Tatjana Bala`ic Bulc UDK 811.163.6’243’271.14(=163.4) 

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta 
tatjana.balazic-bulc@guest.arnes.si 

JEZIKOVNI PRENOS PRI U^ENJU 
SORODNIH JEZIKOV (NA PRIMERU 
SLOVENŠ^INE IN SRBOHRVAŠ^INE1) 

Sporazumevalna zmo`nost, ki jo razvijemo v prvem jeziku (J1), je tudi podlaga za razvijanje sporazumevalne zmo`nosti pri kasnej{em u~enju tujih/drugih jezikov (JT/J2). V tem procesu pa pogosto prihaja do jezikovnega prenosa, tako pozitivnega kot negativnega. Na osnovi digitaliziranega korpusa usvajanja jezika, zgrajenega iz besedil pisnih izpitov iz znanja sloven{~ine, je bila narejena analiza negativnega jezikovnega prenosa med dvema najsorodnej{ima jezikoma, srbohrva{~ino (J1) in sloven{~ino 
(JT/J2). V ~lanku je predstavljen del raziskave, ki se nana{a predvsem na sistemizacijo in tipe napak, 
nastalih zaradi tak{nega prenosa. Iz analize napak je razvidno, katerim podro~jem moramo pri pou~evanju sloven{~ine kot JT/J2 posvetiti posebno pozornost, ko imamo pred seboj govorce srbohrva{~ine. 

1 U~enje sorodnih jezikov 

Pri u~enju tujega/drugega jezika (JT/J2) si navadno pomagamo s svojim prvim 
jezikom (J1),2 torej s pomo~jo sporazumevalne zmo`nosti, ki jo od rojstva dalje nadgrajujemo v J1, razvijamo tudi sporazumevalne zmo`nosti v vseh JT/J2, ki se jih 
u~imo kasneje. Pri tem pa (skoraj neizogibno) prihaja do jezikovnega prenosa oz. do 
prena{anja elementov enega jezikovnega sistema v drug jezikovni sistem (Filipovi} 
1986). Pri u~enju sorodnih jezikov je tak jezikovni prenos lahko pozitiven, omogo~a 
namre~ sporazumevanje `e na za~etni stopnji u~enja jezika, hkrati pa tudi negativen, 

1 Glavni kriterij pri izbiri korpusa za raziskavo je bil pripadnost tvorcev izbranih besedil srbohrva{kemu 
govornemu podro~ju (pri nekaterih avtorjih se pojavlja tudi termin srednjeju`noslovanski jezikovni pros-
tor, gl. npr. Brozovi} 2001). Seveda s sociolingvisti~nega stali{~a obstajajo danes na tem podro~ju trije 
standardni jeziki: bosanski, hrva{ki in srbski, v zadnjem ~asu pa se govori tudi o ~etrtem, ~rnogorskem 
(v ~lanku so razvr{~eni po abecednem redu). Vendar pa se v analiziranem gradivu ni pokazalo, da bi razlike med temi standardi vplivale na jezikovni prenos v sloven{~ino, zato pri ozna~evanju jezika uporabljam jezikoslovni termin srbohrva{ki jezik. 
2 Prvi jezik (J1) je jezik, ki se ga ~lovek nau~i najprej, tuji jezik (JT) je jezik, ki se ga u~i/nau~i v procesu formalnega izobra`evanja in ima v dr`avi zares status tujega jezika, drugi jezik (J2) pa je jezik okolja, 
jezik, ki se ga posameznik u~i/nau~i poleg prvega ali za njim. S slednjima je povezano tudi razlikovanje 
med u~enjem in usvajanjem jezika (Ferbe`ar 1999). 


78 Tatjana Bala`ic Bulc 

saj pri prena{anju elementov iz J1 v JT/J2 prihaja do napak, tj. odstopanj od norme 
ciljnega jezika (Ellis, po Pirih Svetina 2000). Zaradi podobnosti sistemov je te 
napake pri u~enju sorodnih jezikov te`ko odpraviti in ~e jim pri pou~evanju ne 
posve~amo dovolj pozornosti, ostanejo trajne (Po`gaj Had`i 2000). Za njihovo prepoznavanje in odpravljanje je pri pouku priporo~ljiva komunikacijsko-kontrastivna 
metoda, katere glavni cilj je, na eni strani razvijanje razli~nih jezikovnih spretnosti 
(poslu{anje, govorjenje, branje, pisanje, prevajanje), na drugi pa predstavitev jezikoslovnega gradiva v kontrastivnih tabelah, nastalih na osnovi kontrastivnih analiz 
jezikov v stiku (Po`gaj Had`i in Benjak 2002). Iz rezultatov kontrastivnih analiz so 
namre~ razvidne napake, ki nastajajo zaradi negativnega jezikovnega prenosa, na 
njihovi osnovi pa je mo`no izdelati tudi ustrezna didakti~na gradiva, kot so kontrastivna slovnica, u~benik, vaje ipd.3 

