C. C. Pustale. -— Exce ogni me*col naprej. --- List izdajct konsorcij »Gor. Stra» že«. — Tisk Katolilkw tisksrne v Gorici. Rt« va Piazzutta it. 1%. Uprava in uredniitvo: ulica Mameli itev. 5. (prej Scuole). Teles, int. itev. 303. Jezik in manjšina. Znani nemški manjšinski politik dr. Camillo Morocutti, ki živi v Št. Ilju na Štajerskem, je izdal knjU go »Europa und die völkischen Minderheiten« (Evropa in narodne manjšine). Knjižico bi lahko ime? novali »zlate črke o manjsinah«. Z globokim umevanjem in toplo iskrd nostjo zagovarja pisatelj v svojem lepem delu pravo narodnih manj* šin. Naj navedemo v naslednjem par misli, ki jih je napisal ta odlič* ni manjšinski politik o jeziku in manjšini. Dr. Morocutti pravi med drugim: »Duša in duh narodov se izražata v njegovem jeziku, jezik je z na* rodom bistveno spojen. V njem odseva bistvo naroda, njegovo din ševno življenje. Zato morn biti mac terni jezik pravemu narodnjaku kot nekaj narodnozvečnega svet. Ravno zato pa mora biti resnemu in vesU nemu človeku tudi materni jezik vsakega drugega človeka spoštova* nja vreden. Narodnostni boj večinskih naro? dov se obrača v prvi vrsti proti je* ziku manjšinskih rwrodov, v jav? nem življenje, v šoli, v cerkvi, v narodu. S tem pa večinski narod jemlje ugled svojemu lastnemu ma? ternemu jeziku. Le če bo užival je; zik manjšine vse pravice večinske* gci, le tedaj su bo manjšinski narod prostovoljno naučil jezika večine, ga bo prostovoljno rabil in spošto- val. Z vsiljivim širjenjem večim skega jezika se doseže k večjemu to, da se manjšina boh proti večini z njenimi lastnimi jezikovnimi sredstvi. Varstvo jezika je varstvo duše, je varstvo kulture in je prva in najodličnejša zahteva vsake res- nične in pravične manjšinske za^ ščite. Narod, ki je razžaljen v svos jem jeziku, je razžaljen v svoji duši. Kdor skuša zaireti materni jezik manjšinskega naroda, se je dotaknil najsvetejšega. Pomagati more le politično in pravno enako ocenjevanje vseh evropskih jezu kov, le vsestranska, vseevropska jet zikovna zaščita. Proti nacionalizmu vladajočih narodov se ne bo noben pameten manjšinski politik boril s sredstvi obupanega nacionalizma, temveč z močnejšo politiko duha in kulture, s pomirjevalno in spravljivo politU ko.« K tem Morocuttijevim besedam dostavljamo samo: cilj vsega našega političnega delovanja je bil in bo ostal tudi v bodoče: ohraniti slo; venski narod zdrav in pošten na svoji rodni grudi v mirnem in plodnem sožitju s sodržavljani dru* ge narodnosti. Želimo samo prav iskreno, da bi ta lepa misel našla umevanje in vpoštevanje tudi v vseh merodajnih krogih, kajti pos tem bi odpadlo mnogo nepotreb* nega trenja in marsikatera neprijeU nost. Kakor se v vsakcm večjem poli? tičnem sporu opredelijo države za eno ali drugo stranko, tako so se tudi v prieujoči siloviti borbi med Rusijo in Anglijo države odločile. To se sicer ni javno razglasilo, mar? več podzavestno in na tiho. Sieher? na izmed evropskih držav, pa tudi izven Evropc ima brcz števila gi* balnih sil, ki tirajo politiko v go? tovo smer. Tu ni tolikanj odločujo? čc vrhovno načclno vprašanje: z boljšcviško Rusijo za novo gospo? darsko in družabno tvorbo ali z Antflijo, predstavnico starega dru= žabnc^a reda. Ne, ta načclna borba jc prihranjena poznejšim časom, dancs odločujejo v politiki šc zme* raj trenutna vprašanja moči, dr= žavne varnosti, gospodarskc kori* sti. Zato so se močne državne zve* ze, ki so se stvorile po vojni raz* družile in se vstvarjajo nove. Zelo tcžko je danes reči, kako bi si stale nasproti države v prihodnji svetov* ni vojni, kateri nasproti evropska politika prav bodro iadra. Naši bravci žc vsi vedo, da obstoji da- ncs vsaj še enkrat toliko raznih sporov in sporčkov kot ob izbruhu vojnc. Glavni je borba med Ans^li* jo in Rusijo v Evropi in na Kitaj* skem, napetost med severno in južno Ameriko, neka.j tli tudi med Amcriko in Japanom, porenjsko vprašanje, albanski spor, oLrska žc- lja po obnovi monarhije, revolucio- narnost v Grčiji in na pirenejskem polotoku, razne samovlade in vrhu vsei^a šc vprašanje 40 miljonov na* rodni manjšin. Vsc te rane bi mo? raJ izlečiti, kdor hoče ustvariti ev* ropski mir. Ali vanj ne verujejo niti sami ro^ ditel.ji »locarnske^a duha« in ^le= dajo s skrbjo v bodočnost. Kaj st ^odi po svetü? Beneševe zaupne izjave. Sam zunanji minister češkoslova? ške republike dr. Bcneš je podal izjave, ki kažejo novo ^rupacijo sil. Tam v začetku maja je pozval zunanji minister \5 čeških novinar^ jev k sebi. Ker jih je smatral za molčeče in zaupne ljudi, jim je vec povedal v svo.jem qovoru o zuna* njem političnem položaju, kot ima* jo ministri navado. Bencš se pa tu= di sam dobro zaveda, koliko mu koristi češki tisk, če podpira njc? Ljovo zunanjo politiko. Zato je omenjeni petnajstorici dal tudi na? vodila, kako naj pišejo o svetov* nem političnem položaju. Kljub strogi zaupnosti je pa le nekaj pri- šlo v javnost. Sicer je praški urad* ni tiskovni urad to pozneje zanikal, kar je moral storiti zastran priza? detih držav, a izjave drja Beneša so kljub temu resnične. On je izjavil, da v resnici sploh ne obstoji več tista skupina držav, ki se jc nazi* vala »Velika antanta«. Prav tako se je z.aubila tudi razlika med zma* govalci in premaganimi državami. Države so se po njcgovem mnenju razdelile ob angleško-ruskem sporu v dva tabora: Anglija in Italija sta na eni strani, dočim Francija in Nemčija na tiho ali vsaj s svojo nevtralnostjo podpirata Rusijo. Za enkrat bi tako razlikovanje bilo nemara še preuranjeno, poseb* no še z ozirom na Francijo. Obris svetovno političnega položaja. Dajmo si raje na podlagi treiiLit« nega političncga položaja ogledati smer zunanje politike pocdinih dr* žav. Kakor smo že rekli zgoraj, na* sprotstva med državama najbolj odločujejo tok zunanje politike. Najbolj pereee nasprotstvo je da= nes med Anglijo in Rusijo, ki hoče omajati britanski svetovni položaj. V območje britanske zunanje po* litiene zasnove vlcčc Ftalijo. Sem spada tudi Madžarska, ki se pre? dobro zaveda, da ji njeni