Poštnina plačana r gotovini.
URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik V.
V
Ljubljani dne 11. novembra 1948.
Številka 48
VSEBINA:
259.	Uredba o odkupu fižola v gospodarskem letu 1948/49.
260.	Uredba o odkupu prosa im ajde v gospodarskem leto 1948/49.
261.	Pravilnik o pripravniški službi, strokovnih izpitih in tečajih za republiške državne uslužbence in uslužbence ljud-
skih odborov prosvetno-znanstvene stroke ter o prehodu uslužbencev iz drugih strok v prosvetno-zinamstveno stroko.
262.	Odredba o mletju žita im plačila mlevnine v gospodarskem letu 1948/49.
263.	Navodilo za izvajanje uredbe o odkupu fižola v gospodarskem letu 1948/49.
UREDBE. ODREDBE. H&VOMLA IN ODLOČBE
VLADE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
259.
Na podlagi 1. člena zakona o pooblastilu vlade LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva izdaja vlada LRS po predlogu ministra za trgovino in preskrbo
uredbo
o odkupu fižola v gospodarskem letu 1948/49
I.	Splošne določbe
1.	člen
Da se zagotovi preskrba delovnega ljudstva z živili, se bo v gospodarskem letu 1948/49 obvezno odkupoval fižol v količinah in na način, kakor je predpisano s to uredbo.
Kot obvezni odkup se razume dolžnost kmetovalcev in kmetijskih obdelovalnih zadrug, da prodajo državi po predpisih te uredbe določeno količino fižola po določenih cenah s pravico do bonov za nakup industrijskega blaga po nižjih enotnih cenah v mejah odredbe o omejitvi izdajanja bonov za nakup industrijskega blaga po nižjih enotnih cenah kmetom pridelovalcem za obvezno oddani krompir in fižol letine 1948 (Uradni list FLRJ, št. 86-750/48).
2.	člen
Razen količin fižola, ki so jih dolžni prodati državi po predpisih te uredbe, lahko kmetovalci in kmetijske obdelovalne zadruge prodajo državi tudi preostale proste presežke fižola po določenih državnih (vezanih) cenah s pravico do bonov za nakup industrijskega blaga.
3.	člen
Kmetovalci, ki imajo manj kot 2 ha obdelovalne zemlje, so oproščeni obvezne prodaje fižola.
II.	Planiranje odkupa
4.	člen
Kohčine fižola, ki se morajo obvezno ojkupiti na območju posameznih okrajnih ljudskih odbore#/, določi s pla-
nom vlada LRS po sporazumnem predlogu ministra za trgovino in preskrbo in ministra za kmetijstvo.
5.	člen
Na podlagi prejetega republiškega plana sestavi okrajni izvršilni odbor plan za odkup fižola za svoje območje in določi količine, ki se romajo odkupiti v območju posameznih krajevnih ljudskih odoorov,
6.	člen
Na podlagi prejetega plana sestavi krajevni ljudski odbor plan za odkup fižola za svoje območje tako, da določi količine, ki so jih dolžni prodati posamezni pridelovalci.
7.	člen
Pri sestavljanju planov odkupa za posamezne okraje oziroma kraje je treba upoštevati ekonomsko moč, gospodarsko strukturo, rodovitnost zemlje, intenzivnost pridelovanja in površine, posajene s fižolom v območju posameznega okrajnega oziroma krajevnega ljudskega odbora.
III.	Kako se določi količina obveznega odkupa za posamezno gospodarstvo
8.	člen
Krajevni ljudski odbori ugotovijo skupni pridelek fižola za posamezno gospodarstvo na podlagi komisijske ocenitve, pri čemer upoštevajo površino, posajeno s fižolom v čisti in mešani kulturi, lego in plodnost zemlje ter povprečni pridelek v območju krajevnega ljudskega odbora.
O ugotovitvah skupnega pridelka za posamezna kmetijska gospodarstva razpravlja krajevni ljudski odbor na zboru volivcev, kjer ugotovi morebitne napake in jih po lastnem preudarku popravi.
9.	člen
Presežek fižola, na podlagi katerega se določi obvezna prodaja, ugotovi krajevni ljudski odbor za posamezno gospodarstvo tako, da od skupnega pridelka fižola odšteje količine, ki so potrebne za prehrano članov gospodinjstva in za seme.
Za prehrano se pusti največ do 15 kg fižola za vsakega člana pridelovalčevega gospodinjstva. Pri tem je tre-
*
ba upoštevati ekonomsko moč gospodarstva ter količino in vrsto drugih kmetijskih pridelkov, s katerimi gospodarstvo razpolaga za prehrano svojih članov.
Za seme se pusti pri čisti kulturi fižola 120 kg na 1 ha, če pa se fižol sadi med koruzo, krompirjem in drugimi kulturami, do največ 30 kg na 1 ha.
Natančnejša navodila o tem, koliko fižola se lahko pusti za prehrano in seme, bo izdal minister za trgovino in preskrbo v sporazumu z ministrom za kmetijstvo.