2 Sloven{~ina in srbohrva{~ina v stiku 

Sloven{~ina in hrva{~ina oz. celotno srbohrva{ko govorno podro~je sta v intenzivnej{em stiku od za~etka 20. stoletja, ko sta se zna{li v skupni dr`avi in je vse do 
osamosvojitve leta 1991 tedanja srbohrva{~ina (zlasti srbski jezikovni standard) 
izpodrivala sloven{~ino iz pomembnih dru`benih sfer, kot so zvezna zakonodaja, 
diplomacija, vojska in celo nekateri mno`i~ni komunikacijski mediji, simboli~no pa 
je bila prisotna tudi v {olstvu (Stabej 2003). Z osamosvojitvijo je sloven{~ina dobila status uradnega jezika v Sloveniji in srbohrva{~ina se je, tudi zaradi negativnega 
predznaka, ki izvira iz prej{njih obdobij, zelo hitro umaknila iz javnega `ivljenja. 
Tako so jezikovni standardi srbohrva{kega govornega prostora, tj. bosanski, hrva{ki 
in srbski, uradno postali tuji jeziki, vendar pa jezikovni stiki ostajajo, zlasti s sosednjo hrva{~ino, ki je v Sloveniji od leta 2000 eden od izbirnih predmetov v zadnjem 
triletju devetletne osnovne {ole.4 

V jezikoslovju se je v zadnjih letih pisalo predvsem o jezikovnem prenosu iz sloven{~ine (J1) v (zlasti) hrva{~ino (JT/J2),5 medtem ko je bilo raziskav jezikovnega 
prenosa iz srbohrva{~ine, tj. bosan{~ine, ~rnogor{~ine, hrva{~ine, srb{~ine, (J1) v 
sloven{~ino (JT/J2) zelo malo,6 ~eprav se lektorji na razli~nih te~ajih sloven{~ine 
kot JT/J2 in na izpitih iz znanja sloven{~ine pogosto sre~ujejo s tem problemom. To 
je bila glavna spodbuda za ob{irnej{o raziskavo tega, do sedaj slabo raziskanega 
podro~ja, ki je bila izpeljana na osnovi korpusa pisnih izpitov iz znanja sloven{~ine 
kot JT/J2 v okviru diplomskega dela (Bala`ic 2001). V ~lanku je predstavljen del 
raziskave, ki se nana{a predvsem na sistemizacijo in tipe napak, nastalih zaradi negativnega jezikovnega prenosa.7 

3 Primer kontrastivnega didakti~nega gradiva so npr. kontrastivni u~benik za u~enje hrva{~ine Vje`be iz
hrvatskog ili srpskog jezika I (1990) ter modeli foneti~nih korekcij na CD-ROM-u in v knjigi Hrva{~ina
in sloven{~ina v stiku/Hrvatski i slovenski u kontaktu (2002) avtorice Vesne Po`gaj Had`i.
4 Trenutno se predmet izvaja v dveh O[ v Mariboru in eni v Ljubljani, z naslednjim {olskim letom pa naj
bi z delom za~elo {e ve~ skupin. Ve~ o u~nem na~rtu gl. npr. v Po`gaj Had`i in Benjak 2002. 
5 Ve~ o tem npr. Po`gaj Had`i 2002.
6 Na to temo je napisanih le nekaj ~lankov, npr. Po`gaj Had`i in Ferbe`ar 2001.
7 V nadaljnjih raziskavah bi bilo treba sistemati~no raziskati tudi pozitivni jezikovni prenos, ki je pri sorod
nih jezikih prav gotovo eden osnovnih komunikacijskih postopkov, vsaj na za~etni stopnji u~enja jezika. 



Jezikovni prenos pri u~enju sorodnih jezikov (na primeru sloven{~ine in srbohrva{~ine) 79 

3 Problem in cilji raziskave 

Raziskava je zajela dve podro~ji teorije u~enja JT/J2: jezikovni prenos ter razlikovanje u~enja in usvajanja jezika (gl. op. 2). Glavni cilji raziskave so namre~ bili: a) 
v analiziranem gradivu dolo~iti tipe napak, ki nastajajo zaradi negativnega jezikovnega prenosa iz J1 (srbohrva{~ina) v JT/J2 (sloven{~ina); b) ugotoviti morebitno pojavljanje razli~nih vrst napak pri tem prenosu in c) ugotoviti morebitno pojavljanje razli~nih tipov napak pri razli~nih skupinah8 kot posledico razlik med u~enjem in usvajanjem jezika. Zaradi obse`nosti raziskave sta v ~lanku predstavljena le 

prva dva problema, povezana z jezikovnim prenosom. 

4 Korpus 

Korpus je zgrajen iz 138 pisnih testov za izpit iz aktivnega znanja sloven{~ine, ki so 
ga kandidati opravljali v Izpitnem centru Centra za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik 
med letoma 1998 in 2000.9 Pisni test sestavljajo vaje za preverjanje slu{nega 
razumevanja ter slovni~ne (zlasti oblikoslovne in skladenjske), leksikalne (frazeologija) in besedilne zmo`nosti (tvorjenje besedila na izmed treh mo`nosti izbrano 
temo). V analizo je vklju~eno le samostojno tvorjeno besedilo, prosti spis na dolo~eno temo (npr. Moj prijatelj, Kuharski recept, @ivljenje v mestu ipd.), ker izhajam 
iz tega, da se jezikovni prenosi najizraziteje poka`ejo v samostojnem delu in tudi na 
vseh ravninah, razen, seveda, na glasoslovni. Seveda pa ima tak izbor tudi pomanjkljivosti. Ena od teh je prav gotovo ta, da lahko v jezikovni komunikaciji tvorec 
besedila zaradi svoje strate{ke zmo`nosti izbere obliko, ki jo najbolj pozna, in se 
izogne tistim, ki jih ({e) ne obvlada. Upo{tevati pa je treba tudi ne ravno spodbudne 
okoli{~ine nastajanja besedil (testiranje znanja jezika kot pogoj za integracijo v tuje 
okolje). 

