Politični ogled. Avstrijske dežele. V ponedeljek se je nadvojvodinja Mar. Valerija, najmlajša hči avitlega cesarja, odpovedala v pričo najvišje gospode vaem pravicam do cesarske čaati ter sta ona in nje visoki ženin, nadvojvoda Franc Salvator podpisala ženitbeno pogodbo. Nju poroka bode bojda dne 31. julija. Se ve, da se veselijo vaa avstrijska ljudstva te vesele prigodbe v cesarski rodbini. — Poavetovanje v delegacijah vršž ae prav mirno in ima miniater za zunauje zadeve, grof Kalnoky z njima lehko delo, nekaj zaprek pa je bilo že pri ministru drž. vojaštva, fzm. Bauerji, ker so nekateri delegatje, najbrž nemški liberalci, neke beaede g. ministra napačno razlagali ter 8e je to celo v novine poročalo. — V nemški delib. štajarske dežele napenjajo liberalci vse aile, da bi tudi v kmečkih skupinab. zmagali pri volitvi dež. poalancev. Na arečo pa ao nemški kmetje trdai in zanealjivi ter poznajo liberalce do volje, zakaj in kedaj ao prijazni s kmeti. Vse eno pa v dveh, treh volilnih okrajih ni gotovo, če zmagajo konservativci. — Koder napravlja k o r o š k a ,,Straža" volilne shode, povsod se pokaže, da se alov. Korošec rad vname za pravice slov. jezika; treba je samo, da ae poduči o njih. Nemškutar je le neumnež — tak, ki se izogiblje poduka. — Ali bodo koroški konaervativci nastavili kje kandidate za dež. zbor, to še ni gotovo, kajti v tem oziru ae je veliko zamudilo v prejšnjih letih in liberalci so ae trdno zaaedli skorej v vseb. volilnih okra jih. — Na c. kr. realki v Ljubljani imajo tudi poduk za rokodelake učence. To je sicer dobro, ali malo je pametno, da se podučuje tam vae le v nemškem jeziku, ko 80 učenci skorej brez izjeme slov. dečki. — V Kranji se pripravlja hranilnica in tudi rimako kopališče. Oboje utegne biti za meato velika dobrota. — Slov. rodoljubi na Prim orj i so vložili prošnjo do via. naučn. ministeratva, naj ae vpelje na c. kr. gimnaziji v Gorici v nižjih razredih slov. podučevanje, toda doalej še ni odgovora na prošnjo. Dobri reči je pač treba časa! — Mestni zastop v Trstu skrbi dobro za poitalijančevanje okolice; skorej na vaaki ljudski šoli vzdržuje laške vzporednice, da-si so otroci sami vsi le alov. atarišev. Za šesto župnijsko cerkev v Trstu, 5e je je tudi sila treba, mestni očetje nimajo denarja, za poitalijaneevarjje pa se jim ga ne zdi škoda. — VPazinuse nekaj laškib. goapodičev obsodili precej oatro, ker so spomladi grdo napadli necega duhovnika za to,. kar ni lahon. Prav jim bodi! — Princ Battenberg, prej bolgarski knez, misli ai na H rvaškem nekje kupiti graščino in pravi se, da zato, naj mu ne bode predolga pot v Bolgarijo. — Ogerska ae pripravlja na tisočletnico. L. 1894 bode namreč 1000 let, odkar noai vsak ogerski vladar kraljevo krono. — V Tarnopolu so imeli rusinski rodoljubi velik shod ter ao aklenili proaiti pri svitlem cesarji, naj jim vlada pomaga do tacih šol, v katerih se uč6 otroci potrebnih reči v domačem, rusinskem jeziku. Prošnja je brž pravična. Vunanje države. Kardinal Rampolla je v imenu sv. Očeta v Rimu razposlal okrožnico vaem katol. vladam ter je v njej razkril one težave, katere dela ital. vlada sv. Očetu segajoč v pravice kat. cerkve. — Finančni minister Italije je letos v hudib. zadregah, ker mu primanjkuje za 57 milj. denarja, ali eno še mu ostaja — upanje, da bode prihodnje leto bolje. Mogoče, pa ni veliko verjeti na tako upanje! — Pri Valenciji, velikem mestu v Španiji, je nastala bolezen, ki je čiato podobna koleri ali pa je prava kolera. To bi bilo strasno, ee bi bila kolera že v Evropi! — Na Francoskem republika nima nič kaj mini ter ae ji prikazuje sedaj nova ,,6rnapika", princ Viktor, iz rodbine Bonaparte. On hoče ceaarsko krono; sedaj pa še ni nevarnoati, da jo dobode. — V Belgiji so liberalci pri zadnjih volitvah propadli, zato pa so potlej razgrajali zoper konservativne volilee. Taki so liberalci! — Angleška vlada še ima vedno a avojim drž. zborom sitnobe glede na irsko postavo. Ta bi brž najraji celo stvar vrgel pod klop. Poatava aicer ne obeta veliko za irsko ljudstvo, vendar pa vsaj nekaj in bi bilo torej škoda, ce ne pride v veljavo- — Vnemškem drž. zboru tirja vlada postavo, ki ji dovoljuje večje število vojakov, tudi v miru. Gospoda se drži v tem aicer ,,kialo", vendar pa ni dvoma, da se sklene postava. — Kancelar Caprivi apremlja gotovo cesarja Viljema II., ako pojde ta obiskat ruskega carja. — Po zapadnih delih Ruaije ao jeli akorej ailoma lčviti Nemce in Poljake v Ruse ali če kje, v tem ne izda sila, vsaj za dalje čaaa ne. — V Bolgariji so se sprli ministri med seboj in sta dva odatopila, dr. Stransky in Salabušev. To ne pomenja nič kaj dobrega v deželi, v kateri še ni reda nikjer veliko. — Prejšnji kralj Srbije, Milan Obrenovid ostane bojda atalno v Belemgradu ; ne zaupa pač prav ljudem, da bodo kralju Alekaandru dolgo zvesti. — Turaka vlada ne more spraviti toliko denarja v kupe. da bi redno plačevala, kar je Rusom na dolgu; volje pa pač tudi nima preveč za to. — Na otoku K r e t a je bila še zopet rabuka, ker je turski častnik umbril necega kristijana. Za čas so naduaili še ustajo. — VAfriki ste si prišli dve evropaki državi, Anglija ia Nemčija, navskriž, ker bi vsaka rada ves dobiček za-se, nič ali le malo pa ga pusti drugi. Nekaj časa bode med njima že prepir v tej reči, druga pa ne bode iz tega. — Najnovejšo republiko v Ame riki, Brazilijo je francoska republika že pripoznala, druge države pa še tega niao storile. One že vedo, zakaj ne, pri francoaki republiki pa je to priznanje malo, prav malo vredno.