V naši državi se slinavka doslej ni širila. Iz zadnjega izkaza o živalskih kužnih boleznih v naši banovini z dne 25 decembra je razvidno, da se je pojavila tudi pri nas slinavka in parkljevka v lendavskem okraju, kier je v vaseh Polana (Velika in mala) okuženih 18 dvorcev. Velika skupšema krščanske šote Člani, starši, prijatelji mladine, udeležite se zborovanja v nedeljo, 9. januarja ob pol 11 dop. v beli dvorani hotela Union. — Odbor. Borza 5. januarja. Oenar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah nespremenjen: v Ljubljani je beležil 238 denar, v Zagrebu in Belgradu 237.20—238.80. Avstrijski .šiling se je v Ljubljani okrepil na 8.53—8.63, v Zagrebu na 8.51—8.61, v Belgradu na 8.5095—8.6095. Grški boni so beležili v Zagrebu 27.65—28.35, v Belgradu 28.25 denar. Nemški čeki so ostali nespremenjeni na 13.90 do 14.10, nadalje eo beležili za konec januarja 13.90 do 14.10, za konec februarja 13.95—14.15, za konec marca 13.90—14.10. Devizni jiromet je znašal v Zagrebu 1,966.503 din, v Belgradu 16 959.300 din. V efektih Zagreb sploh ne izkazuje j>romela, Belgrad pa 344.000 din pri izredno čvrsti tendenci. Ljubljana — tečaji s primera Amsterdam 100 h. gold .... 2398.65—2413.25 Berlin 100 mark............1733.02—1743.90 Bruselj 100 belg............730.35— 735.41 Curih 100 frankov..........996 45—1003.52 London I funt.......215.08— 217.13 Nevyork 100 dolarjev .... 4274.75-4311.07 Pariz 100 frankov............146.00— 147.44 Praga 100 kron............151.09— 152.19 Trst 100 lir................225.09— 228.78 Curih. Belgrad 10. Pariz 14.6725, London 21.61, Newyork 432, Bruselj 73.265, Milan 22.725. Amsterdam 240.55. Berlin 174, Dunaj 80.15 (81.00), Stockholm 111.40. Oslo 108.60, Kopenhagen 96.475, Praga 15.165, Varšava 82. Budimpešta 86.25, Atene 3.95. Carigrad 3.50. Bukarešta 3.25. Helsingfors 9.555. Buenos Aires 126.75. Vrednostmi nanirii Ljubljana: 7% invest. pos. 96—98, agr. 54.50 do 55.50, vojna škoda promptna 426—428, begi. obvez. 79—80, 4% eev. agr. 51—53, 8% Bler. po«. 92.50 iimhhiiihiih i 'ima!—ИИШЧ" 'i|iiiHmiiimiiiiiHiiiM џц\imun vrnitvi zopet priča — prvega obiska Primorcev s svojim škofom v Sloveniji (romanje na Brezje). Končno pravi o Slovencih: »Sicer pa mi Slovenci imponirajo 6 svojo pridnostjo, skratka: eo taki, kakor mi, samo inalo ubožnejši in tišji. V državi eo najvišje stoječi element. Predstavite si, da imajo v gasilski zvezi večino, čeprav jih je tako malo, ter da je v draveki banovini več koles kot v vseh drugih skupaj! K narodnemu življenju so se prebudili šele v zadnjem stoletju, toda danes, ko imajo tudi svoje najvišje šole, hitro dotekajo in pretekajo ostalo pokrajine države ter bodo še več pomenili. Upam. da bodo s svojo preudarnostjo postali most za sporazum med Hrvati in Srbi. Zato hi morali Čehi bolj jxigoslo zahajati mednje. Ko se seznanite z njimi, morate priznati, da so dohri ljudje.« Kakor smo včeraj podali mnenje bolgarskega diplomata o Slovencih, tako danes tudi jxidobno češkega književnika. Take oznake v inozemstvu moramo biti od srca veseli ter jih z veseljem registriramo. Našemu češkemu prijatelju pa smo zelo hvaležni za lepe besede o nas 1er naj bo prepričan, da nas pač ni mogel z ničemer bolj razveseliti kakor s to svojo božično jioslanico. td * Nova knjiga A. G. Matoša. — Hrvatska založba •Binoza« izdaja že dalj časa Zbrane spise enega najpomembnejših modernih hrvatskih pisateljev. pesnikov i feljtonistov A. G. Matoša, ki jih urejuje dr. A. Barac, prof. univerze v Zagrebu. Pričujoči peti zvezek prinaša njegove zbrane pesmi ter epigrame, v kolikor se seveda morejo tiskati še eedaj. Vsa knjiga je izdana po načrtu samega pesnika, kakor ga je zapustil v evoji zapuščini. Pesmi kažejo Matoša kot značilnega novoklasicista, ki se naslaja nad antičnimi in eksotičnimi španskimi in francoskimi motivi, bohotna, ki ostro reagira na v.sak r|ngnrijaznejša. Poslovanje pa je bilo zelo mirno. V kulisi so tečaji malenkostno popuščali, znatneje sta narasli Alpine in Rima, pod včerajšnjimi so bili le tečaji Waagnerja in Semperita. V zagradi eo prevladovala popu-ščnja nad učvrstitvami, okrepili so se le bančne, kovinske in nekatere madžarske montanske delnice. Zaključni tečaji: Donavskosavskojadranške obveznice 60.55, delnice: Credltanstalt-Bankverein 280.50, Narodna banka 163.50, Steg 24.45, Steweag 27.75, Trboveljska 23.70. Alpine 39.70, Berg-Hitten 530, Rima Murany 67.75. Steyr-Daimler-Pùch 214, Leykam 60, Semperit 78.05. Žitni trg Novi Sad. Koruza: bč., srem. nova 93—95, ban. nova 90—92, bč. nova sušena 110—112. Fižol: bč., srem. beli brez vreče 2% 203—205. Otrobi: bč., srem., ban. 94—98, bč. ladja nenotira. Tendenca čvrsta. Promet srednji. Živina Ljubljanski živinski sejem 5. januarja 1938. Na današnji sejem je bilo prignanih (v oklepajih število prodanih glav): 70 (20) volov, 39 (12) krav, 18 (14) telet, 4 (2) veliki prašiči, 50 (27) prašičkov za rejo in 98 (16) konj. Radi hudega mraza je bil obiek današnjega sejma slab. Cene so ostale ne-izpremenjene kot na zadnjem eejmu: voli I. vrste 5.25—5.75, II. 4.50—5, III. 3.75—4.25, krav« debele 4—5.25, klobasarice 2.25—3, teleta 7—8, prašiči 5.50—7 din za kg žive teže, prašički za rejo 100 do 180 din za komad, konji po kakovosti in velikosti od 400 dinarjev dalje. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Celju po stanju dne 1. januarja 1938, za 1 kg žive teže: Voli: I. vrste din 5.50—6.25, II. vnste 5—5.50, III. vrste 4.50—5. Telice: I. vrete din 6, П. vnste 5.50, III. vrste 5. Krave: I. vrste din 4.50—5, II. vrste 4, III. vrste 3—3.50. Teleta: I. vrste din 6, II. vnste 5.50. Prašiči: špeharji din 8—9, pršutarji del din 11, zadnji del 13; II. vrste: govej emeso m din 7—8. — Goveje meso za 1 kg: I. vrete prednji del din 11, zadnji del din 13; II. vrste prednji del din 10, zadnji del din 12; goveje гаево III. vrete din 10. Svinjina din 14—16. Svinjska mast din 16 do 17. Slanina din 14—15. Čisti med din 20—S2 za 1 kg. Goveje surove kože din 12—14 za l\kg. Telečje surove kože din 16—18 za 1 kg. — Pšenica din 215 za 100 kg, ječmen din 165 za 100 kg, rž din 195 za 100 kg, oves din 160 za 100 kg, koruza din 135 za 100 kg, fižol din 200—350 za 100 kg, krompir din 90 za 100 kg, seno din 45 za 100 kg, slama din 25—30 za 100 kg, jabolka I. vrete 250, II. vrste din 225, III. vnste 200 din za 100 kg, pšenična moka din 300—275 za 100 kg, koruzna moka din 200 za 100 kg, navadno vino pri produ-centih od din 4.50—5.25, finejše kvalitetno vino od 7—8 din za 1 1. Živinski sejem v Zagorju ob Savi, dne 31. decembra 1937: Vole so prodajali od 4—5.50 din, klavne krave od 3—4 din in klavne telice 4—4.50 din za 1 kg žive teže. cije!« Epigrami, ki so tej knjigi dodani, so sedaj prvikrat tiskani pred javnostjo. Tako ta kn iga kaže Matoša pesnika od vseh strani. Urednik dr. Barac je dodal kratko bibliografsko oznako, odkod eo pesmi vzete, ter kje so bile prvikrat tiskane ter lepo komentira izdajo. Preračunana je na 15. zvezkov, ki bodo izhajali vsakega drugega meseca. (Cena: 50 din.) Literarni večer čeških književnikov, pesnikov Josefa llore in romanopisca Karla Novega ee bo vršil v torek ob 8 zvečer v dramskem gledališču. Velika češka pisatelja bosta brala svoja dela v češčini — pesnik Hora bo bral tudi odlomke iz svojega najnovejšega prevoda Župančičeve »Dume« — loda slovenskemu občinstvu ju bosta predstavila s kratko literarno oznako urednik dr. T. Debeljak (pesnika Horo) in režiser Bratko Kreft (pisatelja Novega). Dramska umetnika ga. Danilova in g. Jan bosta recitirala llorove pestili v slovenskih prevodih O. Berkoj>ca, M. Klojičiča in T. Debeljaka ter odlomek iz romana Novega »Mi hočemo živeti«, v prevodu g. Urbančiča. Oba književnika bomo našim bravcem predstavili še v nedeljski kulturni rubriki. Za zdaj na ta literarni večer, ki ga prirejajo PEN-klub. Češka obec in JčS-liga, samo opozarjamo (cene od 2 do 15 din). Nova knjiga o sarajevskem atentatu. — Veliko je bilo že pisano o sarajevskem atentatu v vseh mogočih jezikih, zlasti kose je razpravljalo o krivdi Avstrije in Nemčije oz. Srbije za svetovni požar. Zdaj se je oglasil s tehtno in najbolj avtentično besedo sam preiskovalni sodnik v sarajevski aferi Hrvat L. Pfeffer s knjigo, ki je le dni izšla »Islraga u Sarajevskem atentatu« (izdaja Nove Evrope, Zagreb, 1938, str. 176 z 80 fotografijami; cena 70 din). — V njej preiskovalni sodnik odkriva vso zgodovino atentatov v Avstriji ter vmešavanje Avstrije v srbsko in črnogorsko državico ter tudi potek atentata in preiskave. Vsi prejšnji pisatelji so Pfeffer-jti že preje priznavali resnično objektivnost, ki jo je sedaj — kot poročajo kritike — tudi s to kniigo popolnoma dokazal. Knjiga bo vsekakor vzbudila veliko zanimanje. Moderni narodni oktodni SUPER (tip „V 6") PHILIPS Vam nud cenen in moderen narodni prejemnik s prednostjo velikih aparatov. 