sosedje ne bodo pomagali do vresničenja njenih monarhističnih želj. Proti Rusiji bi se opredelila prav gotovo še Romunija, ker se boji, da ne bi kozaki lcpcga dne vdrli v Besarabijo. Zato tudi sili, naj še Japonska podpiše besarabski pro= tokol, ki prisoja Besarabijo za vee* ne case Romuniji. Italija je to pod* pisala v prav slovesni obliki. Bolgarska je nekaj časa omaho* vala med britsko-italijansko polis tieno zasnovo in med nasprotno. K temu je v prvi vrsti pripomogel strah pred boliševizmom in pa vne? to dclovanje italijanskih organiza* cij v notranjosti dežele. Po zadnjih volitvah pa prihajajo iz Sofije zme* raj bolj glasni glasovi po politični zvezi z Jugoslavijo. Politika pravc^ ga sosedstva in plemcnske cnakosti bo prav gotovo tudi ob Marici zmagala. Grška ic v neprestanem strahu zaradi Soluna, na katerega Jugoslav vija vsled naravne lege teži. Zato bo Greija skoraj stalno v nasprot* { nem taboru ncgo Jugoslavija. Najbolj važno vprašanje trenot* nega polozaja je pa. kam se obra* cata Francija in Nemcija. Na vzhod ali zapad? Ne da se vtajiti, da se Nemeija prijazno obnaša proti Rusiji. Toda to lc zato, da od Anglije in Franci* jc eim vee iztisne v svojo korist. Ima torcj prav moene karte v ro* kah. Čez drn in strn pa Nemčija noče za Rusijo. Približno cnako vlogo kot Nem* cija igra v svetovni politiki danes tudi Francija. Že z Nemčijo jo ve* žc le tako prijateljstvo kot ga Hr* vat zove ko pravi, da »ljube se kroz kamiš.« Porenje in francoski impe* rializcm mora prej odpasti predno bosta ti državi postali zavcznici. Z angleško nolitično zasnovo pa noče Francija imeti opravka, ker se kri* žajo načrti Angležev in Francozov glede nadvlade nad Sredozemskim moriem. Od tod tudi različno na= zirjmje obch tekmovalk glede raz= orožitve na morju. Tz italijanskega easopisia smo pa poueeni o vzrokih italijansko * francoskih nesoglasij. Francija in njeni zavezniki v Mali antanti računajoč tudi Poljsko sov protiangleškem taboru, a ne še v rnskem. Podobno, samo v obratnem smi* slu, ie pa z baltistdmi državami in Finsko, Boje se ruskega vpada, a j se kljub temu nočejo pnstiti izrabi« I ti za angleški strelski jarek proti rdeči armadi. V Aziji in Ameriki. Zdi se, da se dancs svetovno po? litični položaj odločuje na azijskih in ameriških tleh. Afrika in Avstra* | lija ne prideta v poštev, ker ni v ! njih samostojnih državnih tvorb. Če je Francija v Evropi nckako nevtralna, je pa na Kitajskem od? ločna nasprotnica anglcške politic ke. Tam hodi Francija svojo pot in nočc Anglcžem pomagati. Da, če? stokrat se jim še škodoželjno smejc. Prav tako so Anglijo izdale na kitajskih tleh Zedinjene države se? verne Amerike. Washington se ne pusti zapeljati, da bi poslal na Ki* tajsko svoje čete pomagat rešcvat »evropsko civilizacijo pred rmeni* mi barbari« s čemer opravičuje an? gleški trgovec svojo osvojevalno politiko na vzhodu. Svoja posebna pota hodi v kitaj? skem sporu tudi Japonska. Ona čaka, pripravljena je sklepati po? godbc i z Rusijo i z Anglijo, kakor se bo moč obrnila. Taka politika čakanja je Japonski prinesla toliko dobička v svetovni vojni. Vsled prcpira v nacionalistični Kuomingtang stranki sta se osno? vali dve južno kitajski vladi; ena je v Hankavu pod Tšenom in Bo? rodinom, zmerna pod Čangkajše* kom v Nangkingu. Prva je odločno na ruski strani. Toda tudi zmerno krilo bo bržkonc kmalu spet našlo pot pod rusko streho. Prav v ozkih zvezah z Moskvo sta pa gotovo Turčija in Perzija. Ti dve državi ogroža britanski po? hlcp, zato iščeta zaščite pri Moskvi. To bi bil obris zunanje politic? nega položaja, kakor se kaže danes. Toda ni izkljuecno, da se že v par dneh spremeni zlasti angleško za? držanje. London bo zapustil pota, ki se križajo z evropskimi država? mi, da bo le rešil svoje svetovno pr? venstvo na vzhodu. Ta namen je tudi imelo povabilo iz Londona francoskemu predsedniku Doumer? j guju, naj si pride ogledat angleško ' prestolico. Vclesilc se pripravljajo k odlo* eilni tekmi za prvenstvo v svetovni j politiki. Najbližja prihodnjost bo pokazala, kdo bo prvi prišcl do cilja. Okno v svet. Zaprti dragoman. V Albaniji se je spet nekaj no? vega skuhalo. Albanci so zaprli pod pretvezo vohunstva tolmača (dra* gomana) na jugoslovanskem kon? zulatu v Tirani Gjuraškoviča. Na zahtevo Belgrada ga niso hoteli spustiti. Zato jc jugoslovanska via? ! da prekinila diplomatske stike z ] Albanijo. Tam doli v tistem kotlu bo vrelo, dokler ne bo skipelo. Boji na Kitajskem. Južnc čete pod Čangkajšekom l")rodirajo na celi črti proti severne? mu maršalu Tsang?tsoslinu. Raču? najo, da bo Peking kmalu padel v roke nacionalističnih čet, ker je udaril Tsang?tso?linu v hrbet tudi general Feng. Ko bodo nacionalisti pokorili sever, bodo uredili medse? bojne račune. Kot jc znano so na smrt skregani radikalni nacionalci , v Nankingu in Čangkajšek, ki kaže I bolj zmernc barvc. j Nemiri na Grškem. 1 V Grčiji pričakujejo nove rcvo? | lucije. Vlada hoče namreč sprejeti v službo več častnikov monarhi? stov. Rcpublikanski krogi se pa tej nameri z vso silo upirajo. Baje bo? sta general Plastiras in Venizelos začela z novo rcvolucijo. Spor na delavski konferenci. Na mednarodnem delavskem zborovanju v Ženevi je prišlo do ostrih sporov med italijansko dele? gacijo in zastopniki socialistične intcrnacionale. Posebno ostro je prijemal Jouhaux Rossonija, načcl? nika italijanskc delegacijc in zahte? val, naj sc njegov mandat ne odo? bri. Vendar so pri glasovanju pri? znali Rossonijev mandat, ki zasto* pa fašistovske sindakate. Stran 2. »GORIŠKA STRA2A« DNEVNE VESTI »Goriška Mohorjeva družba« javlja, da bo s 30. junijem končnos veljavno zaključila nabiranje udov. Vodstvo Družbe se prav iskreno zahvaljuje večini gg. poverjenikov, ki so svoje stvari v veliki ljubezni in skrbljivosti že uredili! Nič manj uspehov pa ne prica= kuje vodstvo od gospodov, ki so to skrb — ne iz komodnosti — am? pak iz praktičnih razlogov, odložili na binkoštne dneve! Tako je prav! Vsakdo požanji, kadar je na nje? govi njivi zrelo! Bog pa bo dal ras sti vseni, ki so z ljubeznijo pri delul PORABIMO PA VSI SKUPAJ ŠE ZADNJO PRILIKO ZA SIR. JENJE MOHORSKIH KNJIG! — Prazniki v mesecu juniju so praznis ki naše bratovščine. V TEH DNEH SE MORA Z NOVIM OGNJEM VNETI AGITACIJA ZA GORI* ŠKO MOHORJEVO DRUŽBO! Poverjeniki bodo znova opozorili svoje ljudstvo, vsak ud bo vnovič spomnil svojega soseda,. člani in članice naših organizacij pojdejo zopet po hišah — ki še niso vpisane. Naš cilj v juniju bodi: Mohorjes ve knjige v vsako najbolj skrito družino v mestu, v vsako vasico na= še dežele! Uspehi in notranje za* doščenje pa bodo koncem meseca krona in plačilo našim skupnim žrtvam! Knjiße bodo te==le: 1. Koledar, z bogato vsebino, le* po ilustnran. 