Vsa besedila so bila prenesena v elektronsko obliko in predstavljajo jezik v to~no 
dolo~eni rabi, tako da lahko govorimo o digitaliziranem specializiranem korpusu,10 
natan~neje o korpusu usvajanja jezika (learner corpus), ki ima tudi ozna~ene oz. 
kodirane napake.11 Tak{ni korpusi dajejo kontrastivni analizi nove razse`nosti, saj 
omogo~ajo, za razliko od tradicionalne analize napak, ki je temeljila predvsem na 

8 Testi so bili v raziskavi razdeljeni v tri skupine glede na izobrazbo njihovih tvorcev: v prvi skupini so 
tisti z zaklju~eno osnovno ali srednjo izobrazbo, v drugi z visoko, tretjo pa tvorijo bodo~i {tudenti. 
9 Analizirani pisni testi so narejeni po tedaj veljavnem programu Sloven{~ina za hrva{ko/srbsko govore~e, 
ki je bil sprejet leta 1988 in popravljen leta 1992. Ta program je vklju~eval samo govorce hrva{kega oz. 
srbskega jezika in je omogo~al samo teko~e sporazumevanje za osebne potrebe, izklju~eval pa je govorce 
drugih jezikov in zo`eval sporazumevalno zmo`nost. Zaradi teh pomanjkljivosti in nenazadnje tudi zaradi novega statusa sloven{~ine v novi dr`avi (uradni jezik v Republiki Sloveniji) je bil konec leta 2000 
sprejet nov program Sloven{~ina za tujce, ki je nastal na podlagi raziskovalnih projektov Prenova standardov znanja sloven{~ine kot drugega/tujega jezika in Strokovna nadgradnja testiranja aktivnega znanja slovenskega jezika. Program sta pripravili Ina Ferbe`ar in Nata{a Pirih Svetina. Ve~ o tem v Ferbe`ar 
in Pirih Svetina 2002. 
10 Ve~ o korpusih in korpusnem jezikoslovju npr. v Gorjanc 2002. 
11 Korpus zaenkrat ni kodiran po splo{no veljavnih kriterijih, kot je npr. SGML (Standard Generalised 
Markup Language), ki dolo~a osnovno in najbolj natan~no definirano stopnjo ra~unalni{kega zapisa 
strukture besedil (Erjavec 1996/97), zato ni splo{no uporaben. Ve~ o korpusih usvajanja jezika npr. v 
Granger 1998. 


80 Tatjana Bala`ic Bulc 

iskanju napak, preu~evanje tudi drugih zna~ilnosti usvajanja jezika, kot so npr. 
pogostnost rabe dolo~enih jezikovnih vzorcev ciljnega jezika in njihovo pretirano 
(overuse) ali premajhno (underuse) rabo glede na govorce J1, strategije izogibanja 
(avoidance strategies), ki prepre~ujejo celosten razvoj izraznih mo`nosti, ugotavljanje podro~ij, na katerih govorci JT/J2 (ne) dose`ejo performance govorcev J1 itd. 
(Leech 1998). 

Analiza besedil je bila izvedena s posebnimi aplikacijami za Microsoft Word in z 
ra~unalni{kim programom MonoConc 95 1.5B, ki je eden izmed {tevilnih programov za ugotavljanje pogostnosti posameznih besed in dolo~anje konkordanc, tj. seznama vseh pojavitev dolo~ene besede z njenim besednim okoljem v ra~unalni{kem 

korpusu besedil. 

5 Rezultati analize 

5.1 Najpogostej{e napake 
Kot je `e omenjeno, je raziskava zajela negativni jezikovni prenos iz srbohrva{~ine 
(JT) v sloven{~ino (J1) oz. analizo napak, ki nastajajo zaradi tak{nega prenosa. 
Napake so se pojavljale na vseh jezikovnih ravninah, kot je bilo pri~akovati, predvsem na tistih mestih, kjer se jezikovna sistema razlikujeta. Vseh napak v analiziranem gradivu je bilo 1045. V nadaljevanju so predstavljene najpogostej{e napake, 
tj. tiste, ki imajo v korpusu pogostost ve~ kot 52 pojavitev (5 %). To so: napake pri 
zapisovanju vejice (427), glasovnih premenah (103), sklanjatvenih vzorcih (87), 
rabi konektorjev (70), stalnem besednem redu (61) in dvojini (54). V grafikonu 1 so 
prikazane tudi v odstotkih. 


Grafikon 1: Najpogostej{e napake pri negativnem jezikovnem prenosu.