5 cevni, 3 valovne dolžine, velika občutljivost, avtomatsko izenačenje fadinga, mala poraba toka šted-Ijive Miniwatt cevi, čist in natančen prejem brez motenj in to vse za Din 14©*- mesečno Vsa pojasnila dajejo Philips trgovci Hokej na tedu KAC (Celovec) : Iiirija Danes ob 10.30 na drsališču Ilirije. Danee ob pol 11 dopoldne ee vrši revanžna tekma med avstrijskim prvakom KAC-oin iz Celovca in SIC Ilirijo. KAC je moštvo, ki je sestavljeno po večini iz samih avstrijskih reprezentantov kot eo Egger, Stertni in drugi. Letos je doeeglo že polno lepih uspehov. Gotovo največji uspeh pa je KAC dosegel proti reprezentanci Romuniju, ki je prejšnji teden gostovala tudi v Ljubljani. KÀC je evoje goste oba dneva porazil in sicer z 1 :0 in 2:1. Kdor je Romune gledal v Ljubljani, si pač lahko predstavlja, kakšna mora biti igra Celovčanov, da so porazili eijajne tehničarje Romune. Ilirija je medtem stalno trenirala, tako, da je dosegla svojo polno formo. Zato opozarjamo občinstvo, naj ne zamudi lepe prilike, da vidi napeto in zanimivo tekmo v hokeju na leda. Poročilo JZSZ o ntenem dela Driavno prvenztvo — rmutarski ziet. Ker naju Je ministrstvo sporočilo, da fceil leto« izvesti smuiarslni »let v Sloveniji, da hi ie v okvira zlet» vrMlo tudi 1 državno prvenstvo 1л sicer v klauiftni kombinaciji po | možnosti v Ljubljani, т alpski kombinaciji pa na Oo- , rtmjakem, kamor bi »«veda prenesli tudi klasično kom- | binocljo, tc bi it T Ljubljani ne mogla izvesti. Ne-tekuiovnlni del deta pa bi bil v Ljubljani. Z ozirom na težke finančD» prilike pa se Je program pripravil tako, da bi «e dalo prvenstvo izvesti tndi v slučaju, da »leta ne bo. Z oeirom na slabe likuSnje z lanskim smučarskim zletom na Jahorlni, je letos Zveza «klonila posvetiti organizaciji vso poaoruoet in tudi izvesti vso organizacijo sama, da se prireditev izvede na dostojni vlglnl ln »e e tem popravi nlnh vtis lanskega prvenstva. Zlet bo v zadnjib dneh januarja in prve dni februarja. Ker pa je lanski »let svoj slab sloves dosegel po iaslu?*i nemogočoga financiranja, Je Zveza leto« sklenila, da Izvode zlot le т slnčaju, če prejme denar pred začetkom resnih priprav, ki bi zohtevale izdatke. Prireditelji so lansko leto »let organizirali na obljnbo ministra dr. Roglča, ki Je odredit sa zlet din »0.000. Prireditveni odbor pa denarja ni prejel ter je zato predsednik sarajevske podzvezc vzel hipotečno posojilo na svojo neobretnonjeno hlfo, 'la eo mogli sploh IsvrSiti priprave za «lot. V tem jih Je presenetilo sporoftilo. da Je bila polovica kredita črtana ln v tem prisiljenem varčevanju na vseh koncih se Je moralo tndi skrčiti Število funkoionarjev ln tako Je bil potorm tukaj. Agilni predsednik je za svojo agllnont nagrajen s tem, dn ima na svoji hlSi fie hipoteko, ker dolg So nI poravnan. Dva meseca po zletu so prejeli Izplačanih REZERVOARJI IN SODI Kupimo rabljene stare železne rezervoarje i vsebino 5—20 vagonov in bencinske pocinkane »od*. »MOTOROIL« MAKIBOB, KRALJA PETRA TRG 4. din 50.000 iu sedaj nnj morda plača dolg predsednik sam. To ne gre, in zato je letos Zveza kot organizator letoénjeg» zleta sklenila sprejeti izvedbo zieta le v slučaju, če se dolg za zlet v Sarajevu takoj poravna iz sredstev letošnjega proračuna ln če Zveza za letoftnji zlet prejme denar pred delom za zlet. Ker je nastal zaradi tega nekak zastoj in razmeroma težak pogoj, .le sevedia Zveza sklenila izvesti državno prvenstvo v letih dnevih, kot bi bil zlet, dn se tako vsaj tekme v redu izvedejo. Nikakor pa noče Zveza z zletoim povečati ie Itak velikih zveznih dolgov, Ce zleta ne bo, bo torej prvenstvo v obeh kombinacijah v rodu izvrfieno ln eicer klasično prvenstvo s sodelovanjem Ljubljanske podzveze ln alpska komhlnacija n sodelovanjem G-orenJeke podzveze. Domača tekmovanja. Med ootalimi večjimi doma-&lmi tekmovanji bo seveda zopet letos tudi tradicionalna stafetna tekala v Mojstrani, ki bo letos tvorila proslavo lO-letnice obstoja Smučarskega kluba llovje-Mojstrana. Velika tekma bo vsekakor tudi slalom za prvenstvo dravske banovine v izvedbi Mariborske podzveze Največ tokem pn bo seveda zopet na Gorenjskem, kjer bodo imeli svoje prireditve tako klubi z Gorenjskega, kakor tudi nekateri klubi Ljubljanske podzveze. V skupni izvedbi «Ilirije« in «Ljubljane« lio večja tekma tudi veleslalom uajbržo na VlSevniltn. Zvezno prvonslvo v skokih bo seveda na nafii najboljši skakalnici r Planici, ki dopušča skoke do 60 in. Z« zaključek sezone pa bo seveda v izvedbi Zveze zopet tradicionalni (Triglavski rfan«, smrt k Triglava, ki bo letos tndi fldlua mednarodna tekma v nafil državi. Povabili emo zopet nafte stare prijatelje Cehe, pa tndi Avstrijce, Nemce, Ttalijane ter ostale in tako smo prepričani, dn bo naS »Triglavski dan« postni privlačno tekmovanje za vso državo in bližnje sosede tn *e lanska brezhibna organizaciju tega smuka s Triglava nam je dala vznodbndo, da to tekmo Izpeljemo res v velikem st.lln. Sevedn bo tndi leto« dovoljen »tart v posebni skupini damam iti se bodo udeleženke tečaja na Pokljuki že lahko izkazale s svojimi uspehi. Smučarski klub orabno. Pokljuka-Sporthotel, 1000 m: —IS, sončno, mirno, IS cm prSiča na 100 om. Sv. Janez v Bohinju, ssn m: —47, lahna megla, mi, M) om. Zlatorog v Bohinju. 53* nt,- —M, sončno, mirno, ur«*, « cm. Dom na (foiniti, /520 m: —16, sončno, mirno, erež, 1B0 em SkalaSki dom na Votjlu, 15*0 m: —17, sončno, sever, 5 cm prfiiča na 1,50 cm. Jezersko, H0(i m: —16, jnano, mirno, IS prflča na t» em. Koiii na Krvavcu, 1700 m: —12. «ončno, mirno, erež, po robovih spihan »neg, 34 om. Kota na Veliki planini, 15«', m: —1H, sonftno. srež, 13B. Slcofja Loka, 35(1 m: —1Л. rahla megla, mirno, S cm pr- Slčn na 20 em podlage. Dom na Potievem, 620 m — M, barometer se dviga, »onč- no. mirno, prlič, 35 om. Kota na Kureitkn, *33 m: —IS, senèiw, mirne, i prilča na 40 om. Dom na Mrzlici. 1119 m: —18, sončno, mirne, Ift (Mil pr - SiŠa nn 45 cm. Koča pori Kopo, 1377 m: —12, wnCno, mimo, нгел, ÎTÛ. Radio Programi Radio Ljubljana i četrtek, ». januarja: i Ca«, vreme, poročila, spored — 9.1i Veseli zvoki (piofiče) — 9.44 Mieiloueko pre davanje: Misijonl v Indiji (p. L. Ledorlias) — 10 Prenos corkvene glasbe li stolnice — 11 OtroSk« ura (gdč. Manica Komanova) — 11.(0 Koncert ttadijskega ork. — 13 Ca«, vreme, spored, obvestila — IS.'» Kobert Plan quette: Korneviljski zvonovi, gkrujfiana oiiereta v treh dejanjih (posnetki na plofičah, izvajajo člani iu članice raznih gledaliftč lz Pariza) — Iti Švicarski ljudski пн-pevi (MalenSkov trio) — 17 Kmetijsko predavauje — 17Л0 Koncert. Sodelujejo: g. MilivoJ Kučič, član ia grebsk« opere, g. prof, M. Ltpov&ok (spremljava) bi Kadijski orkester — 19 Caa, vrome, i»ro6ila, spored, obvoetila — 19.30 Nac. ura — ao Božične pesmi poje Ctril-Metodov zbor » LJubljani pod vodstvom g. L. PuSa — 'JO.40 âaljapin poje iplofče) — al Slovenska lahka glasbo (Radijski orkester) — 22 Ca«, vreme, po ročila, spored — i.15 Kvartet mandolin (gg. An tu no viè, PrlvSek. Mlzerit. Harflng). Petek, 7. januarja: 11 Šolska ara: NaSa mladina za izseljensko mladino, deklamacija, petje, govor — vodi gdč. Julija SuSterSič. — 12 Odmevi ir. Koroftke (ploSče) — 12.45 Vreme, i>or<>ftlla — IS Cas. spored, obvestila — lt. 20 Vosel opoldanski koncert Kadijskeea orkestra — M.1S Vreme, borza — 18 2ona v glasbi (gdč. Vida Rudolf) — 18.20 Slavne pevke (piofiče) — 18.40 TVaneoSčlna (g, dr Stanko Lebon) — 19 Cas, vreme, poročila, ST>orrd, obvestila — 19.S0 Nae. ura — 19.50 Onset minut za planince — 30 Večer lahke glasbe. Sodelujejo: Radijski firamel. Radijski orkoster in plo-Iče — it C se. Treme, poročila, spored — 32 SO Anglefike ploiče. Sobote, S. januarja: K2 Plo*če za ploiičo vrsti se, urepov», lz zvončikov nafiih veselje odmeva — 12.45 Vreme, poročila — 1R Cas, spored, obvestila — II.20 PloSčs za plofifto vrsti se, prepeva, iz zvočnikov nafiih reeeljn odmeva — 14.15 Vreme — 18 Za delopnstl (Igra Radijski orkester) — 18.40 Pogovori s poelnSalel — 19 Ca«, vreme, poročila, spored, obvestila — 19 90 Nae. ura — 19.50 Pregled sporeda — 30 O mnaeiji politiki (g. urednik dr. Alojzij Knhar) — 30..» Sem proklnta muSica, «Brenoelj« nri reko; sem značaj« hndega. fcelo 'mam ostro. Zabaven ln zelo pončen prerez Alefiovče-veea «Brenoeljna« iz let 1RW do 1880. ZA pissn večer priredil Nlko Kuret. Tzvajajo člani rad. 1er. dmžine — 22C«s. vrome, poročila, spored — 22.18 Veeei кч>пее tedna (igra Radijski orkester). Dragi programi i Četrtek, «. januarja: Belgrad: M Pester vočer -i Zagreb: 20.9» Igra, 30.90 Božične peeini, 21 Orgle, 21.» Božične pesmi, 32.30 1'lema rlasba — Dunaj: Ш.Х Po krajinska oddaja le Llnta, 3H.U Veu«la fantazija «Pu-stolovičlue družine Saksofon', 31..9H Violina (Va«a Prihoda), 32.90 1'metniki na plofičah, 29 Ciganska glasba — Hudimpeita: 19.00 Madžarske narodne, 311 Pastirska igra, 21.05 Beothovnove klavirske sonate (igra Dohua-njri). '-2.94 Zabavni koucert — Italijanske poitaje: I. nkupina (Ш, 904 in m): 17.IA Izmenjala programa ined Italijo In Brazilijo. 21 Ponizetttjeva opera «Don Pasqnale« — II. skupina (56», :MS in S«S m): 17.L5 Kakor I. skupina, 21 Leonijeva glasbena komedija .Ma^zema-relto. — lil. skupina (492. 271 is 521 m): 19.25 Berlin, 20.90 Violin», 21 Igra, 21.90 Barska glasbe, 'J2 Plesna glasba — Praga: 20.00 Konoert lz Smetanove dvorana (Drot-ak, Snk ln Oetrčll) — Variava: 30 Joh. Strnus-sova operet» iFanny El<»ler>, 22.06 Cajkovskega trio — Sofija: 20 Božične pesmi, Žl.»l Labka in plesna glasba — Berlin: 20 Plesni večer — K/inigsbrrg: 19.111 Ve liki orkester — Hamburg: 20.10 Filmska glssh» — J're-ttzlava: 19.W Klasični koncert — Lipsko: 19.56 Rosslni-jevn komična oper» «Italijank» v Altiru. — KSln: '39 Raydn-Bralims — frankfurt: 19.10 Zabav, koncert, a.19 Komorna glashe — Stuttgart: 20 Chopinov koncert, 21 Dvofakov koncert, M Mozartov koncert — Monakom: Komorni koneert — Soltens: 20.M Hehuhertova V. sin-fonlj» — Monte Cenerl: S0.10 Slnfonlčnl koneert — 21.30 Italijanske narodi.e — Strasbourg: Ï1.J0 Slnfo-nični koneert — Paris Rartto: 21 » Prenos iz komične opere — P»rls PTT: 21 .Л0 Shftkespeerejeva lgr» »Kar hočete« — Lyon: Ï1.90 Audranovs operet« »Veliki mo-gul« — I^ondon: 21.45 Jonesov» opereta »Oejfia«. Petek, 7. januar]»: Belrrad: 20 Zbor — K.M Narodne pesmi ln glasb» — 22.33 Pleon» glaab» — Ztgrefc 20 Orkester In violin» — 20.30 Arije — 21 Francoska klavirske glasb» — Ï1.99 Operetne pesmi — ÏÏ.M Plesna glasb» — Dunaj 19.25 Dunaj v pesmi — 20.0Г1 Iljin» veseloigra »Ruski: svstba« — JÎ.Î0 Plosna glasba — Budimpešta: 18 Koncerti la predavanj» — Italijanske postaje: I. skupin» (421. 344 I» 2X3 m): 17.19 Koncert — 21 Fueilejev» opereta »Baron Čorbo« — II. sknpln« (5И. Ш In Ш m(: 1* Klevir — 21 Htnfonlčnl koncert — III. skupin» (412. 