2. Jakličeva povest »Ob srebrs nem studencu«. 3. Zgodbe sv. pisma stare zaveze. 4. Družinski pomenki »Za doma« čim ognjiščem«. 5. Gospodarski priročnik »Kako zdravimo živino?« Udnina znaša samo 6 lir. Osebna vest. Profesor na bogoslovni fakulteti ljubljanske univerze msgr. dr. Jože LJjčič. naš primorski rojak, je bil imenovan za rednega profesorja. Častitamo! V Jugoslavijo je odšel bivši sodni predstojnik v Vipavi, poznejši notarski kandidat v Ajdovščini g. France Vuga iz Kanala. Po smrti notarja Lokarja je bil brcz službe, a je šele sedaj dobil potni list, da je lahko odpo* toval. Želimo mu mnogo sreče na no vein mestu. Prizadetim. »Patronato Nazionale« za gori* ško pokrajino nam je poslal v pri? občitev naslcdnjo vest: »Patronato Nazionale« v ulici Bertolini 10 išče delavke stare 16 do 40 let za neko svilarno v pokra* jini Turin. Delavke, ki bi rade sto* pile v službo, nai sc javijo do 20. t. m. od 8. ure zjutraj do 6. zvečer v prostorih omenjenega urada, kjer bodo zvedele za delavske pogoje. Odhod na službeno mesto bo v te? kočem mcsccu. Smrt v tujini. Umrl je dne 5. maja t. 1. v Pa? rana (Rep. Argentinija) preč. gosp. Franc A. Povšič, kanonik in seme* niški profesor. Rojen je bil v Ose* ku dne 6. X. 1876. Obiskoval je tarn* kajšnjo ljudsko solo in par gimna* zijskih razredov v Gorici. Leta 1888. se jc pa vsa dru/ina preselila v Južno Ameriko .kjer je brihtni mladenič nadaljcval svoj»e študije in je dosegel s svojo pridnostjo in vztrajnostjo odlično službo v me? stu Parana. Dasiravno je pozneje moral vse svoje študije nadaljevati v španskem jcziku. vendar ni po? zabil svojega maternc^a jezika, am* pak se je vedno izpopolnjeval z branjem raznih knjig in časnikov, katere je naročeval v svoji stari domovini! Zanimal se je tudi za naše izseljence in jih je vsako lcto obiskoval v Buenos Aires*n. Bog podeli blagemu gospodu večni po- koj! Starčkova smrt. Dne 31. maja so pa našli pod Osekom 81 letnega starčka, strica v Argentiniji umrlega č. g. Franca Povšiča, mrtvega na polju. Sei je pit k majhnemu studenčku vodo in ker ni imel nobene posodc, se je vlegel na trebuh in srebal vodo. Pri tern mu je najbrže postalo sla* bo in je omahnil z glavo v vodo, kjer se je zadušil. V takem položaju so ga našli proti večcru mrtvega. Nje? gova ženica, s katero sta živela sko? raj 57 let skupaj, bi kmalu radi strašne novice umrla. Vcčni pokoj tudi njegovi duši! Slovenski Oberammergau. Na binkoštni pondeljek popoldan se je zganil zgornji in spodnji Kras. i Tisočglave množice so se zgrinjale peš, na kolesih, na vozovih, z vlaki ! in avtokorijerami proti kraški po? staji Stanjel in šc naprej v Vi> ure otldaljeno Kobljeglavo. Prosvetno društvo je imelo uprizoriti — Pa* sijonsko igro. Jasno nebo in hladno ozračje je pripravilo ugodno raz? položcnje. Neprcgledna množica (blizu 3000) je napolnila amfiteatra? lično se vzdigajoči obronek zadaj za ccrkvijo ter je od 2 ure popoldan pa do 8 zvečer mirno, disciplinira? no in i najveejim zanimanjem sle* dila prizoru za prizorom. Po vsa? kem odmoru, ki so bili kratki, je trobentač opozarjal množico, da se zopet zbere in posluhnc. Na odru je nastopalo do 80 igravcev: možje, žene z otroci v naročju, fantje, de? kleta, otročiči, vse je živelo, vse vpilo »Hosana«, vse klicalo: »Kri? žaj ga!« O igri bomo še posebej poročali. Za danes moremo prirediteljem samo od srea čestitati k velikan? skemu uspehu. Vse je bilo dobro organizirano, pripravljeno. Da je bilo za tisoče gledavcev poskrbljeno tudi z jeda? čo in pijačo, s črešnjami in slado? ledom, o tern nam ni trcba posebej govoritl. Ljudstvo se je proti mra? ku z zadovoljstvom razšlo. Igra se bo ponavljala v nedeljo, 12. t. m. Hišnim posestnikom. Županstvo nam piše, da se več? krat zgodi, da hišni poscstniki po? pravljajo svoje stavbe, ne da bi prej zaprosili za dovoljenje pri žu? panstvu. Stavbni red pa določa, da županstvo lahko prepove taka de? la, ki niso prikrojena splošnemu mestnemu načrtu ali ki so nasprot? na tehnično zdravstvenim določ? bam. Čc je hiša malo poškodovana, zadostuje za popravo le prijava. Za vsa večja dela pa je treba zaprositi za redno stavbno dovolienje. Po? sebno dovoljenje je treba dobiti tudi za prepleskanje hišncga pro? čelja ali za napise. Za te slednje do? loči mestni stavbni urad vclikost, barvo in bcsedilo. Tombola. V sredo 29. junija ob šestih in pol (v skičaju slabega vremena pa naslcdnjo nedeljo) bo na Travniku javna tombola. Činkvina je 1000 lir, tombola 2000. Kartele po 2 liri sc dobi pri mestnem županstvu in pri pooblaščenih razprodajalcih. Opozorilo. Kvestura nam javlja, da je v Go? rici 5e precej lastnikov javnih hlc? vov, ki niso obnovili svoje obrtnicc (licence). Prizadeti morajo poslati j prošnjo na kolkovanem papirju za 2 L in priložiti kazenski list. Po 15. t. m. bo kvestura proti odlašavcem postopala. Obmejna sola. V pondeljek je v senatu govoril prosvetni minister Fedele. V svo? jem govoru je omenjal tudi šolsko stanje v obmejnih pokrajinah pri nas in pri Nemcih. Naglašal jc kot svojo zaslugo, da ni več tod sloven? skih ali ncmških šol, marveč zgolj italijanskc. Dejal je: »Naše delo, ki hoče utr? diti italijanstvo, katero ni nikoli ugasnilo v obmejnih pokrajinah in zlasti v Trentinski in Juli j ski Be? nečiji, se krepko razvija. Ne ob? stoja več tarn niti cden srednje* šolski