Jezikovni prenos pri u~enju sorodnih jezikov (na primeru sloven{~ine in srbohrva{~ine) 81 

5.1.1 Napake pri glasovnih premenah 
V analiziranem gradivu se iz srbohrva{~ine v sloven{~ino najpogosteje prena{ajo 
naslednje glasovne premene: 

a) premene po zvene~nosti, ki se v srbohrva{~ini zaradi morfonolo{kega 
pravopisa tudi zapisujejo, v sloven{~ini pa se zaradi morfolo{kega pravopisa (z redkimi izjemami, npr. mo` – mo{ki) samo izgovarjajo (npr. shr. 
nizak, niska, slov. nizek, nizka) (6) 

(6) gdo, nisko, op~utek, te{ko, s gobami nam. slov. kdo, nizko, ob~utek, 
te`ko, z gobami 
b) vokalizacija, ki je v srbohrva{~ini povzro~ila, da se je -l na koncu nekaterih 
besed ali zlogov vokaliziral v -o, v sloven{~ini pa se to ni zgodilo (npr. shr. 
posao, mio, igrao, slov. posel, mil, igral);12 v analiziranem gradivu prihaja 
do prenosa v paradigmah dele`nikov na -l mo{kega spola (7) 

(7) delo, spremenio, u~io, vidio, `iveo nam. slov. delal, spremenil, u~il, videl, 
`ivel 
c) izpadanje podvojenih soglasnikov ali soglasnikov v soglasni{kem sklopu 
(na meji osnove in kon~nice ter na meji osnove in pripone), ki se v srbohrva{~ini tudi zapisuje, v sloven{~ini pa obstaja ta premena le v izgovoru 
(npr. shr. iza, slov. izza) (8) 

(8) lasnik, odaja, otujenost, rastavi{~e nam. slov. lastnik, oddaja, odtujenost, razstavi{~e 
~) zev oz. sklop dveh samoglasnikov na stiku morfemov ali v korenu besede, 
med katera se zaradi la`je izgovorjave vriva j, in sicer v srbohrva{~ini tudi 
v zapisu, v sloven{~ini samo v izgovoru (npr. shr. materijal, slov. material) 

(9) 
(9) ambijent, dijalog, pacijenti, varijante nam. slov. ambient, dialog, pacienti, variante 
5.1.2 Napake pri sklanjatvenih vzorcih samostalnikov in pridevnikov 
Sklanjatveni vzorci so v srbohrva{~ini in sloven{~ini prete`no prekrivni, zato je jezikovni prenos {e intenzivnej{i. Tabeli 1 in 2 prikazujeta, v katerih samostalni{kih in 
pridevni{kih13 paradigmah se sistema razlikujeta. 

12 Tu gre predvsem za razlike v zapisu, izgovorno sta si ta dva glasova precej blizu.
13 Navajam samo samostalni{ke in pridevni{ke sklanjatvene vzorce, saj je teh v analiziranem gradivu 
v
primerjavi z zaimki in {tevniki precej ve~ (76 %)
. 



82 Tatjana Bala`ic Bulc 

spol ednina mno`ina 
mo{ki, srednji / R, D, M, O14 
`enski T, O R, D, M, O 

Tabela 1: Razlike v samostalni{kih paradigmah.


spol ednina mno`ina 
mo{ki R, D, T, M M, O 
`enski D, T, M, O D, M, O 
srednji R, D, M, D, M, O 

Tabela 2: Razlike v pridevni{kih paradigmah. 

V analiziranem gradivu se napake pojavljajo skoraj na vseh teh mestih. Pri samostalni{kih sklanjatvenih vzorcih se nista realizirala le O ed. `. sp. in D mn. sr. sp., pri 
pridevni{kih pa D ed. m. sp., D in O mn. `. sp ter M in O mn. sr. sp. Za zgled navajam nekaj primerov za mo{ki (10), `enski (11) in srednji spol (12). 

(10) m. sp.: sam. mn. – (veliko) prijatelja, krokodilima, s sosedima nam. 
slov. (veliko) prijateljev, krokodilom, s sosedi; prid. edn. – (svog) 
rojstnog (kraja), njegovog (sina), v stanovanjskom (bloku) nam. slov. 
rojstnega (kraja), njegovega (sina), v stanovanjskem (bloku); prid. mn. 
– v dobrim (odnosima), s svojim (star{ima) nam. slov. v dobrih 
(odnosih), s svojimi (star{i) 
(11) `. sp.: sam. edn. – (imam) prijateljicu, pred bankom nam. slov. (imam) 
prijateljico, pred banko; sam. mn. – (veliko ekolo{kih) institucija, 
(posledica njihovih) odlu~itvi, (vsim) nevarnostima, v te`avam nam. 
slov. (veliko ekolo{kih) in{titucij, (posledica njihovih) odlo~itev, 
(vsem) nevarnostim, v te`avah; prid. edn. – glavnoj (jedi), (imam) 
najbolj{u (prijateljicu), po kon~anoj (srednji {oli), z govejom (juho) 
nam. slov. glavni (jedi), najbolj{o (prijateljico), po kon~ani (srednji 
{oli), z govejo (juho); prid. mn. – v razli~nim (nevarnostima) nam. v 
razli~nih (nevarnostih) 
(12) sr. sp.: sam. mn. – (posledica njihovih) dejanja nam. slov. (posledica 
njihovih) dejanj; prid. mn. – u velikim mestima nam. v velikih mestih 
14 Okraj{ave: R = rodilnik, D = dajalnik, T = to`ilnik, M = mestnik, O = orodnik. 