272 Ia 221 m): 20.90 Igra — 20.U I» ruskih oper — V»rfiava: 20.05 Rinfonični koneert — KKnlgsberg: 20 Plesni večer — Llpsko: 20 Koneert — 21.10 Komorna glasb» — Frankfurt: Î0 Operni koncert — Monaksvo: 19.10 Filmska glasb» — neromOsstert 20.15 Chopinov« klavirske skladbe — ti.10 Leharjev» operet» »Piski oves« — BnksreAta: 19.19 Wagnerjrva opera »Mojstri pevoli — Strasbourg: »1.9« Loharjev» operet» »Friderika«. Zahvala Bog povrni njim, ki so v bolezni obiskovali nnSega ljubljenega očeta, njim, ki eo z nami žalovali uad njegovo smrtjo, ga kropili m zanj molili, njim, ki so ga počastili z govori, 8 cvetjem in petjem, ter vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč ter ga v tako častnem Številu zbrano spremili na njegovi poslednji poti k novemu bivališču. Ljnbil Vas je naš oče, Predobri bo Vaš plačnik, hvaležni smo Vam Jakličevi Ljubljana-Mostc, 5. januarja l^. ш јјјМШШ . Ш •v: .' v '."T-11 ^ . . > Maurice Leblanc: 4 Icredne pnstolovSfine Arsena Lupina. Otok tridesetih krst Ali je kdo postavil to znamenje z namenom, da bi kazalo pot določeni osebi? To ni bilo tako važno. Glavno je bilo, da je bila tu nit, ki je mogla voditi Veroniko do razrešitve problema, Id jo je zanimal. Po kakšnem čudežu se je njen dekliški podpis zopet pojavil v tako tragično zapletenih okoliščinah I Voz, ki ga je naročila v Faouëtu, jo je dohitel. Vstopila je in naročila vozniku, naj v počasni vožnji krene proti Hospordenu. Sla je tja, da bi obedovala. Njene «lutnje je niso privedle v zmoto. l>vakrat je videla na razpotju svoj podpis in pod njim številki 11 in 12. Prenočila je v Hospordenu in dmgo jutro takoj nadaljevala z iskanjem. Številka 12, ki jo je našla na pokopališkem zidu. ji je kazala pot v smeri proti Concarneau, kamor je prišla, ne da bi našla še kak drug napis. Tedaj jI je prišlo na misel, da se mogoče vara. Šla je nazaj in en dan je izgubila r. brezuspešnim iskanjem. DrugI dan p* ji je slabo vidna Številka 13 pokazala smer proti Fouesnantu. šla je v tej smeri po poljskih poteh. Končno je prišla četrti dan. odkar je odšla iz Faouëta, do oceana, do velike peščene obali Beg-Mella. Dva dni je prebila v vasi, ne da bi dobila za-Selen odgovor na vprašanja, ki jih je stavljala. Končno je neko jutro, ko je blodila med skalami, ki so ee dvigale na pustem obrežju, katero je v Okvirju obdajal gozdič pritličnih dreves, med dvema obsekanima hrastoma odkrila podzemsko zavetišče in veje. ki «o najbrž služile za kurjavo. Majhna skala se je dvigala pred vhodom. Na njej je bil napis s številko 17. Nobenega drugega znamenja ni bilo zraven. Spodaj je bila navadna pika iu lo je bilo vue. V zavetju je našla tri razbite steklenice m prazne konzervne škatle. >Tu je cilj, katerega so mi kazale puščice,« ei je dejala Veronika. >Tu jedo. Živila imajo mogoče naprej.< V tem hipu je zagledala, da ee ne daleč od nje v majhnem zalivu v sredini sosednjih pečin pozibava motorni čoln. Slišala je moški in ženski glas. ki eta prihajala iz vasi. H kraja, na katerem se je nahajala, ji je bik) v začetku mogoče videti samo procoj starega moža, ki je nosil v rokah pol ducata vreč z živežem, kruhom in sočivjem. Vse lo je odložil na tla rekoč: >Torej sle lepo potovali, gospa Honorine?« »Izvrstno.« >Kje ste bili?« >V Parizu, pri moji veri... osem dni me ni bilo doma... toliko poti za svojega goepodarja.« »Ste zadovoljni, da se vračate?« »Kako pač neki da ne.« »No, gospa Honorine, poglejte, svoj čoln najdete vedno na istem kraju. Vsak dan sem ga prišel pogledat. Danes zjutraj sem ga pripravil za plovbo. Ali še vedno gladko teče?« »Čudovito.« »Kes dobro krmarite. Ha, gospa, kdo bi si mislil, da se boste ukvarjali s lein poslom.« »Zaradi vojske. Vsi možje so odšli z našega otoka, a drugI «o na ribolovu. « »In bencin?... »Dovolj ga imam v zalogi. So nI treba nič bati.« »fio dobro. Sedaj se bova ločila. Ali vam naj mogoče pomaaam naložiti?« »Ni potrebno. Ste preveč zaposleni.« »Prnv. Sedaj se ločiva,« je ponovil dobrlčina. »Prihodnjič bom pa 7ЛУОЈе vnaorej pripravil.« OdŠci je. NI bil Se tako daleč vstran, ko ji je zaklical: ■»I.*» pazilo na skale, ki jih kar mrgoli okoli vašega prokletega otoka. Res, na slabem glasu je. Po pravici ga imenujejo »otok tridesetih kr»tt. Mnogo sreče, gospa Honorine.« Obrnil ee je in i^inil za skalo. Veronika je vztrepetala. Trideset krst lete besede, kot jih je brala na robu strašne risbe. Sklonila se je. 2enska se je pomaknila nekaj korakov k čolnu. Ko je odložila blago, ki ga je prinesla e seboj, ee je obrnila. Todaj jo je Veronika videla v obrat. Oblečena je bila v bretonsko obleko, nad pokrivalom p« je imela dvoje peroti ii črnega žameta. »Ah I« je îajecljala Veronika. »Pokrivalo ima isto kot ела Izmed žensk na križu.« Bretonka je iuiela okoli štirideset lel Njen odločni, od sonca in od mraza ožgani obraz, je bil kodčen in zguban, a poživljale so ga velike črne in ljubeznive oči. Na prsih ji je visela težka zlata verižica, žametasta bluza se Je je tesno oprijemala. Z nizkim glasom je polglasno pel« ln obenem nosila zavoje ter jih |K)lagala v čoln; zato je morala poklekniti na debelo skalo, na katero je btl z vrvjo pritrjen čoln. Ko je končala, je pogledala proti obzorju, kjer 4w> se zbirali Črni oblaki. Vendar se je zdelo, d» je to ne vznemirja ln med od-vezovanjem čolna je' naprej pela pesem, toda bolj glasno, tako da Je Veronika lahko slišala besede. Bila je to otroAka uspavanka, ki jo Je pela z nasmeškom na obrazu in pri tem kazala svoje bele zobe: Je mamica mi pela, ko je ob zibelki stala: »Ne jokaj, dete moje: če dete joče, je Marija žalostna. Dete se mora smehljati, da je tudi Marija vesela. Deteco moje, ročico skleni in Devico Marijo prosi.« Ni šr dokončala, ko je stopila pred njo Veronika s krčevitim in bledim obrazom. Ker jo je prekinila, Je nrmrmrala: »Kaj pa je vendar?« Veronika je • tresočim se g I »«ont epregOt»» rila: >Kdo vas je nauttl te pesmi?... Odkod jo znate? ... To pesem je pela moja mati... peeem iz njene domovine, it lepe Savoj ke. In od takrat je nieom več slišala ... od njeue mirti ... Torej hočem ... želela bi...« Umolknila je. Bretonka jo Je molče 1 osuplim obrazom motrila, kakor da bi tudi sama spraševala. Veronika je ponovila: »Kdo vas je naučil?« »Nekdo od tam doli,« Je odgovoril» Honorine. »Od tam doli?« »Da, nekdo г mojega otoka I« Veronika je bojazljivo vprašala: »Otok tridesetih krst?« »Tudi to trne so mo dali; Imenuje se tudi otok Sarek.« Nekaj časa sta se gledali z nezaupnifn pogledom, ali vsaka bi rada govorila. In istočasno sta obe čutili, da si nista sovražni. Prva je začela Veronika: »Oprostite, neke stvari so me tako zbegale.« Bretonka je prikimala z naklonjenim obrazom hi Veronika je nadaljevala: »Tako so me zbegale in vznemirile... AH veste, zakaj sem tu na obrežju? Moram vam povedati. Morda mi samo vi lahko razjasnite... To je... slučaj — majhen slučaj In v bistvu vse is njega izvira — me je prvikrat privedel v Breta-nijo In mi pokazal na vratih zapuščene koče, ki stoji ob cesti, začetne črke mojega dekliškega podpisa, podpisa, ki ga nisem več rabila štirinajst ali petna jet let. ln ko sem šla dalje, sem Se večkrat videla ta napise številko, ki je bila vsakikrat drugačna in tako sem prišla semkaj, na obrežje Beg-Mell.« »Vaš podpis je tu?« je rekla živahno Horonine. »Na kamnu nad nama, ob vhodu v votlino.« Srečen božič nesrečne matere Mati in hči se sešli čez 23 tet Sveti Trije kralji molijo novorojenega Jezuščka. Slika Petra Pavla Rubeusa» Iz Pariza poročajo tale zanimivi dogodek, ki bo golovo zanimal marsikoga, zlasti pa matere: V juž-nofrancoekem mestu Valence je mati našla svojo hčerko, katero je več kakor 20 let hrepeneče iskala po svetu. V začetku svetovne vojne so nastali veliki nemiri tudi na Armenskem, kjer so takrat Turki prav kruto vladali. Z ognjem in mečem je turško vojaštvo skušalo iztrebiti armenske upornike. Žrtev teh bojev je postala tudi mlada Armenka Djameslijan, ki je morala bežati s svojo poldrugo leto staro hčerko. Nekega dne pa je mati že tako oslabela, da se je morala zateči v neko bolnišnico, kjer je dolgo časa nezavestna ležala. Ko se je zavedla, je takoj povpraševala, kje je njena hčerka, loda nihče ji ni vedel tega povedati. Ko so žensko prinesli v bolnišnico, otroka ni bilo več pri njej. Ljudje pa eo žensko nezavestno našli nekje zunaj in jo nesli v bolnišnico. Sedaj se je začelo povpraševanje, kje je hčerka, a vse je bilo zaman. Ko je toliko okrevala, da je lahko šla iz bolnišnice, je bila sedaj njena življenjska naloga, najti izgubljeno hčer. In gospa Djameslijan je že celih 20 let neprestano iskala svojo hčerko. Doslej ni imela sreče. Sedaj pa je slučajno, kakor pravimo, vendar le našla izgubljenega otroka. Bil pa ie že zadnji čas, ker so ubogi materi začele pojemati moči in ni mogla več iskati tako vztrajno, kakor doslej vseh 20 let. Pred nekaj leti se je nesrečna mati preselila na Francosko ier se nastanila v Marseilleeu. Pred kratki mpa je gospa obiskala družino nekega mar-sejskega trgovca, kjer je bilo več gostov. Med njimi je bil tudi neki njen rojak, ki je bil celo blizu tam doma, kakor ona. Pisal se je Jamgothijan. Mož je hil trgovec, kakor so pač najrajši vsi Armenci ter je mnogo potoval po svetu. Ko sta se seznanila kot rojaka, sta seveda mnogo govorila. In gospa mu je pripovedovala, da ž" 20 let išče svojega otroka, da ga pa nikjer ne more najti. Pristavila pa je, da še vedno upa in da ji nekaj v njenem srcu pravi, da 1k> prav gotovo še kje našla človeka, ki ji bo znal pokazati sled za njenim otrokom. Trgovec Jamgothijan je z zanimanjem poslušal materino zgodbo. Čim bolj je ženska pripovedovala, tem bolj se je mož čudil in bil nazadnje že kar razburjen. Tako je ob koncu zgodbe planil s stola ter zamišljeno začel korakati po sobi gori in doli. Premišljeval je namreč, kaj naj počne, da bo prav storil. Zgodbo, katero mu je tukaj povedala ta nesrečna mali, je že poprej dobro poznal iz drugih ust. Kot trgovec seveda mnogo popotuje in tako je že večkrat bil v Valenci v južni Franciji. Tukaj je bil že večkrat gost mladega trgovca, ki se je bil šele pred kratkim oženil. In mlada ženka tega trgovca mu je pripovedovala prav to zgodbo. Pripovedovala mu je, da «o jo dobri ljudje ob začetku svetovne vojne pobrali v Turčiji ter jo potem oddali v Radovedni ribič: »Gospod potapljač! Poglejte no še to. ali je spodaj kaj veliko rib!