zavod z ncmškim učnim je* zikom. In bili so v Bocnu trije, šte* vilno obiskovani. Obstojal je slo? venski tehnični zavod in gimnazija. Oba! v Idriji. Bilo je v Tolminu slo* vensko učiteljišče. Vseh teh zdaj, ni več! Zdaj se poučuje izključno v italijanskem jeziku v vsch zavo* dih obeh Benečij in tudi v ostankih teh tujcjezičnih zavodov (učite* ljišče v Tolminu). V italijanske smo tudi spremenili spodnje razrede slovcnskega tehničnega zavoda v Vidmu. Slovenščina, hrvaščina in nemšči* na sc poučujejo kot tuji jcziki ali v posebnih tečajih. Kot učni jezik je v rabi izključno italijanščina. Podobno kot srednja sola, se spreminja postopoma tudi ljudska. Dozdaj so vse tujejezienc osnovne sole do četrtega razreda spremenje* ne (v italijanske). Po zaslugi narod* nega udruženja za deco v odrešenih pokrajinah se ustanavljajo otroški vrtci. Poscbni vcčerni tečaji za od* rasle pa dosti doprinesejo za širje* nje našega jezika in naše kulture.« Potem je še minister razlagal se* natorjem, kako vlada odlikuje s svetinjami gojence, ki se najbolj izkazejo pri učenju italijanščine. Treba je po njegovem mnenju šol* skih knjižnic z italijanskimi knji* garni. Šolarji se morajo vdeleževati italijanskih športnih in telovadnih prireditev ter obiskovati slavna ita* lijanska mesta. Za svoja izvajanja je minister Fedele žcl burno odobravanje pri senatorjih. Za znižanje cen. Yceraj so se zbrali vsi šoferji in lastniki javnih avtomobilov ter so razpravljali, kako bi znižali cenc, ker lira dobro stoji. V »Goriško Mohorjevo družbo« se lahko vpišeš v Gorici na 7 krajih in sicer: 1. V knjigarni K. T. D. 2. Pri prec. g. drju M. Brumatu, tik stolne cerkve. 3. Pri tajniku »Mladike«, Corso Verdi 1.1. 4. Pri g. Milanu Povšiču, Via S. Antonio 8.1. 5. Pri g. Antonu Šinigoju, Via Ponte Isonzo 4. 6. V tajništvu družbe, Via Orzos ni 36 A. 7. V Katoliški tiskarni. Tedaj na vsakem vogalu, pa vas je še vse polno, ki nimate nikdar in nikjer prilike, da bi se vpisali! Maurice Leblanc: Skrivnostno oko. (Doživljaji Arsena Lupina.) Brez dvoma se bo dalo ugotoviti tudi pravo ime njegovega druga Gilbcrta. Vsekakor je preiskov.ilni sodnik trdno odločen obravnavo pospešiti in čim prej spraviti pred poroto. — Med drugo pošto sc je nahajalo tudi cno pismo. Ko je Lupin opazi, plane ves prestrašen s svojega se? deža. Bilo je naslovljeno na gospo? da M. de Beaumonta. »Gilbcrtovo pismo,« je zastokal. Zapisanc so bile le tc bescde: »Na pomoč, mojstcr, meni je ze* lo, zelo tesno ...« Noč je imel Lupin brez sn-<; od časa do časa so ga pa mučile te/ke sanje. IV. Poveljnik nasprotnega tabora. »Ubogi fant,« jc vzkliknil naslcd? nje jutro Lupin, ko je Gilbertovo pismo še enkrat prebral. Kako mu mora hiti pri sreu! Od prvega dne, ko jc srečal Iah* komišljenega in življenja polnega mladega moža, je dobil nagnjenje do njega. Gilbert mu je bil tako vdan, da bi sc na migljaj svojega ; gospoda pustil usmrtiti. Lupin je .; pa imel rad njegovo odkritosrnost, zvestobo in zadovoljni obraz. »Gilbert,« mu je čestokrat dejal, »ti si dostojen človek. Na tvojem mestu bi jaz pustil to obrt in bi zares postal popolnoma drugačen človek.« »Potem ko boste vi to storil, mojster,« je imel navado Gilbert odvrniti. »Torej nočeš?« »Nc, mojster. Pošten človek dela in se trudi; na tern bi tudi jaz že kot mladič našel svoje veselje, toda znali so mi delo zagreni'ti.« »Kdo?« Gilbert je molčal. Sploh je mol* čal, če ga je kdo spraševal o njego? vih mladih letih. Le Lupin je izve? del, da je že zelo zgodaj izgubil očeta in mater in da se je zdaj na ta, zdaj na drugi način pretolkel. Nad njegovo mladostjo je ležala neka tajnost. Tudi oblastva niso mogla nieesar zvedeti. »Llbogi fant.« ponovi Lupin, »jaz sem kriv, da ga tako pestijo. Boje se, da bi vjetim pomagal, zato se jim tako mudi z obsodbo. Mlade? nič dvajsetih let, ki sploh ni moril, niti bil deležen umora.« Na žalost jc pa Lupin dobro ve? del, da je to težko dokazatMn da mora stvar drugače pričeti, če naj ga reši. Toda kako? Ni drugega veciel, ko da mora postopati proti Daubrccqu. Zato je sklenil, da se ne bo več ukvarjal z Grognardovim in Le Ballusevim izdajskim početjem in z njunim odnosom do dame. »Mirno, Lupin,« si je dejal, »v razburjenju se ne da razmišljati. Torej mirno! In prcd vscm nikakih sklepov. Nic bi nc bilo bolj ne* umno, ko iti naprej. ne da bi še za izhodišče vedel. Pojdi za nagonom, in ker kljub vsemu treznemu raz? mišljanju imaš prcpričanje, da se vsa reč vrti krog kristalnega za? maška, torej nad ta zamašek in proti Daubrecqu.« Ni še dobro končal svoje misli, že je Lupin uravnal po njej svoje delovanje. Viktoriji je ukazal, da mora vsako jutro ob isti uri hoditi mimo klopi na Hugojevem drevo* redu, kjer je on sedel. Tri dni po d'ogodku v gledališču je prišla Vik* torija mimo vsa preplašena in bleda. »Kaj je,« jo vpraša in stopi k njej. Ona stopi v neko trgovino jestvin, kjer je bilo polno ljudi. »Na vzemi,« stisne ona skozi zobe. »Tu imaš, kar si iskal.« Da mu neki predmet, ki ga je vzela iz koša. V svojih rokah je imel kri* stalni zamašek! »Kako je to mogoče?« je mrmral neznansko začuden, da sc je vsa reč tako hitro in enostavno razvila. Toda bilo je dejstvo. Spoznal je po vseh znakih, celo po majhni zarezi ob strani, da ima v rokah pravi kristalni zamašek. Tedaj se je Lupinu zjasnilo, kaj mu koristi zamašek, če ne ve za njegov pomen. Mogoče pa je celo napačno, da ga je Daubrecqu od* nesel. »Siimo ne neumnosti!« si je dejal ko je vtaknil zamašek v žep. »Pri tej zadevi sc ncumnost ne da več popraviti.« Viktorije ni zgubil spred oči. Iz* birala in nakupovala je po trgovini, precej dolgo plačevala pri blagajni in nato šla mimo Lupina. Prav tiho ji je ukazal. »Zadaj za Jansonovo gimnazijo se spet dobiva.« (Dalje.) »GQRISKA STRAZA«______________________________________________Stran 3. Jugoslovanski tenorist v Berlinu. Znani tenorist Rijavec. naš go? riški rojak, je pred dnevi nastopil na berlinski operi in žel velike uspehe. Veselimo se uspchov na* šega človeka in mu iskreno časti? tamo. Prehitra novica. Slišalo se je, da kani vlada od? praviti doloebe o mešani krušni moki. Posebno v severni Italiji so o tern govorili. Zdaj nam pa iavlja fašistovsko trgovsko udruzenje, da bomo šc imeli kruh iz mes-ane T.