Jezikovni prenos pri u~enju sorodnih jezikov (na primeru sloven{~ine in srbohrva{~ine) 83 

5.1.3 Napake pri rabi konektorjev 
V analiziranem korpusu se pojavljajo napake pri rabi relativnih ter nekaterih vezni{
kih in prislovnih konektorjev,15 predvsem za izra`anje relacije, protivnosti, vezalnosti, namere in ~asa. 

a) Srbohrva{ki relativni konektor koji se namesto ustreznega ki v sloven{~ino 
prena{a kot konektor kateri, ki pa navadno stoji le v predlo`nih zvezah 
(primera 13, 14). 

(13) 
pri prijateljici katera je nora za horoskopom nam. pri prijateljici, ki 
je nora na horoskop 
(14) ~lovek kateremu se najve~ dopade zimski turizem nam. ~lovek, ki mu 
je najbolj v{e~ zimski turizem 
Podobno je tudi z drugimi relativnimi konektorji, npr. srbohrva{ki konektor gdje se 
v sloven{~ino prena{a kot konektor kam nam. kamor (15), {to pa kot kaj nam. kar 

(16) ipd. 
(15) kam greva midva tam `eli in ona nam. kamor greva midva, tja `eli tudi 
ona 
(16) tisto kaj jaz naredim nam. tisto, kar jaz naredim 
b) Srbohrva{ka vezni{ka konektorja za izra`anje protivnosti a in ali obstajata 
tako v srbohrva{~ini kot v sloven{~ini, vendar se v protivnih priredjih z 
dvema vr{ilcema dejanja ali dvema razli~nima dejanjema v sloven{~ini 
uporablja vezni{ki konektor pa. To je tudi vzrok za napake (17, 18). 

(17) (policisti) so od{li, a mi smo se lotili pospravljanja nam. so od{li, mi 
pa smo se lotili pospravljanja 
(18) tri sobe bi bile za dru`ino, a ~etrta za gostje nam. tri sobe so bile za 
dru`ino, ~etrta pa za goste 
c) Srbohrva{ki prislovni konektor kad(a) v sloven{~ini ustreza tako vezni{
kemu konektorju ko kot prislovnemu konektorju kdaj, ki pa se lo~ita v 
pomenu: prvi izra`a so~asnost dejanja, drugi nedolo~no ~asovnost. V analiziranem korpusu se najpogosteje pojavlja kdaj namesto ko (19, 20). 

(19) kdaj sem pri{la v novo {olo nisem imala prijatelja nam. ko sem pri{la 
v novo {olo, nisem imela prijateljev 
15 Tipologijo konektorjev, tj. elementov, ki imajo v besedilu povezovalno vlogo, povzemam po Vel~i} 
1987, ki lo~i relativne (npr. oziralni zaimki ki, kateri, kar), vezni{ke (npr. in, ali, ker), prislovne (npr. 
ampak, namre~, predvsem, nasprotno, prav tako), frazeologizirane (npr. v prvi vrsti, na eni strani, na 
primer, z drugimi besedami, ne glede na to) in propozicionalne konektorje (npr. to pomeni da, pomembno je da, ne smemo pozabiti da, moramo povedati da). V analiziranem korpusu se pojavljajo le prvi trije 
tipi. 


84 Tatjana Bala`ic Bulc 

(20) spoznala sva se kdaj sem pri{el `iveti v tisto hi{o nam. spoznala sva se, 
ko sem pri{el `ivet v tisto hi{o 
~) V analiziranem gradivu se srbohrva{ki prislovni konektor kako v nekaj primerih pojavlja kot konektor za izra`anje namere (21). Tak{na raba je v 
srbohrva{~ini obi~ajna, saj se s konektorjem kako izra`ata tako na~in kot 
namera, medtem ko se v sloven{~ini z njim izra`a samo na~in. 

(21) to~no odredijo njihovo turisti~no zmogljivost in infrastrukturo, kako bi 
zmanj{ali to negativno stran turizma nam. to~no dolo~ijo njihovo turisti~no zmogljivost in infrastrukturo, da bi zmanj{ali to negativno stran 
turizma 
d) Srbohrva{ki i ima dva razli~na pomena: je vezni{ki konektor za izra`anje 
vezalnosti in modifikator. V sloven{~ini prvemu ustreza vezni{ki konektor 
in, drugemu pa ~lenek tudi. Zaradi semanti~ne bli`ine se namesto modifikatorja v analiziranem korpusu pogosto pojavlja konektor in (22, 23). 

(22) zraven dobre hrane, gre in dobra pija~a nam. k dobri hrani gre tudi 
dobra pija~a 
(23) kam greva midva tam `eli in ona nam. kamor greva midva, tja gre tudi 
ona 
5.1.3.1 Napake pri zapisovanju vejice 
S konektorji so povezane tudi napake, ki so v analiziranem korpusu najpogostej{e, 
to so napake pri zapisovanju vejice. Do teh napak prihaja zaradi razlik v pravopisnih pravilih za zapisovanje vejice v priredno in podredno zlo`enih povedih. V 
sloven{~ini se namre~ deli ve~stav~nih povedi obvezno lo~ijo z vejico, ki navadno 
stoji pred konektorjem, v srbohrva{~ini pa le protivno in sklepalno priredje ter 
inverzne povedi, torej tiste, ki se namesto z glavnim stavkom za~nejo s konektorjem 
odvisnega stavka. Zato je v srbohrva{kih besedilih vejic precej manj, pravilo pa se 
prena{a tudi v sloven{~ino (primeri 1–5).16 

(1) ... kuharska pomo~nica. Hrano ne kuham jas [ [0] ] ampak ta glavna kuharica 0 
ki dela do p... 
(2) ...i v osnovno {olo. @e takrat sam vedel [ [0] ] da bo to moj najbolj{i prijatelj. 
Glede ... 
(3) ... na{i dru`bi niso pogoste. Vpra{anje je [ [0] ] kako bo tvojo odlo~itev sprejelo okolje ... 
16 Analiza zapisovanja vejice je izvedena z ra~unalni{kim programom MonoConc 95 1.5B. Manjkajo~e 
vejice so ozna~ene z ni~lo v oglatem oklepaju, levo in desno od njih pa so besede iz konkretnega konteksta (konkordance). 