« sirotišnico. Kraj, kjer eo jo našli, je prav blizu tistega mesta, kjer je gospa Djameslijan ležala v bolnišnici. Deklici so v sirotišnici dali ime Yertcha-nique. Ko je bila stara 16 let, so jo preselili v Lyon na Francoskem. Tukaj pa ee je pred kratkim poročila. Mlada zakonska pa eta se kmalu po poroki preselila v Valenco, kjer je mož začel trgovati. To je vedel gospod Jamgothijan. Ni pa vedel, kako naj kaj več izve, da ne bi ženski delal upanja, če bi se vse skupaj izkazalo za zmotno. Ni vedel, ali naj molči o tem, kar ve, ali naj govori. Nazadnje se je odločil ter je z brezbrižnim glasom vprašal gospo, ali je imela hčerka kako tako znamenje, po katerem bi jo lahko še danes spoznala. In oči nesrečne ženske so se čudovito zasvetile, ko je spregovorila s tresočim glasom: »Kajpada, gospod Jamgothijan; svojega otroka bi spoznala izmed milijona drugih, ker ima na prsih čudno znamenje!« Gospod Jamgothijan je po-kimal ter začel govoriti o drugih rečeh. Kmalu nato se je poslovil in odšel. Vedel je, kaj naj stori. Še isti večer je odposlal nujno pismo v Valenco, v katerem je natančno popisa! vee pogovor z gospo Djameslijan. Na koncu pa je vprašal, ali ima gospa kako tako znamenje. Prosil je brzojavnega odgovora. In že naslednjega dne je prišla brzojavka, ki je potrdila, da ima mlada gospa res tako znamenje na prsih. Srečna mati je takoj s prvim vlakom hitela v Valenco, kjer je po 23 letih objela svojo hčer in še njenega moža. To ee je zgodilo na letošnji sveti večer. * Avtobus padel 70 metrov globoko Iz Bolcana na Tirolskem poročajo: 28 zimskih športnikov iz Stuttgarta na Nemškem je božične praznike obhajalo na Dolomitih, kjer so se smučali v gorah. Preteklo nedeljo pa so zasedli v Bolcanu velik avtobus, e katerim so se hoteli vrniti domov. Kakih 7 kilometrov od Bruneeka pa je na gorski cesti privozil avtobusu nasproti drug avto, kateremu se je avtobus skušal ogniti. Pri tem pa je šofer zavozil preveč na kraj ceste in avtobus je zgrmel 70 metrov globoko v prepad. Pomoč je bila sicer kmalu na kraju nesreče, vendar je dolgo trajalo, preden eo mogli začeti reševati ljudi. Nazadnje so izvlekli iz prepada še 11 ljudi, ki niso bili nič ranjeni, 11 so rešili lahko poškodovanih, 3 so bili močno ranjeni, 3 pa že mrtvi. Ranjence so prepeljali v bolnišnico. Mesto starih Homer, pesnik grških pesnitev Iliade in Odiseje, nam pripoveduje tudi o Fejakih, ki so prebivali ob morskem obrežju ter se jim je lepo in prijetno godilo. Vendar učenjaki doslej še niso dognali, kje je njihovo mesto stalo. Sedaj pa poročajo z otoka Krfa, da so tamkaj najbrže našli sledove nekdanjega mesta Fejakov. Mesto je zopet odkril goli slučaj, kakor navadno pravimo. Tamkaj namreč teče hud in deroč hudournik, ki je pred nekaj dnevi tako uarastel, da je trgal s seboj zemljo in pesek. To je potem nesel e seboj proti ravnini. In med gruščem ter prstjo so našli sedaj ostanke raznega 6tebričja iz peščen-ca in lehenjaka. Ko so te ostanke preiskali, so dognali, da epadajo v najstarejšo grško zgodovino. Iz tiste dobe grške zgodovine so med naplavinami našli še mnogo čepinj raznih posod. To je najprej odkril neki kmet iz okolice Strag-kia na otoku Krfu. Ker ee tamkajšnji kmetje dobro zavedajo važnosti takih najdb, je kmet takoj o tem obvestil tamošnje arheologe. Takoj sta prišla dva strokovnjaka, ki sta naglo površno preiskala, kar je kmet našel. In sta dognala to-le: Po dosedanjih ugotovitvah se lahko mirno sklepa, da je pod prstjo skritega še mnogo raznega blaga. Zato sla strokovnjaka takoj brzojavno o najd- Fejakov odkrito bi obvestila grškega prosvetnega ministra ter ga ob enem naprosila, naj omogoči, da bi se vse tamkajšnje ozemlje po načrtu odkopavalo, da bi bi! usjieh večji. Že dosedanje najdbe pa nekako kažejo, da so našli glavno mesto homerekega kralja Fejakov Alkinoosa. Prebivalci otoka Krfa seveda napeto zasledujejo te na jdbe, ker si od njih obetajo velikih koristi. Kako tudi ne! Križanka 1 i a <1 r i 7 8 9 10 •H M -o -"V v 16 <* K » ti n n ÎV гг it, il 29 io У\ 11 Vt J зг Ifc , I 40 11 1 h fi ev omemhnejša gora na Koroškem, 3. domača beseda za hiat, 4. vladar divjih Gotov, 5. manjša zlatarska utež. 6. pripadnik najmočnejšega stanu v državi, 7. pripadnik največjega slovanskega naroda, 8. druga beseda za poljedelca, 9. preslolno mesto Francije, 10. tuja beseda za žgano pijačo. 14. moška oseba iz svetega pisma, 19. tuja beseda za vrsto naglasa, 20. tuja beseda za površino, 22. izraz pri kartanju, 23. pomembnejša reka na Pirenejskem i>olotoku, 24. moška oseba izpred Troje, 26. zelen otoček v puščavi, 27. svetopisemska oseba, 29. rojstni kraj največjega slovenskega pesnika. 30. kuhinjska potrebščina. 32 domača žival, 33. tuja beseda za zemljiško knjigo, 34. važnejši kraj pri Brežicah, 35. prijetno preganjanje dolgega časa, 38. važnejše gorovje v Franciji, 37. pomembnejše pristanišče ob Kaspiškem morju, 38. vodna žival, 39. nekdaj sloveče mesto v Splitskem zalivu, 40. najrodovitnejša pokrajina v Jugoslaviji, 42. nevestina oprema, 43. srednji del noge, 45. druga beseda za železniško progo, 46. bodeča žival. Rešitev križanke „Kelih" Vodoravno: 1. upokojenost, 12. pok, 13. očali, 14. ser, 15. oda, 16. penat, 17. Ala, 18. rop, 21. Opeka, 25. Pag, 27 Abo, 28. Jezus. 29. Uri, 30. Bože, 31. čep, 32. Krek, 33. Alah, 35. ave, 37. rasa, 38. Rabadan, 39. ena, 40. sreda, 41. aziat, 45. Orestes, 47. galanterija. Navpično: 1. uporaba, 2. pod, 3. Oka, 4. kop, 5. oče, 6. Janez Evangelist, 7. Ela, 8. nit, 9. osa, 10. sel, 11. tragika, 19. oboi, 20. požar, 21. oje, 22. peč, 23. kup, 24. ASK, 25. puran, 26. Ares, 34, ha, 35. abé. 36. Eda, 37. Ra, 41. ara, 42. zen, 43. ate, 44. Ter, 45. ol, 46. si. * Smrt na morja Francoska jadrnica »Stivabelle« je iz Bayona v Cardiff vozila jamski les. Na globokem morju blizu obale pri La Cournuaillesu pa je od strani zavozil v jadrnico velik parnik ter jo preklal na dvoje. Jadrnica se je seveda takoj (»topila. Parnik, ki je [x>vzroči! nesrečo, je rešil kapitana in še tri mornarje. Dva druga mornarja nesrečne jadrnice pa sta ee rešila v reševalni čoln ter v njem dolgo blodila [x> morju, dokler ju ni zagledal drug parnik ter ju rešil. Iz Tokia na Japonskem poročajo, da je japonski parnik »Midori Maru« vozil večjo skupino izletnikov okoli južnega konca japonskega otočja. Blizu otočja Udžima pa je parnik zašel v velik vihar, kateri je parnik prevrgel. Morje, ki je bilo močno razburkano, je pogoltnilo 11 ljudi, za katere vedo, da so utonili. Toda poleg teh pogrešajo še 16 ljudi, ki pa zanje ne vedo, ali so se rešili ali pa so tudi postali žrive viharnega morja. * V tankih na južni tečaj V mestu Fi'ladelfiji pri Newvorku grade sedaj tri velikanske tanke, ki bodo no 12 metrov dolgi ter po 6 metrov široki. Te tanlte bodo uporabljali pri prihodnji znanstveni ekspediciji na južni tečaj, ki se bo letos odpraviln tja Tanke je skonstruiral in zgradil Američan Harold J une, ki se je udeležil kot letalec druge Byr-dove ekspedicije na južni tečaj. V spodnjem delil tanka bodo zgra jene posebne male čumnate, ki bodo ležale nad prostori za motorje. Vročina motorjev se bo zbirala v teli malih čumna-tah 1er bo potem prehajala v vse druge prostore tanka, da bo notri dovolj gorko Tanke bodo seveda do ledenega obrežja ob južnem tečaju pripeljali na ladjah, nakar jih bodo izkrcali in oodo morali potem sami naprej proti južnemu tečaju. Štirje otroci zgoreli V kraju Dunston of Tyne blizu Londona se je te dni zgodila lale velika nesreča. Mož in žena sta za kratek čas zapustila svoje stanovanje in v njem pustila svoje 4 otroke. Ker je tudi na Angleškem huda zima, so v stanovanju seveda dobro kurili, da so bili na toplem otroci, katerih najmanjši je bil star tri mesece, najstarejši pa 5 let. Ne ve pa se, kako je naenkrat v stanovanju začelo goreti. Takoj so prihiteli sosedje, ki so na vso moč gasili, pa niso mogli požara omejiti. Ko je prihitela na pomoč [ložama hramba, so ljudje šele mogli vdreti v etanovanje Toda medtem so v stanovanju zgoreli že vsi 4 otroci. Št. 23. Bo,na pravila Knez je s spremstvom odjezdil, ko je naenkrat zadržal svojega konja ter smeje se zaklical: »Sveta nebesa! Saj smo pozabili imenovati gospodarico ( i liMGIllSVclti . r • v ljubezni in lepote, katera naj bi nagradila naše hrabre zmagovalce! Predlagam, da izvolimo Re- bekol »Bog ne daj!« je zaklical prior Aymer, »saj bi nas ljudje kamenjali. Sicer pa se zdavnaj ni tako lepa kakor Anglosaška Rovena.« »Anglosas ali Jud,« se je krohotal knez, »res ne najdem razločka med njima.2. (b) Dekle pridno, pošteno, 1« kršč. družine, 25—«0 let staro, veščo kuhe, peke domačega kruha in ostalih hišnih del, takoj sprejmem v večjem kraju na Gorenjskem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobra plača« 83. (b) Kompletna parna žaga naprodaj. Naslov v upr »Slov.« pod št. 9. (p) Dve stavbni parceli krasni, ob državni cesti Ljubljana—St. Vid - naprodaj. Prva meri 8000, druga 6500 m1. Cena po dogovoru. Naslov v upr. »Slovenca« pod 131. (p) Ugodno naprodaj celoten Karl May v slovenski Izdaji, petrolejslca poč, gramofon angleške znamko. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Ugodno«. 