-ioke. Lindberg — Chamberlin. V soboto popoldne se je vkrcal prvi zračni zmagovalec oceana Lindberg na bojno ladjo »Mem; phis«, ki ga prepelje domov. Malo ur prej pa se je dvignil v zrak nje? gov tekmee Chamberlin v letalu »Miss Columbia«. Letel je eez oce? an malo bolj južno kot Lindberg in jc imel namen pristati na berlin? skem letališču »Tempclhofu«. Z njim vred je letel tudi miijonar Le? vin, ki je zraeni polet financiral. Le? talca sta v pondcljck sreeno dospe? la na Saksonsko, a sta morala tu pristati vsled jako goste megle. 170 kilometrov pred ciljem sta se torej ustavila. Vendar sta potolkla celo i Lindbergov polet. Lindbergu pa | ostane ta zasluga, da je prvi letel j eez ocean. j Med Angleži in Egipčani. Ostri spor, ki se je zanetil med Anglijo in Egiptom, se bo bržkone j na miren način polegel. Seveda ne | na škodo Angležev. Vojaške sole. S 15. oktobrom se otvori vojna akademija v Modeni in akademija v Turinu za artilerijo in žcnijskc ecte. Vse potankosti so razio/ene v I Vojnem listu št. 21. t. 1. Gostilničarjem. Gostilničarji, hotelirji itd. smejo dati prenočišče le osebam z osebno izkaznico ali kakim drugim enako* vrednim izkazilom. To vclja zlasti za lastnike zdravilišč in letovišč. Izvozni trg. Veeraj je bilo na izvoznem trgu v Gorici eez 1000 kvintalov črešenj. Šle so po dve liri in po eno dvaj? set. Pojavilc so se tudi jagode, pa precej drage; po 7 lir in pol. Spar? gljev je še precej; 20 kvintalov jih je bilo. Cena je bila 1.40. Graha so pripeljali poldrugsto kvintalov; ee? na je bila 0.65. Krompir je sei na 1 debelo po 0.75. Na prodaj je Se tu* I di bilo 10 kvintalov zgodnjega ! stroejega fižola po 2 liri za kilo. Kai ie noveqa na deželi? Dornberg. Kupčija s črešnjami gre proti koncu. S cenami letos nismo bili zadovoljni; pravijo. da je treba to pripisovati nenadnemu zboljšanju lire. Najbolj pa je trpela kupčija radi pomanjkanja organizacije. Danes n. pr. so ti kupovali prekup? čevalci črešnje po 1 liro, v Gorici so jih drugi dan prodali po 2 liri. Tretji dan so prišli prekupeevalci in plačevali po 1.50 kg; v Gorici pa so jih morali dati tudi po 1.20. Vsakdo takoj uvidi, da pri tern tr? pijo vsi, kmet in prekupčevalec. Zato bo treba začeti drugače. Širi se glas, da ima naša Vinarska za? druga lepe naerte za prihodnje leto. Le žal, da ji trgovci v Dornbergu mečejo polena na pot, da bi jo uničili. Tako je dal neki bogat tr? govec takoj po zadrugi razglasiti pred cerkvijo, da bo prodajal mo* dro galico 5 stotink ceneje kakor zadruga. V resnici tega pozneje ni storil; saj tega namena menda tudi imel ni, ko vendar nikdo ne pro? daja blaga na zgubo. S svojim raz? glasom je hotel le napraviti — ka? kor ueeni ljudje pravijo — efekt na občinstvo in škodovati zadrugi. Prihodnjič naj bo bolj previden. Domačin. Iz zapadnih Brd. Tancaj, Marko, Micika, poskoči! Tako je piskala hreščava muzika na brjarju v Vipolžah na binkoštni poncdeljek. Pa po pravici povem, videl sem vee tujcev ko domači? nov. Vmes so bile take zelene puneke, ki bi morale biti doma, ko zvoni zdravomarijo. Take priredit* ve niso v cast ne fantom, nc Vipol? žam in tudi ne gostilniearju, ki jih pripravlja. — V Biljani hočejo proslaviti spomin slovanskih svet? nikov z neko igro, ki ni nc dobra ne primerna. Ali bi ne bilo prav, ko bi segli po prelepi Sardenkovi igri o slovanskih apostolih? — Sicer pa tudi pri nas vse toži o mizeriji. Brica prodajamo po 260—280 za hckto. Crešnje bodo vrgle komaj toliko ,da bomo dali nekaj na ra? čun v trgovinah — ki so zdaj tudi v težavah, ker morajo drago pla? čane stare zaloge prodajati po no? vih uradnih cenah. Kje bom jemal, da bom tebi dajal? Ledine. Precej časa že ni bilo od nas glasu v Vašem cenj. listu, zato da? nes zopet par novic iz naše vasi. Ob cesti, ki pelje od Ledin proti »Lovru« je dolina. v kateri je Ian? j ska povodenj napravila brezdno. V j to brezdno sta iz radovednosti, kaj j je na dnu. zlezla dva dečka. Ko sta ! prišla v podzemlje, sta ob svitu luči videla, da sta v prostorni jami, j v kateri visijo od stropa in ob stra? neh lepi kapniki. Takoj se je raz? ncsla novica, da se je našla pod? I zemska jama in radovedno ljud? j stvo je hoclilo gledat, kaj je tarn. I Prišli so še naprcj v drugi prostor, ki je bil še večji od prvega. Sedaj i je fin. oblastvo iz neznanega vzro? ka prepovedalo vhod v jamo. — Samskega davka so se naši fantje zbali, zato smo imeli v kratkem času kar štiri poroke. Vsem novo? poroecnim parom želimo obilo sre? če in blagoslova na novi poti živ? Ijenja. — Na vnebood so položili k večnemu počitku 88 letnega Ja? neza Rupnika. najstarejšega moža naše župnije. Bil je mož jeklcne narave, ki ni poznal bolezni. dokler ga ni starost položila na bolniško posteljo. ! Rihenberg. | V nedeljo 12. t. m. ob 3. uri po? poldne ob priliki binkoštne kvater? ne priredi prosvetno društvo »Og? niišče« vrtno prireditev na dvoriš? ču gostilne na »Governi«. Na spo? redu je Ganglova drama »Sin« in pet je obeh tukajšnjih društev. Sv. Lucija in okolica. Marsikdo bi mislil, da živimo tu? kaj dobro. Ne ni tako; kmetje pre? življajo težko gospodarsko krizo. Zadnje slabe letine so privedle kmeta do obupa. Ali fcega ne vpo? j števajo naši fantje. Harmonika hre? šči nedeljo za nedeljo. Popivanje in kvarlanje to se zdi našim fantom (pa tudi možem) nekaj navadnega. I Fantje vzemite rajši knjigo in ča? | sopis v roke? Ali ste v kakem društvu? Pri Sv.-Luciji so ustanovili novo i prosvetno društvo »Soea«. Upamo, da bomo kmalu videli kako prire? ditev. Nekateri gospodje so priredili v soboto zvečer pies. Kje je ukaz podprefekta ki ga je izdal 1. 1. ob? činski načelnik! Udcležila so se ga tudi naša deklcta v svojih kratkih krilah. Vabilo je bilo ves teden raz? obešeno v nekem oknu. Dekleta, j nimate boljših zabav? Kje ste sta? • riši? Prosimo g. poštarja, da bi po? pravil in uredil, da bi nosil pismo? noša bolj redno pošto na Log. Do? pisnik iz Modrejc v 41. št. »Gor. St.