Jezikovni prenos pri u~enju sorodnih jezikov (na primeru sloven{~ine in srbohrva{~ine) 85 

(4) ...o `ivi {portsko. Ima `eno in eno h~erko [ [0] ] ki je stara 11 let. Jaz imam 
mojega pr... 
(5) ... pomnim. Vedno sem `elela imeti sestrico [ [0] ] s katero bi se lahko pogovarjala o `ivl... 
Vzrok za tak{no {tevilo napak pri zapisovanju vejice pa so prav gotovo tudi okoli{~ine nastajanja besedila, saj so tvorci besedil zaradi ~asovne omejenosti in stresnosti situacije verjetno bolj pozorni predvsem na samo ubeseditev sporo~ila, zato so 

na pravopisna pravila dostikrat manj pozorni. 

5.1.4 Napake pri stalnem besednem redu 
Pri besednem redu se najpogosteje pojavljajo napake, ki nastajajo zaradi a) razlik med 
jezikoma v mestu naslonk v stavku in b) razlik v naslonskem nizu. V srbohrva{kem 
jeziku naslonke navadno stojijo za prvo nagla{eno besedo v stavku,17 v sloven{~ini za 
prvim stav~nim ~lenom, v zlo`enih povedih pa za veznikom ali na prvem mestu, ~e 
veznika ni. Zaradi teh razlik nastajajo napake, najpogosteje pri pomo`nem glagolu biti 
(23–25), pa tudi pri drugih nepolnopomenskih glagolih (26, 27). 

(23) v velikih mestih ceste so umazane nam. v velikih mestih so ceste 
umazane 
(24) vse so to moji sosedje nam. vse to so moji sosedje 
(25) ko sem pri{la v Ljubljano moja mamica je bila sama doma nam. ko 
sem pri{la v Ljubljano, je bila moja mamica sama doma 
(26) zavedam se da risanje imam najraj{e nam. zavedam se, da imam 
risanje najraje 
(27) ker pogosto imamo v oddaji tudi kak{ne goste iz tujine nam. ker 
imamo v oddaji pogosto tudi kak{ne goste iz tujine 
V naslonskem nizu so najpogostej{e napake v pozicioniranju povratnega zaimka se 
ob zaimku v dajalniku. V srbohrva{~ini stoji povratni zaimek se za osebnim 
zaimkom v dajalniku, v sloven{~ini pa pred njim. Pravilo se iz srbohrva{~ine prena{a v sloven{~ino (28, 29). 

(28) zdele so mi se zelo zabavne nam. zdele so se mi zelo zabavne 
(29) va{e vpra{anje nam se zdi najbolj zanimivo nam. va{e vpra{anje se 
nam zdi najbolj zanimivo 
V srbohrva{~ini se pri povratnih glagolih v pretekliku 3. osebe ednine izpu{~a 
pomo`ni glagol (glagolska naslonka) je. V sloven{~ini to ni mo`no, a se pravilo pri 
u~enju jezika prena{a iz J1 (30, 31). 

17 Ta tendenca je tako mo~na, da lahko (predvsem v hrva{kem standardu) enklitika razdeli celo besedno 
zvezo, npr. shr. profesorica je engleskog jezika, slov. je profesorica angle{kega jezika. Seveda je tak 
besedni red stilno zaznamovan. 


86 Tatjana Bala`ic Bulc 

(30) mi se sre~a osmehnila nam. se mi je sre~a nasmehnila 
(31) on se z na{im predlogom takoj strinjal nam. on se je z na{im predlogom takoj strinjal 
5.1.5 Napake pri dvojinskih vzorcih 
Srbohrva{~ina in sloven{~ina se razlikujeta tudi v slovni~nem {tevilu, srbohrva{~ina 
pozna namre~ samo dve {tevili: ednino in mno`ino, medtem ko je posebnost sloven{~ine {e dvojina. Napake nastajajo tako pri samostalnikih in pridevnikih (32, 33) kot 
pri glagolih (34, 35). 

(32) dve slovenske gramatike nam. dve slovenski slovnici 
(33) kot da sva stari znanci nam. kot da sva stara znanca 
(34) smo se poro~ili nam. sva se poro~ila 
(35) oba otroka se ukvarjajo nam. oba otroka se ukvarjata 
5.2 Vrste napak18 
Kot je `e iz zgornjih primerov razvidno, vzroki za nastajanje napak v analiziranem 
gradivu niso vedno enaki. Izkazalo se je, da pri negativnem jezikovnem prenosu iz 
srbohrva{~ine (J1) v sloven{~ino (JT) nastajata dve vrsti napak: a) napake, ki nastajajo zaradi razlik med jezikovnima sistemoma, in b) napake, ki nastajajo zaradi 
prena{anja jezikovnih vzorcev s pomo~jo dobesednega prevajanja. 