1 Trgovina z gostilno na prometnem kraju zaradi družinskih razmer naprodaj. Poizvo se na orožniškl postaji Zgor. Kungota pri Mariboru, p Nova hiša z veliko njivo, 20 minut od Maribora, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 2. (P) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra St. 6, telefon 87-Î8, ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih tn stano vanjških hiš In vil. Pooblaščeni graditelj in sodni cenilce za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Dekle z dežele absolventko, gospodinjske šole, pridna ln poStena, vajena vseh del — išče službo kjerkoli. K. Ferk, Slov. Javornlk. (a) Iščemo izurjenega, samostojnega, nadarjenega strojnega monferfa Predizobrazba: ključavničarstvo ali mehanika in večletna praksa na montaži velikih strojev. — Prednost : praksa na montaži velikih vodnih turbin. Ponudbe z navedbo izobrazbe, prakse in zahtevkov na Elektrarno Falo, Maribor, Vrazova 2. Najbolj se boste zabavali z Hohner harmoniko katero kupite najceneje pri R. WARBINEK trgovina z različnimi Instrument! in potrebščinami LJUBLJANA Miklošičeva cesta 4 Berite -Slovenca- in oçlaëujte v njem! Kupujte lepa in trajna darila novoporocencem TRGOVINA H. NICMAN, LJUBLJANA Vam nudi vsakovrstne kipe, krasne križe za obesiti in postaviti, cele garniture svečniki od Din 60'— dalje, slike najrazličnejše velikosti in kvalitete. Cene izjemno nizke. Postrežba točna in solidna. D. HRVATSKA INDUSTRIJA KATRANA ZAGREB, Radnička cesta 29. Tel. 53-64, 84-88. BEOGRAD, Neboišina 53. Tel. 25-232. Proizvaja in prodaja; ,sWa, *atbo\na * f. , -..cva ' vofts°* 08s\Me^a tum. r.ži «uaUn \. t. <*• Gostilničarji! Ugoden nakup negotln-akega vino iz cisterne na industrijskem tiru restavracije Gorenjski kolodvor. VSAKO proda proštija v Metliki šivalni stroj malo rabljen, pogrezljiv, nemški fabrikat, z okroglim čolnlčkom, ki tudi veze, poceni naprodaj. -Nova trgovina, TyrSeva cesta 36. (1) Najboljše Jaffa pomaranče, sočne, sladke, so prispele. Veletrgovina južnega sadja, Ljubljana, Tyrâeva 48. (1) Patent »Kraljica peči« ki se naloži le enkrat dnevno ln gori ves dan, je v zalogi v vseh velikostih pri A. Semenlč ln drug. železnina, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15, telefon 48-67. (1) Šivalni stroj »Singer« pogrezljiv, ln krojaški za 1000 din naprodaj. Gra-daška ulica 8. O) Več vodnih turbin poceni prodam. Vprašanja navedbo padca ln vodne množine na Tehnično pisarno, Ljubljana, Pra-žakova ulica 8. (1) »Singer« in »Ptaff« skoraj popolnoma novi Si valnl stroji, po neverjetno nizkih cenah naprodaj pri »Promet«, nasproti krlžanske cerkve. Bled«, ki vozi med Sušakom in Pirejem. Parnik je zaplul v grško luko Perezo, potem pa je nasedel na peščini. Grki so prekrcali tovore in parnik zavlekli v globlje morje. — Druga nesreča se je pripetila parniku >Split< od iste družbe. Ta parnik je nasedel v bližini Šibenika, ker se mu je zlomilo krmilo. Moštvu se je posrečilo, da je parnik rešilo ter ga spravilo v Split. Njegovo progo je zavzel parnik »Bosna«, medteVn ko bi »Split« moral nadomestiti »Bled«. V reko Neretvo pa je odplul parnik »Vis«, ki bo iz reke privlekel parnik »Hvar«. »Hvar« se je namreč poškodoval pri reševanju italijanske jadrnice »Carmela« ter je izgubil krmilo. Na Jadranskem morju vlada hud tnraz 1er še vedno piha burja. Vsi parniki vozijo z velikimi zamudami. Vlak ubit dva konta Karel Babnik, posestnikov sin iz Gorenje vasi je peljal v Presko poln voz krompirja. Nazaj grede se je voznik za kratek čas ustavil v neki gostilni, vendar pa je večkrat šel pogledat na dvorišče po konjiji. Kljub temu pa sta konja neopa-ženo odpeljala po kolovozni poti proti Svetjam. Ob železniški progi sta konjema zapirala pot dva kola, v katera sta se živali tako zapletli, da nista mogli nikamor. Z vozom vred sta obstala konja z glavama obrnjena na železniško progo. V tem hipu je pridrvel večerni brzovlak, ki je na mestu ubil oba konja. Konja so cenili na 10.000 din. Požar pri Rimskih toplicah V ponedeljek ob devetih zvečer je začelo goreti v baraki j»oleg tovarne kopit v Gračnici pri Rimskih toplicah. Ogenj se je hitro širil in je bila velika nevarnost za bližnjo tovarno in druga poelopja. Gasilcem se je po dveurnem gašenju posrečilo ogenj zadušiti. Gašenje je bilo zelo težko, ker so zmrzovale cevi in voda. V baraki 60 stanovale štiri delavske družine, čijih imetje eo večinoma rešili, ostale pa so brez strehe. Škode je požar naredil za okrog 15.000 dinarjev. Kako je ogenj nastal, še niso ugotovili. manje rent, zlasti vdovam. Te tarife bo izdelal Osrednji urad in jih bo moral odobriti minister za eociaino politiko in narodno zdravje. Osrednji urad more tudi prevzeti izplačilo rent posebnim in ostarelim delavcem, ako delodajalec ali kaka delavska strokovna organizacija vnaprej položi znesek, ki zadošča za kapitalno kritje teh rent. Ta znesek se sme plačevati tudi v obrokih. S tem pravilnikom bo naše delavstvo ne-dv omno zadovoljno, eaj pomeni lep napredek v naši delavski zakonodaji. Dijaška zajtrkovalnica Zajtrkovalnica v III. državni realni gimnaziji v Ljubljani. Društvo »Šola in dom« na III. realni gimnazi ji v Ljubljani je uredilo v gimnazijskem poslopju lepo zajtrkovalnico, v kateri dobiva brezplačno zajtrk nad 30 dijakov, ki doma ne zajtrku-jejo. Društvo skrbi po potrebi za to, da dobe dijaki •udi še drugo prehrano brezplačno, hkrati pa najpotrebnejše zalaga z obutvijo in obleko. Društvo išola in dotiK vzdržuje zajtrkovalnico iz svojih sredstev, ki jih zbira deloma s članarino, deloma pa s prostovoljnimi prispevki in darovi dobrotnikov. Dijaška zajtrkovalnica je vsekakor socialna ustanova, ki jo moramo iskreno pozdraviti. Devet let ni bito takega mraza Ljubljana, 4. jan. Letošnja zima jc taka, da so t njo vsi zadovoljni, razen največjih zmrznjencev, ki pa tiče najrajši ob svojem prostem času jx> kavarnah, ali se grejejo doma pri pečeh, tako da mraz ne more do njih Letošnji božični prazniki ter oba novoletna praznika so bili ros tako ugodni, da so še celo večno nezadovoljni smučarji in drugi zimski šjx>rtniki bili z njimi zadovoljni. Že dobrega jx>l meseca vlada nad večino Slovenije, zlasti pa nad Ljubljanskim poljem in mestom Ljubljano suh in oster mraz, tako da se je sneg izpred dveh tednov pričel par krhati, ceste ]>a prašiti. Neikdo v današnjem »Slovenskem narodu« stavlja bedast predlog, naj bi metitna občina škropila ulice, češ da se dviga prah. Tega jiredloga seveda nobeden ne lx> upošteval, ker bi se ulice takoj spremenile v eno samo ledišče, tako da bi si morali vsi pešci, tudi tisti, ki se ne znajo drsati, morali nabaviti drsalke, da bi sploh mogli kam naprej. Zaenkrat je treba pač jx)trpeti s prahom. Davi so prišle mlekariee in drugi ljudje iz okolice v mesto kakor pravi sneženi možje. Obrazi vseh so bili kakor stena, rute, klobuki in lasje pa pokriti z ivjem. Mraz je bil, da je kar škripalo Toda okoličani so jiovedali, da je zunaj mesta na prostem še hujši mraz. Že v Ljubljani smo zabeležili strašen mraz, kakor ga od leta 1917 in 1929 ne pomnimo več. Leta 1917 smo nekega februarskega dne zabeležili mraz 27 stopinj pod ničlo, leta 1929 pa 50 stopinj pod ničlo. No, danes so na odprtem Barju, na barjanski šoli zabeležili mraz 19 stopinj pod ničlo, na Dolenjski cesti 16 stopinj pod ničlo, na Sto-žicah tudi 16 stopinj pod ničlo, v Zgornji šiški 17 stopinj pod ničlo, na letališču pa kar 20 in pol stopinje jK>d ničlo. Seveda so vsi jarki in potoki na Barju ter v drugi okolici zmrznjeni globoko, razen hudournikov in naglo tekočih rek. Še pred dnevi so bile ledene plošče po ljubljanskih ba-jerjih debele j>o 15 cm. Take so namreč izsekn-vah za ljubljanske led niče. Danes pa so jih že vozili debele tudi do 50 em. Led je čist kakor kristal, ker so prejšnje gornje plasti že vse odsekali v zadnjin 14 dnevih ter je zanjrznila sedaj čista voda. Mladina in zimski športniki imajo sedaj svoje rajsko veselje z drsanjem; primerno smuke pa v okolici Ljubljane ni, ker je sneg trd kakor steklo. Pač pa poročajo o ugodnih smu-ških prilikah v gorah, samo dn je na planinah še hujši mra/ kakor v Ljubljani Tako so jx>-nckod zabeležili mraz do 50 in šo več stopinj pod ničlo. Huda burja divja na Krasu. Letošnja zima jc res huda, toda je suha; zato tudi ne povzroča takih katastrof, kakor enako mrzla zima vletu 1929. Saj [joninimo Ljubljančani, da je v šentjakobskem predmestju sredi januarja zmrznil neki brusač, v Komon-skoga ulici neki 87 letni berač. Tedaj je izbruh-nila hripa. za katero je v Ljubljani zbolelo okoli 6000 ljudi V Ljubljani jc bilo tedaj nad [x>l metra snega, v okolici in po deželi pa so divjali hudi snežna viharji. \ Kranjski gori je samo en dan padlo (40 cm snega. Kamniški vlak je obtičal v snegu. V polhosrrnjskih hribih je zmrznil neki kmečki fant V Selški dolini je sneg zasul tri otroke, od katerih so ljudje z največjo težavo rešili dva. V Bohinjski Bistrici jo plaz zasul tri mladeniče. Mraz in vreme sta bila huda in strašna, da so se morali celo stražniki na ljubljanskih uliçah menjavati j>o dve in dve uri, namesto po štiri ure, kakor običajno. Sicer |>a nam vremenoslovci napovedujejo še hujši mraz in ni izključeno, da doživimo še hujše dneve, kakor smo jih prestali v letu 1929. Smrtna nesreča v gozdu Milka Krištof, doma iz Moravč pri Litiji, jo služila pri posestniku Martinu Simončiču na Spodnjem Logu pri Litiji. Pretekli ponedeljek zjutraj je šla s hlapcem v gozd napravljat drva. Ko sta jmdžagala bukev, se je ta nenadoma razklala in Milko Krištofovo s tako silo udarila na prsi, da je odletela tri metre v stran in obležala mrtva. Ljudje so jo skušali z umetnim dihanjem spraviti k življenju, pa je bilo vse zaman. Zapušča dva nepreskrbljena otroka. Zločinec se je skrival 18 tet Pred velikim senatom v Osijeku so je te dni pričela obravnava proti delavcu Miju Kukavici, ki je obtožen, da je januarja 1919 z vojaško puško v drevoredu ubil grofa Pejačeviča, kapetana Branka Kralja iz Zagreba in narednika Aleksandra Deckerja iz Našic. Povrh tega pa je obtožen, da je lani novembra streljal v Črni gori na orožniško patruljo ter da je hotel ubiti orožniškega narednika Šojniča. Obtožen je tudi, da je hotel v Črni gori oropati nekega inženirja pri gradnji železniške proge Nikšič—Goranjsko. Kukavica je priznal, da je v začetku 1. 