« je napisal, da bi bilo dobro ustanoviti mlekarno; res pametno, vsaka vas svojo mlekarno! Zelo dobro bi bilo, da bi imeli cerkveno uro in orglje. Z orgljami bi povečali slavnost in petje naših vrlih pev? cev in pevk. Zdaj imamo le har? monij. Za danes dosti, pa drugič še kaj. Zaveden mladenič. Ustje na Vipavskem. Na binkoštno nedeljo se je pri nas zgodila velika nesreča. Strela je udarila v zvonik tukajšnje podruž? nice sv. Jancza. Že prejšnji večer je celo noč grmelo in bliskalo in dež je Hl kakor iz škafa. Proti jutru se je nebo malo razvedrilo, a že krog osme ure je že zopet pričelo grmeti in bliskati in ob pol desetih je stre? la udarila v omen j eno cerkev. Zvo? nik je moeno poškodovalo, cerkve? na vrata in en kamenit podboj je popolnoma razbilo. Od tarn je stre? la odlctcla v hiev posestnika Aloj? zija Cermelja, ki je nekaj metrov oddaljen od cerkve. Tarn je ubila veliko 6 mesecev brejo kravo in eno junico. Živina je bila zavaro? vana. a lastnik bo moral vendar trpeti občutno škodo. Sreča. da ni biio človeških žrtev. Čas bi bil, da bi že enkrat napravili strelovod pri omenjeni cerkvi, kar je neobhodno potrebno, ker je cerkev skoraj na najvišjem kraju v zgornji vipavski dolini in ker se je pripetilo že več podobnih slučajev ne samo ta. V zvonik sam je treščilo že večkrat, pred več leti je enega moža malo? dane ubilo, ko je zvonil pod oblaki. Nekoč je strela udarila v hišo j kmeta Fr. Fakuča, ki stoji v bližini ¦ cerkve. Še pred več časom je eno I deklico zraven cerkve ubilo. Zato ! prosimo tem potom g. obč. načel? [ nika, da bi si to stvar malo oglcdal in da bi poskrbel, da bi se pri tukaj? šnji podružnici napravil toliko po? | trebni strelovod, da bodo ljudje ! stanujoči v »brithu« okrog cerkve ! malo bolj varni in brez skrbi ob ; nevihtah. I Libušnje. | Prosvetno društvo v Krnu je na? i pravilo svojo prvo javno veselico | v nedeljo dne 29. maja na Libuš? njem. Ker so morale odpasti pesmi in deklamacija, dekret je namreč i določal, da se smejo peti samo pe? | smi z laškim besedilom, društvo j pa se je naučilo le pesmi s sloven? ! skim besedilom, zato je ostala na ! sporedu le dr. Krekova narodna | igra »Turški križ«. — Ker prepu? ! stimo kritiko veščakom, omenimo j le, da je bilo občinstvo z igro jako i zadovoljno in sicer ne le naše, | ampak tudi ono, ki je došlo iz Ko? barida in je v teh rečeh bolj razva? jeno. Zabavo in zadovoljnost je ; se povzdignilo bratsko društvo iz | Tderskega, ki nas je posetilo z društveno godbo in igralo med po? sameznimi dejanji. Kako lepa je pač vzajemnost! Hvala bratskemu društvu in njegovi godbi! Km. Dne 30. maja bila je v naši tu? ristovski cerkvici, ki je bila sezi? dana že 1. 1903 — prva poroka. Po? ročila se je Angela Rutar iz Krna h. št. 3, članica Marijine dekliške družbc. Pristopila je k altarju v I družbeni »gala uniformi«. j Od nas so se začeli tudi seliti. Letos sta odšli že dve družini v I Jugoslavijo. Res je težko pri nas živcti, ker smo tako visoko in ima? mo tako slaba pota — pa dorn je Je dorn — in naše gore — oh,^ takih ni drugje — zato ljudje božji — pamet! Krasno. Draga »Straža« od vseh strani prinašaš poročila le od nas nič. Za ! sedaj sporočamo žalostno vest, da i je dne 1. junija umrl pri nas v 53. letu starosti Rožič Jožef. Bolehal je več časa. Kai bolezni je prinesel iz svetovne vojne. Rajni je bil pri vseh priljubljen. Dragi Jožef, po? klical Te je Vsemogočni k sebi uži* | vat večno plačilo! Žalujoči družini 1 našc odkrito sožalje! Smast. Pri nas popravljajo zadnja po vojni poškodovana poslopja. Po* pravlja pa slovenska tvrdka Ber* ginc iz Trnovega nad Kobaridom in zaposleni so le domači delavci, kajti tisti, ki so nasedli tujim tvrd? kam imajo še sedaj hude tožbe. Gre za težke tisočake, če tudi je teh, ki so nasedli le malo, kajti glavno v naši občini je popravila zadruga vojnih oškodovancev s po? močjo naše posojilnice. Gonjače. Tudi pri nas komaj čakamo, kdaj pride »Straža« k nam. Dopisa iz našc vasi pa menda še ni bilo v njej. Večina nas je revežcv, ki ŽU vimo prav skromno. Nekateri sta* nujejo še sedaj v barakah. Kdor tega ni skusil, ne ve, kaj je slabo Med nami jc par posestnikov, ki radi rcvežu pomagajo. So pa tudi taki vmes, ki bi radi reveža še oci? ganili za tisto malo, kar ima. Cerovo. Prosvetno društvo »Danica« pri? redi dne 16. t. m. svojo veselico, ako ne bo kakšnc ovire. Toliko v znanje okoliškim bratskim društu vom. Spored bo že za easa objav* ljen. Vrsno. Napravili smo si krasno mlckar* no, poslopje smo kupili od posest* nika, ki je odšel v Jugoslavijo. Pro? stora bo dosti tudi za solo in za stanovanje g. učitclja. Tudi dvo* rana za prosvetno društvo bi se dobila, toda žalibog je naše pro? svetno društvo. ki je bilo nekdaj tako živo in cvetoče — zaspalo — in spi spanje pravičnega. Oj društ? veniki, pokonci! Proč z vaškimi kvantami! Place pri Sv. Križu. Po dolgi in zelo mučni bolezni je izdihnil v Plačah Anton Bratina, rojen v Lokavcu. Dočakal je starost 82 let. Bil je najstarejši clan. »Ro? kodelskega društva« v Lokavcu, ki ga je 1. junija zelo slovesno z god* bo spremljalo na zadnji poti. Mir njegovi duši! Čezsoča. Našo cerkev so začeli zelo prid? no delati. Še celo na vnebohod niso hoteli počivati. Zvonik je že skoraj gotov. Vrh že krasi lep velik križ, zraven pa tudi strelovod in držav? na zastava. Upali smo, da bo še imel naš dosedanji gospod kaplan sv. mašo v novi cerkvi, ali na vso žalost nismo dočakali tega. Zve? deli smo, da je premeščcn v Log za kurata. Slutili smo, da nas bo za? pustil ali pričakovali smo tega šele v jescni. Zakaj pa nc bi bili žalost* ni in potrti, saj zgubimo velikega prijatelja in dobrega dušnega pa? stirja. Njegov poslovilni govor v cerkvi je bil ganljiv, odkritosrčen in pravieen. Govoril je o duhov? niški službi: ni li najbolj častitljiva in narobe najbolj zaničevana? Pri nas je bilo oboje za g. Staniča: do? sti jc imel prijateljev in tudi dosti