Zaradi razlik med jezikovnima sistemoma nastajajo napake pri zapisovanju vejice 
(npr. vpra{al me je(,) ali se lahko pogovarja z mano) in glasovnih premen (npr. 
odaja nam. oddaja), napake pri sklanjatvenih vzorcih (npr. s svojim star{ima nam. 
s svojimi star{i) in dvojinskih oblikah (npr. smo se videla nam. sva se videla), pri 
stalnem besednem redu (npr. pred odhodom nasmehnila se mi je sre~a nam. pred 
odhodom se mi je nasmehnila sre~a) in vezljivosti (npr. nisem nora za horoskopom 
nam. nisem nora na horoskop) ter pri besedotvorju (osmehnila nam. nasmehnila). 

Napake, nastale zaradi prena{anja vzorcev s pomo~jo dobesednega prevajanja, se 
ka`ejo zlasti pri konektorjih (gl. primere 13–16, 19, 20, 22, 23), {e bolj pa pri besednih zvezah ({e ne delam, ampak grem v {olo nam. {e ne delam, ampak hodim v {olo, 
jaz se kli~em XY nam. imenujem se/ime mi je XY, svobodni ~as nam. prosti ~as). V 
tem smislu so problemati~ne tudi besedne zveze z glagolskima primitivoma biti in 
imeti (npr. pogledam ~e ima paj~evine nam. pogledam, ~e je (kak{na) paj~evina). 

18 V teoriji obstajajo razli~ne tipologije jezikovnih napak, s pomo~jo katerih ugotavljamo njihov izvor. 
Napake, nastale zaradi negativnega jezikovnega prenosa, nekateri (npr. Lott) dalje delijo na a) napake po 
analogiji, ki nastanejo zaradi podobnosti besed v J1 in JT, b) prenos v strukturi (interference) in c) medjezikovno-znotrajjezikovne napake, ki nastanejo zaradi nerazlikovanja strukture v J1. Ve~ o tem v Pirih 
Svetina 2000 in 2003. 


Jezikovni prenos pri u~enju sorodnih jezikov (na primeru sloven{~ine in srbohrva{~ine) 87 

6 Sklep 

V ~lanku so predstavljeni najpogostej{i tipi napak, nastalih zaradi negativnega jezikovnega prenosa med dvema najsorodnej{ima jezikoma, srbohrva{~ino, tj. bosan{~ino, ~rnogor{~ino, hrva{~ino, srb{~ino, (J1) in sloven{~ino (JT/J2), ter vrste napak, 
ki se pojavljajo v za raziskavo namensko zgrajenem korpusu. Besedilni korpus sestavljajo pisni izpiti iz znanja sloven{~ine. Besedila so zapisana v elektronski obliki, tako da lahko govorimo o specializiranem korpusu, natan~neje o korpusu usvajanja jezika, napake, tj. odstopanja od norme ciljnega jezika, pa kodirane. 

Napake se v analiziranem korpusu pojavljajo na vseh jezikovnih ravninah, predvsem 
na tistih mestih, kjer se jezikovna sistema razlikujeta. Med vsemi so najpogostej{e 
napake pri 

a) zapisovanju vejice,
b) glasovnih premenah (zlasti premenah po zvene~nosti, vokalizaciji l v o, izpada


nju soglasnikov in vrivanju ~rke j med dva samoglasnika), 
c) samostalni{kih in pridevni{kih sklanjatvenih vzorcih, 
~) rabi relativnih, vezni{kih in prislovnih konektorjev za izra`anje relacije, protiv

nosti, vezalnosti, namere in ~asa, 
d) stalnem besednem redu (predvsem pri polo`aju naslonk v stavku ter pri zapovrstju naslonk v naslonskem nizu) in 
e) dvojini, ki je srbohrva{~ina niti ne pozna. 

V analiziranem gradivu se ka`eta dva tipa napak: 

1) napake, ki nastajajo zaradi razlik med jezikovnima sistemoma, torej napake pri 
zapisovanju vejice, sklanjatvenih vzorcih, stalnem besednem redu itd.; 

2) napake, ki nastajajo zaradi prena{anja jezikovnih vzorcev s pomo~jo dobesednega prevajanja, npr. prevajanje konektorja kad v slov. kdaj nam. ko, dobesedno prevajanje besednih zvez, npr. {e ne delam, ampak grem v {olo nam. {e ne delam, 
ampak hodim v {olo. 

Iz analize napak je razvidno, katerim podro~jem moramo pri pou~evanju sloven{~ine 
kot JT/J2 posvetiti posebno pozornost, ko imamo pred seboj govorce srbohrva{~ine, 
tj. bosan{~ine, ~rnogor{~ine, hrva{~ine, srb{~ine, na osnovi te analize pa bi bilo v prihodnosti treba izdelati ustrezna didakti~na gradiva, kot so razli~ne vaje za odpravljanje omenjenih napak, kontrastivni u~beniki, specializirani slovarji s seznamom najproblemati~nej{ih besed za to skupino govorcev itd. Znano je, da je napake, nastale zaradi negativnega jezikovnega prenosa, te`ko odpraviti, zato jim moramo pri u~enju/pou~evanju sorodnih jezikov posvetiti posebno pozornost. 