1919 služil v narodni gardi ter da so vojaki zahtevali od stotnika Kralja, naj zboljša plačo in hrano. Tedaj pa jo skočil izza grma neznan vojak ter je ustrelil v Kralja, nakar so pričeli streljati še drugi. Kukavica pravi, da on ni ubil obeh svojih predpostavljenih. Toda Kukavica je bil že večkrat prijet ter je vedno priznal, da je on ustrelil Kralja in Deckerja, toda je vedno pobegnil. Kukavica se je 18 let skrival pod napačnimi imeni v raznih krajih države, ropal je po vsej državi ter je hotel pobegniti čez Črno goro v Albanijo in od tam v Francijo. Pri nekem spopadu z orožniki je bil njegov tovariš Veljko Sandič ubit. Njegovo smrt je nameraval Kukavica maščevati s tem, da je hotel ubiti orožnika Šojniča. M. Drenik volna za ročno pletenje, smyrna, perzer in ke lim Ljubljana - Kongresni trg 7 Planinska dolina — ledeno jezero Mlad fant izginil pod ledom in utonil 10 letna deklica po nesreči ustrelila svojo mater Nenavadna smrtna nesreča se jc pripetila te dni v Novem Vrbasu na pristavi Filipa Mederja. To pristavo s posestvom ima v najemu Friderik Breitweiser. Njegova žena je opravljala gospodinjsko pošlo, desetletna hčerka pa je premetavala razno stvari v miznici. Tako je našla revolver kalibra 6 mm ter se pričela т njim igrati. Naenkrat se je revolver sprožil ter zadel mater v prsa. Smrtno ranjena mati se je zgrudila na tla. Revol-verski strel in obupen krik matere je opozoril sosede, ki so prihiteli na pomoč tor našli ženo žo napol mrtvo. Mož je takoj zapregel konje ter odpeljal ženo v Novi Vrbus k zdravniku, toda vsaka pomoč je bila prepozna, ker je nesrečna žena kinalu nato umrla zaradi izgube krvi. Planina pri Rakeku, 4. jan. Dolgotrajno deževje in zaradi močnega juga hitro se tajajoči sneg sta povzročila, da jo obširna planinsku dolina že en mesec vsa zalita z vodo Ker sta jxid vodo tudi obe; banovinski costj, je tako vsaka zveza z Rakekom in Logatcem nemogoča, prav tako tudi jx>t na železniško postajo. Pred dobrimi 14 dnevi je tudi tukaj pritisnil hud mraz, ki jo povzročil, da jo vsa ogromna masa vode zamrznila. Pogled na to veliko ledeno jiolje je res nekaj slikovitega, posebno, ko so lesketa v jasnem sončnem blesku drevje in grmovje, vse olodene.lo. Povoden j onemogoča tudi zvezo med vasmi I-aze in Jakovica s Planino. Tako sta ti dve vasi že en mesec ločeni od svojega središča. Ker je sedaj voda zamrznila, so si nekateri iz prej omenjenih vasi na Novo loto in v nedeljo dovolili prehod v Planino po ledu. Vsokako je to silno drzen jjogum, ki jo tudi zahteval svojo žrtev. V nedel jo pozno v noč so se vračali trije fantje iz vasi Jakovice iz Planine domov j>o ledu. Hodili so že dobrega pol kilometra jki zledeneli vodi, ko se kar zaenkrat enemu fantu — Francetu Ziherlu — vlomi pod nogami led, pade v vodo, strupeno mrzlo in s klici na jx>moč — utone in izgine pod ledom. Eden od tovarišev jo imel pogum, da jo skočil za ponesrečenim, a mu ni mogel jxunagati, komaj jo rešil svojo življenje, ker se mu je led sproti jhxI rokami lomil. Truplo ponesrečenega so našli in Imi j »okopa no na pokopališču v Planini. Ostala dva sta odhitela nnzrij v Planino in tam prenočila. Mariborski cestni parlament Proračun za 1938-39 soglasno sprejet — Najetje posojila za dograditev pohorske ceste in ceste Sv. Lenart - Sv. Benedikt Maribor, 4. januarja- Danes dopoldne je bila v Mariboru plenarna seja okrajnega cestnega zastopa, ki jo je vodil načelnik mariborski podžupan Franjo 2 e b o t. Glavna točka dnevnega reda je bil proračun za 1. 1938/39. Podrobnosti proračunskega predloga smo evoječasno v »Slovencu« že objavili. O proračunu je referiral načelnik Zebot. Celokupni izdatki so predvideni na 5,873.909.50 din, dohodki pa izkazujejo 2,626.166.50 din primanjkljaja. Ta naj bi se pokril z 18% cestno doklado na vse neposredne davke (lansko leto je znašala doklada 15%). Načelnik je poročal, da je že predložil proračun banski upravi v Ljubljani ter je dobil na merodajnih mestih zagotovilo, da bo odobren kljub temu, da so nekatere postavke zvišane. Načelnik je nato otvoril debato o proračunu. Mariborski župan dir. Ju v an je načel važno vprašanje vzdrževanja in ureditve banovinskih cest, ki se nahajajo na področju mariborskega mesta. To so Pobrežka, Ruška in Koroška cesta. Pri vseh treh je ureditev nujno potrebna, zlasti pa pri Pobrežlti cesti. Opozarjal je, da plačuje mesto Maribor vsako leto na okrajnih cestnih dokladab 1,200.000 din, od tega zneska pa ne dobiva ničesar nazaj. Banovina pa daje znatne prispevke na račun okrainih cestnih doklad mestom Ljubljana in Celje. Sedaj zahteva tudi Maribor primeren znesek od banovine za vzdrževanje in popravilo omenjenih banovinskih ccst, in sicer naj se vsaj da vsako leto mestni občini v te svrhe 700.000 dinarjev. Načelnik Žebot ie toplo zagovarjal umesten predlog mariborskega župana ter so se mu pridružili tudi vsi ostali člani. Okrajni cestni odbor je potem soglasno sklenil, da se naproša ban-ska uprava, da s primernim zneskom omogoči ureditev in redno vzdrževanje banovinskih cest na področju mariborskega mesta. Načelnik Zebot je nato omenil, da prihajaio vsak dan na okrajni odbor deputacije iz raznih kraiov ter prosijo za nove ceste. Opozarjal je, da je naloga cestnega odbora predvsem vzdrževanje starih cest v dobrem stanju in pa dograditev že započetih cestnih zgradb. Prosil ie člane cestnega odbora, da to ljudem dopovedo. Opozarjal je tudi, da bodo morale občine pri novogradnjah prispevati svoj delež. V proračunski debati so sodelovali šo člani: Serbinok, dr. Černo, Kobai Bračko, ki so opozarjali na jjotrebo cest v svojih okoliših. Načelnik Zebot je opozarjal, da letos ne bo banovina črtala zvišanih postavk za gramoz, kakor jo to storila lansko loto, tako da se bodo ceste lahko izdatno gramozale. Letos bo tudi končana cesta Sv. Peter-I-ožane ter se bo otvoritev izvršila v maju. V odbor za otvoritev se izvolijo načelnik Žebot ter člana Kovačič in Kajnih. Načelnik je tudi opozarjal na potrebo zgraditve skladišča okrajnega cestnega odbora za vozila in orodje. V ta namen je za nakup sveta predvidenih v proračunu 100.000 din. Med novimi cestnimi doli so važno coste Brestorniea-Sveti Križ, Sv. Ana-Žice, Oplotnica-Slov. Bistrica, Fram-Kopivnik. Rušo-Faia, zlasti pa nova cesta Sv. I,enart-Sv. Benedikt, s katero bo slednjič dobljena ravna zvezo skozi Slov. gorice med Ma-rilvorom in Prekmttrjem, ker se že letos začno graditi most pri Petajncib. Na tej cestni zvezi namerava mnril>orskn občina poleg direktnega avtobusnega prometa z Mursko Soboto urediti tudi tovorni avtomobilski promet. Po teh debatah in pojasnitva.il je bil proračun soglasno sprejet. Nato jo skupščina odobrila naknadno jiovi-šanje nekaterih kreditov iz proračuna (957-58. Tako zn subvencionirano ceste, za nakuji zemljišč pri novogradnjah, za odpis dolga občini Limbuš itd. Druga najvažnejša točka dnevnega roda današnjo sejo je bilo najetje jiosojila za dograditev coste Reka-Sv. A rob in za zgradbo novo ceste Sv. Lcnnrt-Sv. Benedikt. Posojilo nai bi znašalo 1.5 milj. din ter bi so najelo j>o ugodnih ywffojih pri raznih mariborskih denarnih zavodih Najetje to?a posojila so zacrovnrinli načelnik Žebot, dr Černo. dekan Gotnilšek. Rečnik. špindler in Potnin. Na:rlnšnli so, da jo mnogo pametnejšo naioti posojilo tor cesto takoi zirra-diti, posojilo pa potom odplačevati, kakor rw» razvleči graditev na dolga lota Naiotje posoiila jo potom okrajni cestni odl>or sotrlasno odobril. Pri slučajnostih je načelnik Žebot podal zanimivo i>oročilo o dosedanji borbi za samostojnost naših korporacij, predvsem okrajnih cestnih odborov ki naj čim prej izvede. Drobne novice KINO MATICA Samo ob 16 in 19,5 ,i,m KINO MATICA ŽIVLJENJE JE KOMEDIJA Ob 21.15 promiera dosodaj največjega glasbenega veletilnia CVETOČI ŠPANSKI BEZEG - BELI JORGOVAN (VALČEK STRASTI) V glavnih vlogah najlepši ljubavni par JEANETTE MACDONALD in EDDY NELSON Preltaša po svoji voličini film »ROSE MARIEc Film jo v nemškem jeziku! Predstave ob 16. 19.15 in 21.15 L___«_-___— Koledar Sreda, 5. januarja: Telesfor, mučenec; Emili-jana, devica. Četrtek, 6. ianuarja: Razglašenje Gospodovo Sveti trije kralji. Novi grobovi -f- V Ljubečni pri Celju je včeraj umrla Kosova mati Bila je vzorna slovenska in krščanska žena in mati. Njuna sinova Karel in Ione delujeta г vnemo in ljubeznijo v katoliških organizacijah Od nje imata za doto bogastvo, ki ga delita v javnem delu: pridnost in dobroto Pred osmimi dnevi je dobila mrzlico, ki ji je pretrgala nit življenja Pokopali jo bodo v sredo dopoldne na pokopališču v Voiniku Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše isKreno so/olje! + V Dol. Logatcu ie včerai ob И na 3 zjutraj mirno v Gospodu zaspal gospod Leopold Punčuh, šolski nadzornik v pokoiu. Pokopali ga bodo v četrtek ob 3 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše globoko sožalie! -f- V Metliki ie umrla gospa Pepca Fux roj. Šturm, soproga trgovca in posestnika. Pogreb bo danes ob 3 popoldne iz hiše žalosti v Metliki. Blag ji spomin! Žalujočim sorodnikom naše Iskreno sožalje! Osebne vesti — Francosko odlikovanje kateheta. Francosko prosvetno ministrstvo je odlikovalo belgrajskega profesor |a-kateheta dr. Zubca p. Daniela. hercego-vinskega Irančiškana, z oficirskim redom akademije (oflicier d'Académie) za njegovo uspešno dolgoletno delo na prosvetnem polju. Profesor Zubac deluje tudi pri Irancoskih prosvetnih ustanovah v Belgradu Francoski poslanik v Belgradu mu ie ria novega leta dan izročil diplomo in red z zelo laskavim spremnim pismom. Profesorja Zubca prav dobro poznajo in spoštujejo tudi mnogi njegovi slovenski učenci m njihovi starši, ki prebivajo v Belgradu G. profesorju k odlikovanju iskreno čestitamo! L udsho $'ban:e v telu 1937 V Župniji Krnn.j je bilo 157 rojstev, t. j. 7 več kakor v letu 1937. Porok je bilo v preteklem letu doma S9, drugam se je šlo poročit 19 parov, od drugod pa se je prišlo poročit v Kranj 12 parov O klicanih je bilo 12» parov Umrio je lani 63 oseb, izmed teh so bili trije nad 80 let stari. Sv obhajil je bilo razdeljenih 104.503. Iz statistike od prejšnjih let je razvidno, da na eni strani versko življenje pri mnogih napreduje, pri Irugili pada. Zdravstvo lepo napreduje, število porok se silno množi, dočim se število rojstev premalo dviga Gorje pri Bledu. Rojenih je bilo 48, in sicer 22 dečkov in 26 deklic. IJmrlo jih je 27. 