sovražnikov. Zvečer je naše Prosvetno društ? vo priredilo lep poslovilni večer svojcmu ustanovitelju. Vsi smo še enkrat prihiteli v društveno sobo, ki je bila danes vsa praznična in prenapolnjena društvenikov, da vzamemo slovo od našega ljubega voditelja. Naš tovariš predsednik se mu je s toplimi besedami zahva? lil za trud in požrtvovalnost, da je ustanovil društvo. Vsa zahvala gre č. g. Staniču! Najprej nas je bilo samo 7. Potem je število rastlo, kljub opoziciji nekatere domače gospodc. Naše društvo pozdravlja danes svojega prvega voditelja, ne I z žalostnim srcem, ampak z veselim j srcem, saj smo si začrtali lepo pot \ prave prosvete, ki jo je g. Stanič ! pokazal. In te se tudi hočemo dr? ; žati! Hvaležni, ostanemo zmeraj i blagemu gospodu in mu želimo tudi ! v novi sari dosti uspehov. Se zadnji I pozdrav: Bog živi! Stran 4. »GORIŠKA STRA2A* Vremska dolina. Čeravno stalno čitam »Goriško Stražo«, vendar se ne spominjam, da bi bil bral v njej dopis iz našega kraja. Človek bi mislil, da se nam Bog ve kako dobro ^odi, toda motil bi se. Pred nekaj leti smo imcli pri nas cvetoče vinograde. Trtorcja nam je dajala lepc dohodke, saj smo z vinom. ki smo La pridelali, zalagali cclo Reško dolino. Sedaj je vsc drugače. Vina pridelamo malo in šc to malenkost je treba trikrat zaslužiti, ker jc s trtami do? sti dcla. Ko pa je čas vino prodati, ga ne mores spraviti v denar. Do* mači gostilničarji ga ne marajo ku* piti, kcr jim fabricirana godla da več dobička. Če pa pivci tožijo radi slabega vina, jim to ne dela poseb? nih skrbi. Saj v nedeljo zahrešči harmnonika v eni ali drugi gostilni in mladina se grc vrtet in nosi go? stilničarju zadnje lircc. Pa ne saino mladina, tudi mnogi možje so uda? ni zapravljanju in ni čuda, če tar? najo mamicc. da ni dcnarja, da je treba hoditi v prpdajalno na kredo. Kmetje tako ne more iti naprej! Kmetije so začele zadnje Casa, žali Bog, propadati. Poprimimo se res? nga dela in pomagajmo si z zdru? ženimi močmi. V nedeljo 22. maja je imel tukaj pri farni cerkvi inž. Rustja predavanje o mlekarstvu. Opisal nam je na široko, kako bi se dala pri nas ustanoviti cvetoča zadružna mlekarna. Sledimo temu pozivu. Pri predavanju je bilo ve? liko ljudi in videti je, da se mnogi za stvar, ki bi bila velikega gospo? darskega pomena, zelo zanimajo. Začetek bo mogoče težaven, toda to nas ne smc plašiti. Združimo se, kajti v zadružništvu je moč. Dopisnihom o nouih zvonoyihj (Iv. M—a.) V zgodovini naših ccrkv. zvonov nimamo dobe, ki bi bila tako važna kot je sedanji povojni čas; saj niso naše cerkve v kratkcm razdobju šestih let še nikdar prejele toliko novih zvonov kot v tcm desetletju. Žal, da to število predaleč zaostaja z-d številom, potrebnim, da se zopet napolnijo šc mnogi prazni zvoniki. Sevcda je to napolnjevanje mnogo prepočasno našemu dobremu ljud^ stvu, ki je s tako gorko ljubeznijo navezano na svoje zvonskc prijate- lje, katerih izguba v vojni mu jc bila med najhujšimi udarci. S sol? zami v očeh so zapuščali naši ubogi Ijudje svoje domovje, svojo rodno zemljo, s solzami v očeh so tudi gledali, kako so jim vojaki metali iz zvonikov toli priljubliene zvo? nove. Ni čuda torej, da zavlada v naših cerkv. obeinah nepopisno veselje, ko se približa dan prihoda novih zvonov, da nastane med župljani pravo tekmovanjc, kdo vcč pripo? more k slovesnemu sprejemu novih zvonskih došlecev. Prav naravno je torej, da ne morcjo iti molče mimo tega veselja tudi domači časniški dopisniki. In kdo bi ne bil teh dopisov ve? sel! Vendar pa ta naloga ni tako lahka. Pisati o prcdmctu, ki ga te? meljito ne poznam, niti prav ne raz- umem, ie kočljiva zadcva. To euti? jo nehote tudi dopisniki sami, vi* dec sc na razpotju dvch noti: hvale in graje. Izbercjo si seveda prvo, ki je bolj ljuba in bolj varna; ljuba, ker nas prirojeno samoljubie že sili hvaliti, kar je domačega, varna, ker smo gotovi, da nam ne bo nihče ugovarjal, če ga hvalimo. In tako so ti dopisi polni le hvalc. Dopisni? ki pa, nezmožni pravih hvalnih ar? gumcntov, se zatekajo k splošnim izrazom, v katerih splošnosti se bistvo popolnoma izgublja. Zato eitamo vedno iste fraze (puhlice): ubrano zvonjenje, srebrno čisti, polni glasovi, prijetno dononjc, ea- stitanjc in (celo) hvala zvonarju za lep uspeh itd. To pa zvonoznanstvu tako malo koristi kot vcdi popis ali ocena knjige, o katere vscbini se nič ne zve, pač pa tern več in ob? širneje o nje (knjige) zunanji- obli? ki, vezi in velikosti, obsegu in le? poti opreme, umetni izdelavi plat? nic itd. Tako prazno govoričenje bi na vse zadnje ne bilo nie slabega, če bi ne bilo škodljivo. To nezasluže? no in neresnieno hvalisanje se bere kot gola istina tudi v drugih obči? nah, ki stoje pred nabavo novih zvonov ter se s tern zapeljujejo in napeljujejo v zvonarno, iz katere izhajajo vse drugo kot te hvale vredni zvonovi. Zato bi bilo do? bro, da bi tako occnjevanje zvonov prenehalo. Res, da imajo taki oce? njevavci le dobro voljo, stvari ko? ristiti, toda sama dobra volja brez potrebnega znanja ne zadostuje. Slušni okus za lepoto glasov je ne? zanesljiv voditelj; kar je tebi kr.is? no, ni meni lepo. Tu je treba česa bolj stvarncga in to nam daje bi? stvo zvona snmega kot scstave del? nih glasov, tako krepkih in nekate? rih tudi s prostim ušesom slišnih kakor nam jih nc nudi noben drugi glasbeni instrument. Glas zvona ni enovit, ampak se? stavljen iz celegrf zvezka zvokov, ki se mcdscbojno dopolnjujejo in iz? polnjujejo, da predstavljajo naše? mu uscsu lepo, dobro urejeno har? monijo. Teh zvokov, ki jih zovemo delne ali alikvotnc glasove, pa ni dala zvonu narava. Po naravi bi se oglašali ti glasovi v tako zoprnem nesoglasju, da bi jih naše uho ne moglo prenašati. Zasluga človeka jc, da je primerno lepoglasju izpre? menil te glasove ter iih uredil v lep harmonični sklad. To jc dose? gel s postopnim stoletia trajajočim iznreminjevaniem oblike in različ? ne debelosti okrilja. To postopno glasovno bolišanjc zvona ]e doka? zalo, da naprcdujc splošna dobrota in Icnota glasu v isti meri kot se