Kot sem `e v uvodu omenila, je bilo to podro~je do sedaj slabo raziskano, malo{tevilne 
raziskave, vklju~no s to, pa so {e precej tradicionalne, osredoto~ene predvsem na analizo napak. Tako {e vedno ostaja povsem neraziskano podro~je besediloslovja, nove 
mo`nosti raziskovanja pa odpira tudi korpusno jezikoslovje, v konkretnem primeru 
korpusi usvajanja jezika, ki omogo~ajo razli~na, zlasti kvantitativna raziskovanja, kot 


88 Tatjana Bala`ic Bulc 

so npr. ugotavljanje pogostnosti rabe dolo~enih jezikovnih vzorcev ciljnega jezika, 
odkrivanje strategij izogibanja itd. Torej, izzivov je ne{teto, samo {e lotiti se jih treba. 

Literatura 

Bala`ic, Tatjana, 2001: Negativni jezikovni prenos pri u~enju sorodnih jezikov. Diplomska 
naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 

Bari}, Eugenija, et. al., 1995: Hrvatska gramatika. Zagreb: [kolska knjiga. 

Brozovi}, Dalibor, 2001: Lingvisti~ki nazivi na srednjoju`noslavenskom podru~ju. Svein 
Monnesland (ur.): Jezik i demokratizacija. Sarajevo: Institut za jezik. 25–32. 

Erjavec, Toma`, 1996/97: Ra~unalni{ke zbirke besedil. Jezik in slovstvo 42/2–3. 81–95. 

Ferbe`ar, Ina, 1999: Merjenje in merljivost v jeziku. Na sti~i{~u jezikoslovja in psihologije: 
nekaj razmislekov. Slavisti~na revija 47/4. 417–436. 

Ferbe`ar, Ina in Pirih Svetina, Nata{a, 2002: Izobra`evalni programi. Izobra`evanje odraslih. 
Sloven{~ina za tujce. Ljubljana: Zavod RS za {olstvo. 

Filipovi}, Rudolf, 1986: Teorija jezika u kontaktu. Zagreb: JAZU. 

Gorjanc, Vojko, 1998: Konektorji v slovni~nem opisu znanstvenega besedila. Slavisti~na revija 46/4. 367–388. 

Gorjanc, Vojko, 2002: Jezikoslovna na~ela gradnje ra~unalni{kih besedilnih zbirk strokovnih 
jezikov. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 

Granger, Sylviane (ur.), 1998: Learner English on Computer. London, New York: Longman. 

Leech, Geoffrey, 1998: Learner corpora: what they are and what can be done with them. 
Granger, Sylviane (ur.): Learner English on Computer. London, New York: Longman. 
xiv–xx. 

Pirih Svetina, Nata{a, 2000: Razvoj jezikovne zmo`nosti pri usvajanju sloven{~ine kot drugega jezika. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 

Pirih Svetina, Nata{a, 2003: Napaka v ogledalu procesa u~enja tujega jezika. Jezik in slovstvo 48/2. 17–26. 

Po`gaj Had`i, Vesna, 1997: Hrvatski i slovenski jezik u kontrastivnom pristupu. Damjanovi}, 
Stjepan in Nemec, Kre{imir (ur.): Prvi hrvatski slavisti~ki kongres. Zbornik radova. Zagreb: 
Hrvatsko filolo{ko dru{tvo. 365–372. 

Po`gaj Had`i, Vesna, 2000: Komunikacijsko-kontrastivni sustav u~enja srodnih jezika. 
Spasov, Aleksandar et al. (ur.): Makedonsko-slovene~ki nau~en sobir. Jazi~nite, literaturnite i 
kulturnite relacii megu Makedonija i Slovenija. Skopje: Filolo{ki fakultet Bla`e Koneski. 
155–170. 


Jezikovni prenos pri u~enju sorodnih jezikov (na primeru sloven{~ine in srbohrva{~ine) 89 

Po`gaj Had`i, Vesna, 2002: Hrva{~ina in sloven{~ina v stiku/Hrvatski i slovenski u kontaktu. 
Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakultete. 

Po`gaj Had`i, Vesna in Benjak, Mirjana, 2002: Nastavni program za hrvatski jezik u reformiranoj slovenskoj osnovnoj {koli. Stolac, Diana, Ivaneti}, Nada in Pritchard, Boris (ur.): 
Primijenjena lingvistika u Hrvatskoj: izazovi na po~etku XXI. stolje}a. Zagreb – Rijeka: 
HDPL. 453–464. 

Po`gaj Had`i, Vesna in Ferbe`ar, Ina, 2001: Tudi to je sloven{~ina. Orel, Irena (ur.): 37. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Center za sloven{~ino kot drugi/tuji 
jezik. 57–68. 

Simi}, Radoje, 2001: Srpska gramatika I, II. Beograd: Nau~no dru{tvo za negovanje i prou~avanje srpskog jezika. 

Stabej, Marko, 2003: Sloven{~ina: kaj {e ostane velikim? Lmtopis 50/1. 60–72. 

Topori{i~, Jo`e, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba. 

Topori{i~, Jo`e, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. 

Vel~i}, Mirna, 1987: Uvod u lingvistiku teksta. Zagreb: [kolska knjiga. 

Viri 

Testi za izpit iz aktivnega znanja sloven{~ine (1998–2000).