11 žensk in 16 moških. Med umrlimi so dočakali štirje čez 80 let in trije čez 70 let, pet se jih je smrtno ponesrečilo. — Poročilo se jih je v farni cerkvi 16 parov, 12 parov pa je bilo poročenih po drugih farah. Najmlajši ženin ie bil star 24 let, najstarejši 55 let. nevesta pa je bila najmlajša 21 let stara in najstarejša 42 let. — 25 let Legatove šole. Dne 3 januarja je preteklo 25 let, odkar je bila ustanovljena v Mariboru Legatova šola. Zaradi tega bo v nedeljo. 9. jan., ob 10 dopoldne v razredu zavoda. Maribor, Vrazova ulica 4. proslava 6 petjem, deklattiacijami in nredavanii. Govorili bodo strokovni učitelj Janko Pire. ravnatelj Legat o razvoju in pomenu Legatove šole in profesor Jan Sedivy o temi »Ravnatelj Legat kot stenograf«. Povabljeni so vsi absolventi in absolventke. učitelji in profesorji, ki eo poučevali na zavodu, zastopniki oblasti ter prijatelji šole. — Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani obvešča, da sprejema stranke_ zaradi nujnega dela pri organizaciji razširjenja pokojninskega zavoda na vso državo samo od 11—13. Edino blagajna sprejema vplačila od 8—13. Brez skrbi za Vaše perilo. Lepo in Čisto bo oprano, ako ga boste prali s VKMION pralnim praškom. — Poizkusite in uporabljali ga boste vedno! — Katoliška akcija za dekleta v Ljubljani priredi za kmečka dekleta v dneh od 15. do 21. januarja duhovne vaje s tečajem v domu »Device Mogočne«, Lichtenthurnov zavod. Pričetek prvi dan ob 6 zvečer, sklep zadnji dan zjutraj. Stroški za vse dni 130 din .Prijavite se na nnelov: Lojzka Strajnar, Ljubljana. Šmar'inska cesta 15. — Poslanec Arandjelovič umrl V sannioriju Vrnčar v Belgradu je umrl poslanec Živojin Arandjelovič Prvič je bil izvnljen za poslanca pri volitvah leta t9"5 nn listi dr Mačka. V skup-sčino pa je prišel šele letos spomladi, ker prej, kakor toliko drugih poslancev z dr. Mačkove liste, ni maral sodelovati s sedanjo skupščino. Na njegovo mesto pride njegov namestnik Vladimir Sukljič iz Velike planine, o katerem pa se še ne ve, ali l>o šel v skupščino ali ne, — V zastarelih primerih zapeke, združenih г zlato žilo it) otokom jeter, le pravi blagoslov naravna »Franz-Joselova«-grenka voda zaužila tudi v malih množi n a h » Franz-Joselova« voda milo deluie in zanesljivo ofvarta pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito Ojrt. res 8. trr. 5n«74<». — Parna žaga pogorela. V Slovenjem Gradcu ie na Novo leto zjutraj pogorela parna žaga g. Franca Marčiča Škode je okrog 400 000 din. — Kupimo »Ljubljanski zvon« leta 1934, št. 2. Ponudite Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Zagrebško vseučilišče dobilo nad 24 milijonov kreditov. Vseučilišče v Zagrebu je dobilo od Drž hip. banke çbvestilo, da ie odobren kredit 24.100 000 din za zgradbe, ki jih zagrebško VseučiliSče nujno potrebuje, to je zlnsti za nove stavbe za živinozdravniško in medicinsko fakulteto. Hrvet;e so zahtevali kreditov 40 miiiionov dinarjev, odobrrnih pa ie bilo 25 milijonov din, od katerih pa je banka na račun anuitet takoj zadr- žala 900.000 din. Od tega zneska bo uporabljen del denarja tudi za zgradbo nove tehniške fakultete v Zagrebu. Ta znesek bo v teku let amortizirala s proračunskimi sredstvi država. Hrvatje eo nezadovoljni, češ, da so dobili manj kakor so zahtevali. Mi Slovenci bi bili zadovoljni, če bi od države dobili zaenkrat vsaj polovico toliko, kakor Hrvatje. — Svetovnoznani tenorist Benjanim G igli bo gostoval v Trstu 5. februarja v oj>eri »Mat on«. Prijavite se za dvodnevni izlet v Trst od 5. do 6. februarja. — Prijave sprejema (ter vstopnice rezervira do 20. jan.) Izletna pisarna M. Okorn, Hotel Slon. tel. št. 26-45. Vhod iz Prešernove ul. — Nesreča pri smučanju. V Tržiču si je pri smučanju zlomiln desno nogo Marija Perkova, žena uradnika. Prepeljali so jo v bolnišnico v Ljubljano. — Sestanek voditeljev srbske pravoslavne cerkve se bo v Belgradu začel dne 20 januarja fk>d predsedstvom metrojiolita Dositeja iz Zagreba Takrat mine 6 mesecev od smrti bivšega patriarha Varnave in mu bo srbsko pravoslavni sinod opravil običajno žalno slovesnost. — Pri zaprtju motnjah » prebuvi vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravne 'Franz Joset grenčice« — Napredovanje pismenosti med Hrvati. Večkrat smo že poročali o prosvetnem delu med Hrvati, ki gre za tem. da se nepismenost kolikor mogoče zmanjša Znani levičar Rudolf Herceg, ki je napisal poseben abecednik za poučevanje odraslih nepismenih in vodi vse to delo, je v razgovoru z dopisnikom belgrajske »Pravde« napovedal, da bo januarja 19+1 med Hrvati samo v nekaterih krajih šc nad 10 odstotkov nepismenih. januarja 1951 jih bo pa samo še do 5 odstotkov. De jal je, da je gibanje za pobijanje nepismenosti sedaj v svoji končni obliki. Na Hrvatskem in v Slavoniji je nepismenost v dobi od leta 1900 do 1910 padla od 52 na 47 odstotkov. V naslednjih desetih letih je padla še za 15, v letih od 1920 do 1930 pa za 6, da je danes na Hrvatskem in v Slavoniji samo še 26 odstotkov nepismenih. СЖШВПШШШМШПМПММШШМШНИНМ LmbUana dne 5. januarja 1938. Gledališče Drama: Sreda, Б. januarja: »Svedrovci«. Red Sreda. — Četrtek. 6. januarja: ob 15 popoldne: »Peterčkove poslednje sanje«. Izven. Cene od 20 din navzdol; ob 20 »Bela bolezen«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Petek, 7. januarja: Zaprto. — Sobota, 8. januarja: »Gosjiodična Julija«. »Snubač«. Premiera. Premierski abonma. — Nedelja, 9. januarja: ob 15 »Princeska in pastirček«. Izven. Cene od 20 din navzdol. Opera: Sreda, 5. januarja: »Tosca«. Premiera. Premierski abonma. — Četrtek. 0. januarja: ob 15 »Pod tc goro zeleno«.'. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol; ob 20 »Gorenjski slavček«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Pelek, 7. januarja: ob 15 »Seviljski brivec«. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. — Sobota, 8. januarja: »Evgenij Onjegin«. Red A. Prireditve In zabave Rokodelski oder v Ljubljani ponovi v nedeljo 9. t, m. ob 5 popoldne poalednjič ljudsko igro s petjem »Revček Andrejček«. Vsi, ki te prekrasne igre še niste videli, sle vabljeni, da pridete v nedeljo ob 5 popoldne v Rokodelski dom. Fantje iz Mlad. doma na Kodeljevem uprizorijo na sv. Tri kralje lepo božično opereto »Jaslice«. Predstava bo v novi dvorani banovinskega vzgajališča na Selu ob 5 popoldne. Vstopnice se rezervirajo na Selu pri vratarju in v Salez, mladinskem domu na Kodeljevem. Cene sedežem: 6 5, 4 in 3 din, stojišče 2 din. Predavanja Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi 61. znanstveni eestanek v petek dne 7. januarja 1933 ob 18 v predavalnici internega oddelka obče državne bolnišnice v Ljubljani s predavanjem doc. dr. I. Matka o patologiji, kliniki in terapiji koronarne skleroze. I. del. Vabljeni vsi gg. zdravniki in medicinci! Sestanki Barjansko okrožje Z. F. O. ima drevi ob 8 sejo v Trnovskem prosvetnem domu. Odborniki, pridite polnoštevilno' Na seji se bodo obravnavali važni sklepi. Fantovski odsek Moste ima drevi ob 8 sestanek s predavanjem g. arh. Gajška. Cerkveni vestnik Toplomer naše luibezni do Jezusa v presvetem Zakramentu naj se dvigne zlasti pr• nočnem češče-nju. ki je določen za nas može in fante. Prva nočna straža v ljubljanski stolnici bo zvečer na praznik sv Treh kraljev od devetih dalje do štirih v jutro prvega petka presv Srcu Jezusovemu posvečenega. Slavili bomo Jezusa i molitvami in premišljevanjem iz 22. ure k' se začne- •»Kristus se je rodil — pri- Id i te. moiimo ga! Kristus, ki se je ra nas učlovečil in je pričujoč v presvetem Zakramentu kot Bog in človek — pridite, poveličujmo in hvalimo ga na — Meje bodoče Hrvatske. Znano je, da se je dr. Ante Pavelič po atentatu v Marseillu preselil v Ameriko, v Kanado, kamor je prenesel tudi svojo orjunaško organizacijo »Hrvatski do-mobran«. Ta organizacija je za letošnje leto izdala obsežen koledar na 240 straneh, ki je poln člankov proti naši državi, zlasti pa proti Srbom. Nekatere članke iz njega ponatiskuje »Slobodna reč«, ki izhaja v Pittsburgu, zlasti tistega, ki govori o mejah neke bodoče Hrvatske. Pravi, da Di po teh načrtih Hrvatska morala obsegati vse ozemlje od Zidaneg;a mosta, Istro, za dalmatinsko obalo do Albanije, preko Ko-sovega polja in Valjeva v Srbiji, potom po Savi in Donavi do Temešvara, preko Sunotice in Gra-diščanske v Avstriji nazaj do Zidanega mosta. To bi bila tista »Svobodna Hrvatska«, ki jo hoče ustanoviti Paveličev »Hrvatski domobran«. — Smrtna nesreča па Silvestrovo. V Sisku jo hotel 20 letni posestnikov sin Ivan Radoševič na Silvestrovo prekoračiti na robu mesta Savo, ki je zamrznila Toda led je bil pretanek ter se je vdrl pod njim. Radoševič je hotel na lov ter je bil lovsko opremljen. V vodi je utonil. Pri iskanju trupla je pomagal njegov oče Josip Radoševič, dokler ga ni našel v nekem tolmunu. Zaloigra je tem večja, ker se je mladi Radoševič šele pred kratkim poročil. veke!