nribližujejo delni glasovi popolni hiirmoniji ali z drugo besedo, da zavisi glasovna vrednost zvona le od harmonienega soglasja delnih glasov. Ni torej prav. da ocenjuje? mo dobroto zvona po svojem neza? ncsljivcm slušnem okusu. Occnje? vanjc mora temvee dognati, ali vsebuje zvon delnc glasove v har? monienem skladu. To pa ugotavlja poseben kromatieni instrument. Kdor L?a nima, ta nai torej ne go? vori ali pišc o dobroti zvonil. Krajevni dopisniki ne prideio tu« di brez tega v zadrego za snov. Pri« hod zvonov, ozaljšanje na vozovih, spreicm pri eastnem spremstvu, po? svečenje in navzočnost botrinstva, lepota liva (ne štediti z grajo, če je zvon piljen ali celo izsckan!), na? tančnost napisov, okraskov, slik, dviganje v zvonik, veselo pritrka? vanjc itd. V tern imajo domači do* pisniki dovolj snovi za svoje do? pise. tovin; Bizjak Rihard, Erzel. Vsi zgoraj podpisani smo letnika 1906. Enako pošiljamo tudi fantje letni? ka 1907. — Hladnik Fcliks, Idrija; Rejc Franc, Grahovo; Klavčič Stan? ko, Podgora; Stavar Jožcf, Zagorje (Kras); Pahor Jožef, Brestovica; Saver Alojzij, Sempeter; Karuzo Ignac, Gabrije; Kožul Milan, Bregi; Mihel Medart, Selo; Žust Jožef, Godovič; Brožič Anton, Gor. Ze? man; Kobal Janez, Budanje; Smr? del Josip, Dobropolje; Adolf Ve? trih, Batuje; Vidav Marij, Bane; Mal je vac Josip, Jelšane; Černigoj Ludvik, Bukovje; Tomšič Jožef, Posten je; Pavlin Rafael, Šempas; Švara Rudolf, Komen; Kretič Jožef, Tevče; Keršcvan Marcel, Trst; Mar? telanc Marij» Šempeter, p. Gorica; Vidmar Franc, Otlica; Gostiša An? ton, Zadlog; Sibela Franc, Škrbina; Batič Viktor, Kovači; Puc Franc, Podkraj; Širca Andrej, Podkraj; Vedam Jakob, Ukovica; Hreščič Ambrož, Šempeter, p. Gorica. Listnica uredništva. ! Cerkno: Oznanilo smo prepozno i prejeli. Pozdravljeni! j Rakovec, Logršče: Brez podpisa ne moremo priobčiti. i Kmetska posojilnica v Cerknem j r. z. z neom. zav. sklicujc j OBČNI ZBOR i na nedeljo dne 12. iunija 1927 ob j 14. uri v lastnem uradu s sledečim j dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskih zaključkov. 3. Volitev nadzorstva. 4. Raznoterosti. V slučaju nezadostne udeležbe, se bo vršil občni zbor pol ure kasne? je ob vsaki udeležbi in z istim dnev? nim redom. Načelstvo. Trgovskosobrtna zadruga v Gorici, | registrovana zadruga z neomejenim j jamstvom v likvidaciji, sklicuje po ; podpisanem likvidacijskem odboru na dan 19. junija t. 1. ob 10. uri v zadruginih uradnih prostorih v Tr? govskem domu OBČNI ZBOR s slcdečim dnevnim redom: 1. Poročilo likvidacijskega odbora. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje letnih računov. 4. Razdclitev čistega dobička. 5. Morebitni predlogi. Letni računi so članom na vpo? gled mcd uradnimi urami v zadru? gincm uradu. Posebni prcdlogi, o katcrih želijo zadružniki, da sc na občnem zboru razpravlja, se mora? jo naznaniti likvidacijskcmu odbo? ru najmanj pet dni prcd občnim zborom. Ža slučaj nasklcpčnosti občncga zbora se skliče 14 dni po? zneje drug občni zbor z istim dnev? nim redom, kateri sme sklepati v smislu pravil brez ozira na število zastopanih deležev. Likvidacijski odbor. Izgubljeno — najdeno. Pred 14 dnevi je neka oseba našla v Gorici zlate naočnike. Kdor jih je zgubil, naj sc oglasi pri upravi »Goriške Straže«. Prodam 30 novih panjev A.?2. si? stema na 10 satov. Cena po dogo? voru. Matija Lavrenčič, Št. Vid pri Vipavi. Gospodarski odsek v Vipavi išče mojstra za zgradbo apnenice ali več po dogovoru. Išče se tičenka za trgovino na deželi z manufakturnim in koloni? jalnim blagom, vešča nekoliko ita? lijanskega jezika in iz poštcne dru* žine. Naslov pove uprava »Goriške Straže«. BOTR1 pozor! Raznovrsfna darilazabirmo po NAJNIŽJIH CENAH se dobe pri domačinu ALBERTU MARiC-U urarju In zlatariu v Ajdovščini štev. 17 ACQUA DELLlMßMBA proti izpadanju Iai5. Vsebuje kinin in je vsled tega po«« sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Cä* stcllanovich, lastnik F. Bolkfio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carduci 9 pri Fiegel. b* Teod. Hribar (na8i.) « Gorica CORSO VERDI 32 « - (hiža Centr. Posoj«) Oj ta vojaški boben! Slovenski fantje?vojaki pri 3. top? ničarskem polku v Bologni pošilja? mo vroče pozdrave naj prvo naši »Goriški Straži«, ki nam prinaša mnogo novic iz naših rodnih kra? jev. — Tople pozdrave pošiljamo svojim staršem, sestram, bratom, fantom ter posebno pa našim ne? zvestim dekletom. Saj jc že pretc? klo veliko časa, odkar se nismo oglasili, scdaj pa ko se bliža čas za domov, bomo kmalu zapcli: »Ko boš pa domov prišel, pridi mi po? vedat, da Ti bom pomagala pun? kelček razvezat!« — Klee Ivan, Gra* hovo; Drufovka Vladimir, Štever? jan; Komcl Pavel, Solkan; Zivcc Franc, Svino pri Kobaridu; Filipčič Ivan, Senožeče; Pcrjevcc Peter, Se- lo pri Gorici; Trpin Ivan, Potoke pri Kobaridu; Gravnar Ciril, Šte? verjan: Sedej Ivan, Jclični vrh pri Idriji; Šuštcršič Gabrijel, Gor jan? sko; Spazapan Jožcf, Ozeljan: Bol? tar Jožef, Kanal; Stibilj Vinko, Vr? MM zbIoqb češbBga platna iz znanv vrstno bloflQ za porofcnee Iishor tudi v Blago solidno! m HBSBncharf I Hapann, vsafao- Izäira mofihegs in zenstoga sukeiB. Cene xsnernel Telefon štcv. 16 Ustanovljeno 1. \:M PcLtni fieh. 10.533 MESTNil HRAHILNICA LjUELjISKS Stanje vloženega denapja nad 260 mllljcnov dinarjew (ORADSKA STE1>IONICA) LJUBLJANA PRESERNOVA ULICA Stanjo wlozenep« denarja nad 104Q mllljonow kron • • sprejema vloge na hranilne knjižnice kakor tudi na tekočl račun, in Elcer protl naj- ugodnejJemu obrestovanju. Hranilnlca plačuje zlastl za vloge protl dogovorjen) od- ppovedi^v tekočem računi: ;«ajvlšje mogočc obrestl. ? Jamstvo za vse vlogcin obresii, tudl lekočega računa, je večje kot kjerkoH drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilnične- ga premoženja Se mesto Ljubljana z vsem premoienjcm ter davfno močjo. Uprav radi tega nalapajo prl njej sodižča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občlnskJ denar. Naši rojaki v AmcrikJ nalagajo svoje priliranke naj- veČ v na§i hranilnici, ker je tu popolnoma VAREN.