« — Mraz januarski naj ne krči toplomera srčne ljubezni do Kristusa Kralja! Pokažimo, da znamo kaj prenesti zanj. — Kolikor bo časa, naj se privzamejo te molitve iz 5. ure: Ceščenje pre-eladkega imena Jezusovega. Cerkvena glasba Na praznik sv. Treh kraljev Cork ev sv. Jožefa: Ob 8 slovesna sveta maša. Izvaja se: instrumentalna missa pastoralis v D, zložil A. Rihovsky. Graduale: Omnes de Sabn, zložil A. Foerster. Ofert.: Reges Tharsis. zložil dr. Fr. Kimovec. Tantum ergo v A, zložil Gr. Ri-har-dr. Fr. Kimovec. Po maši: Prisvetil je veseli dan, zložil Gr. Rihar-dr. Fr. Kimovec. Cerkev M. B. v Križankah. Ob pol 11 slovesna sveta maša. Izvaja se: instrumentalna missa pastoralis v O, zložil Jos. Gruber. Graduale: Omnes de Saba, zložil P. Griesbacher. Po ofert.: Hodie nobis coelorum rex, zložil J. B. Benz. Tnntuin ergo, zložil St. Premrl. Po maši: Prisvetil je veseli dan, zložil G. Rihar-dr. Fr. Kimovec. Kino Kino Kodeljevo: Danes ob 20, futri ob 17 in 20 »Božanska žena« Marta Eggerth in »Pri treh mladenkah«. — V petek prvič »Dama s kame-lijami«. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 41: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7. Srajce, kravate, Karnifnik, Nebotičnik. 1 Maša zadušnicn za pokojnim stražnikom Kresctoin. Včeraj oh 7 je bila v frančiškanski cerkvi sv. maša zndušnica za smrtno ponesrečenim stražnikom Alojzijem Kresetom. ki ga je pred dnevi do smrti povozil vlak. Mašo zadusnico je daroval p. Roman dr. Tomtnec, pel in orglal pa je stražnik g. Mavricij Slatnar. Službe božje so se udeležili vsi policijski uradniki z upravnikom g. dr. Hacinom. vsemi svetniki in poveljnikom g. Bedenkom na čelu ter vsi stražniki in detektivi ljubljanske policije, razen onih, ki so imeli v tem času nujno službo. Cerkev je bila polna policijskega osebja. 1 Maša zn turiste in smučarje bo jutri, na praznik, 6. januarja in v nedeljo 9. januarja v kapeli Vza jemne zavarovalnice obakrat ob pol 7. 1 XII. prosvetni večer ho zopet v petek, dne 7. januarja ob 8 v beli dvorani hotela Union. Na sporedu je aktualno predavanje: Perečo vprašanje ljubljanskega mešat, katero bo Imel sam g. predsednik mestne občine dr. AdlešiČ. 0. predavatelj se bo dotaknil tudi v predavanju stano-vnnlskegn vjirnšnnjn in stanovanjskih hiš. Brez dvoma bo to zanimalo slehernegn meščana, knleri so k temu predavanju kar najlepše vabljeni. — Predprodain vstopnic v Prosvetni zvezi na Miklošičevi cesti 7. 1 Namesto venca na grob t Franca Jakliča je daroval g. Tone Ravnikar, župnik v Šmarju, 100 din za ccrkev sv. Družine v Moetah. Srčna hvala! 1 Pravoslavni praznik ljubljanske garnizije. Vojaštvo ljubljanske garnizije bo proslavilo pravoslavni praznik badnjak po odredbi poveljnika mesta na naslednji način: poveljnik badnjaka bo topničarski podpolkovnik g. Dušan Štefanovič. referent za topničarstvo pri štabu drav. divizijske oblasti. Badnjaki bodo pripravljeni v tivolskem parku. Sprevod bo od Oficirskega doma dne 6. t. m. ob 14 pod poveljstvom poveljnika badnjaka. Sprevod bo šel s konji v štirih stopih, udeleženci pa morejo iti tudi z vozmi, kakor kdo želi. Sprevod bo šel od Oficirskega doma po Fignerjevi ul. čez most na Ambrožev trg. na Poljansko cesto, v Domobransko ulico, po Gruberjevem prekopu do Karlovške ceste, nato do šentjakobske cerkve čez šentjakobski most po Cojzovi in Aškerčevi c. na Bleiweisovo cesto, nato do Nunske ulice v Tivoli. Ko sprevod sprejme badnjak. ee vrne po Aleksandrovi cesti do Beethovnove ulice, kjer so ustavi ter izroči badnjak poveljniku mesla Ljubljane, nato pa se nadaljuje po Aleksandrovi in Tyrševi cesti do Pražakove ulice, od tod v Slomškovo ulico na Tabor pred Oficirski dom. Ko iz-roče badnjak v Oficirskem domu, odneso drugo čete svoje badnjake svojim poveljnikom, ki izročo badnjake po prepisanih obredih. Tisti, ki gredo po badnjak v Tivoli, bodo v Oficirskem domu postrežem. Prepovedano pa jo streljati v sprevodu. (Iz pisarne poveljstva mesta.) 1 Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani priredi na dan sv. Treh kraljev, dne 6. januarja ob 5 popoldne božlčnico za ubožne vajence. Vsi člani-mojstri in vsi prijatelji društva ste k tej prireditvi iskreno vabljeni. 1 V razstavi bratov Šubicev bo imel vodstvo na praznik Sv. treh kraljev, dno 6. januarja ob 11 g. dr. Rajko Ložar. — Razstava bo odprta le še do nedelje. Vstopnina 10 din. 1 Na sv. Treh kraljev dan sta v operi dvo predstavi. Popoldne ob 15 se poje ena najboljših čeških operet »Pod to goro zeleno« z go. Zupev-čevo v glavni vlogi. Ostale glavne vloge imajo v rokah gg.: Poličeva, Peček, Zupan, Gorski in Frelih. — Zvečer ob 20 se poje opera »Gorenjski slavček« pod vodstvom ravnatelja Poliča in v zasedbi glavnih vlog: gg.: Vidalijeva, Spanova, Poličeva, Betetto, Janko, Franci, Banovec in Kolacio. Veliko vlogo ima v III. dej. te opere tudi baletni zbor, ki pleše razne gorenjske plese. Za obe predstavi veljajo znižane operne cene. 1 Dijaška predstava v operi. V petek, dno 7. januarja se poje v operi »Seviljski brivec« kot dijaška predstava po cenah od IG din navzdol. Začetek predstave je točno ob 15. Opozarjamo, da se »Seviljski brivec« . sicer v sezoni ne bo ^еб izvajal kot dijaška predstava. I Javna zahvala. Ljubljanska Filharmonija se prisrčno zahvaljuje g. Mi k licu, lastniku hotela in restavracije »Metropol«, za razumevanje in pripravljenost, s katero ji je odstopil brezplačno veliko dvorano za skušnje ter ji s tem omogočil VIII redni simfonični koncert s svetovnoznanim dirigentom dr. Hermanom Scherchenom. Z ozirom na dejstvo da nima lastne dvorane, prosi Ljubljanska Filharmonija . Mikliča, da ji tudi v bodoče ohrani doslej iz-azano naklonjenost Istočasno se Ljubljanska Filharmonija zahvaljuje Radijski oddajni p o s t a j i za dosedanjo gmotno in idejno podporo. — Ljubljanska Filharmonija. 1 Brezposelni delavci Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani naj se gotovo javijo v sredo med 9 in 12 ter 15 in 19 ter v četrtek med 9 in 12 v Delavski zbornici pri zaupniškem zboru zaradi izpolnitve vprašalnih pol. 1 Davčna uprava za mesto v Ljubljani objavlja, da dœpe v smislu čl. 148 zakona o neposrednih davkih v I. četrtletju 1938 v plačilo: a) dne 1. januarja 1938 I četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rentnine družb, davka, davka na neoženjene 06ebe, davka na poslovni promet in vojnica; b) dne 15. avgusta 1938 L polletni obrok zemljarme. Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave v Ljubljani, Vodnikov trg 5 in Mestnega načelstva v Ljubljeni. 1 Ljudska šola na Viču. Namesto venca na grob umrle matere tovarišice Adele Golobove je učiteljski zbor viške šole podaril šolski kuhinji znesek 130 din. Šolsko kuhinjo nn Viču obiskuje dnevno 80 otrok, ki prejemajo topel zajtrk. Ker pa ima kuhinja do 240 din mesečno primanjkljaja, je sklenil učiteljski zbor, da vsaka učna oseba prispeva v fond za kritje 50 din, knr znese vsoto 1150 din Na ta način bo mogoče vzdržati kuhinjo v dosedanjem obsegu čez zimske mesece. Učitoljsiti zbor pa zasluži zn svojo lepo gesto toplo zahvalo. 1 Odbor Krajevne organizacije JRZ za Šentjakobski okraj v LJubljani opozarja članstvo, da se prično v petek, dne 7. januarja zopet redni članski sestanki, ki bodo vsak petek ob pol 8 zv. v posebni sobi gostilne pri Blagajn, &t. Jakobski trg. Na sestankih predavanja kulturne, gospodarske In socialiio-politične vsebine. Pridite gotovo in točno! Maribor m Francoski večer klasične in romantične glasbe priredi v petek, dne 7 t m. zvečer v Ljudski univerzi skladatelj in glasbeni pedagog L. M. Škerjanc, profesor konservatorija v Ljubljani. Danes v Unionu 17. AKADEMSKI PLES _Adamičev jazz iz Ljubljane m Dijaški kuhinji je daroval namesto venca na grob pokojnega učitelja Jakliča g. ravnatelj Ajdlšek 200 dinarjev. m Mariborski« kmetijska podružnica vabi nn redni društveni sestanek, ki bo v prostorih Kmetijske družbe na Meljski cesti 12 v nedeljo, dne 1 9 januarja ob 9 dopoldne. Grof Volpi v Be Izjava o razstavi Belgrad, 4. januarja, m. Nocoj ob 17 je v prostorih italijanskega jjoslaništva v Birčaninovj ulici član italijanske vlade grof Volpi di Mieurata zbral okrog sebe zastopnike jugoslovanskih književnikov in časopisov in iim je v «daljši izjavi obrazložil vzrok svojega prihoda v Belgrad, kjer želi organizirati veliko umetnostno razetavo, pod imenom »Portreti iz posameznih stoletij«. Razstava bo pripravljena prihodnjo spomlad in bo nameščena v prcstor.h Muzeja kneza Pavla. Ta razstava bo eden največjih sodobnih umetniških dogodkov. Grof Volpi. ki je sedaj že tridesetič v Belgradu je po nalogu italijanske vlade prišel v jugoelov. prestolnico, da osebno uredi vse potrebno za to razstavo, kjer bomo lahko občudovali veliko število dragocenih del največjih italijanskih umetnikov od poznega sredniega veka dalje pa do naših dni. Razstavo bo brez dvoma obiskalo veiiko število Jugoslovanov, a tudi veliko ljubiteljev umetnosti iz eo-sednih držav Razstava bo tako obsežna, da bo mogoče v enem 6amem dnevu občudovati umetnine, za katere bi bilo sicer treba najmanj 10 dni, da italijanske umetnosti v Belgradu bi jih mogli obiskati po raznih muzejih in galerijah Ilalije. Gro{ Volpi je naglašal, da je star prijatelj naše države in tudi ni štedil z zelo laskavimi priznanji na naslov napredka Jugoslavije in njene prestolnice. Izrazil je svoje veselje, da eme razetavo osebno urediti. O sprejemu pri grofu Volpiju je bil na to izdan kratek komunike, ki v glavnem ponavlja iz javo grofa Volpija književnikom in zastopnikom časopisja. Komunike pojasnjuje v podrobnostih, da pridejo umetnine, ki bodo razstavljene, iz raznih muzejev v Firenzi, Rimu, Bresciji, Neaplu, Benetkah, Parmi. Padovi, Milanu in drugod in da bodo zastopani elikarji Pironello, Montagne, Botticelll, Rafael. Andréa del Sarto, Giorgoni, Tizian, Paul Veronese in mnogi drugi, izmed kiparjev pa Dona-tello, Michel Angelo in drugi. Razstava, ki je po svojem obsegu največja te vrete, bo trajala vsega šest tednov. Grof Volpi je priznan finančni strokovnjak In velik mecen umetnosti. MARIBORSKA MÉflZA VAS,VABI SLOMŠKOV . T R G * 6 -