10. člen
Ko ugotovijo krajevni ljudski odbori presežek, določijo količino fižola, ki so ga posamezna gospodarstva dolžna prodati državi, in sicer v odstotku ugotovljenega presežka, ki se določi glede na velikost obdelovalne površine (njive, travniki, sadovnjaki in vrtovi) takole:
Obdelovalna
površina °/o od presežka
I. kategorija	2—3	ha	20—30
II.	kategorija	3—5	ha	25—40
III.	kategorija	5—8	ha	30—60
IV.	kategorija	8—10	ha	60—75
V. kategorija	10—15	ha	75—85
VI. kategorija	nad 15 ha	85—95
V teh mejah določi krajevni ljudski odbor odstotek za vsako posamezno gospodarstvo, upoštevajoč pri tem gospodarsko strukturo in ekonomsko moč gospodarstva ter druge okoliščine, ki vplivajo na zmogljivost obvezne prodaje.
11. člen
Krajevni ljudski odbori sestavijo semame o določitvi količine obvezne oddaje fižola za posamezne pridelovalce ter jih pošljejo okrajnemu izvršilnemu odboru v potrditev. Okrajni izvršilni odbor na svoji seji pregleda predložene sezname. Če misK, da določitev obvezne oddaje ni pravilna, seznam popravi.
Na podlagi potrjenega seznama izda krajevni ljudski odbor pridelovalcem pismene odločbe o določitvi obvezne prodaje fižola in predpiše rok, v katerem je treba obvezno prodajo izvršiti. Proti tej odločbi se pridelovalec lahko pritoži v 3 dneh po prejemu odločbe, in sicer pri krajevnem ljudskem odboru, ki posije pritožbo v rešitev okrajnemu ljudskemu odboru. Okrajni izvršilni odbor mora pritožbo rešiti v 3 dneh in jo takoj poslati krajevnemu ljudskemu odboru. Morebitne spremembe se morajo vpisati tudi v seznam.
Proti odločbi okrajnega ljudskega odbora se lahko kmetijska obdelovalna zadruga pritoži v 3 dneh po prejemu odločbe na ministrstvo za trgovino in preskrbo.
V. Kaaenskc določbe
18. člen
Kolikor prekršitve te uredbe niso sodno kazniva dejanja, kaznuje okrajni izvršilni odbor z denarno kaznijo do 30.000 din ali s poboljševalnim delom do 2 mesecev tistega, ki je dolžan prodati pridelke po predpisih te uredbe:
a)	če brez utemeljenega razloga in namenoma ne izpolni obveznosti v določenem roku;
b)	če Lma možnost, pa ne izpolni obvezne dobave v določeni količini;
c)	če prikriva fižol;
č) če da netočne podatke.
Poleg kazni po prvem odstavku se lahko izreče zaplemba tiste količine fižola, glede katere je bil storjen prekršek.
VI. Končne določbe
14.	člen
Natančnejša navodila za izvajanje te uredbe bo izdal minister za trgovino in preskrbo.
15.	člen
Ta uredba velja od dneva objave v >Uradnem listu LRS-c.
S-zak št. 666
Ljubljana dne 8. novembra 1948.
Minister	Za predsednilca vlade LRS
za trgovino in preskrbo LRS: podpredsednik vlade LRS:
Jože Borštnar 1. r.	Dr. Marijan Brecelj 1. r.
260.
Na podlagi 1. člena zakona o pooblastilu vlade LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva izdaja vlada LRS po predlogu ministra za trgovino in preskrbo
uredbo
o odkupu prosa in ajde v gospodarskem letu 1948/49
IV. Kmetijske obdelovalne zadruge 12. člen
Skupni pridelek fižola Ln presežek pri kmetijskih obdelovalnih - 1 rugah ugotovi okrajni izvršilni odbor ob smiselni uporabi 8. in 9. člena te uredbe.
Od skupnega pridelka se odšteje za prehrano vsakega zadružnika in vsakega zadružnikovega družinskega člana do 15 kg fižola, za seme pa količina, določena po proizvajalnem planu. Od tako ugotovljenega presežka določi okrajni izvršilni odbor za obvezno prodajo od 20—60°/o tega presežka. Višino odstotka določi okrajni izvršilni odbor glede na obdelovalno površino, ki odpade povprečno na eno zadružno gospodarstvo.
V nobenem primeru ne sme odstotek presežka za obvezno prodajo biti višji, kot je določen v prvem odstavku 10. člena te uredbe.
I. Splošne določbe
1.	člen
Da se zagotovi preskrba delovnega ljudstva z živili, Se bosta v gospodarskem letu 1948/49 obvezno odkupovala proso in ajda v količinah in na način, kakor je predpisano s to uredbo.
Kot obvezni odkup se razume dolžnost kmetovalcev in kmetijskih obdelovalnih zadrug, da prodajo državi po predpisih te uredbe določene količine prosa in ajde po določenih cenah, brez pravice do prejema bonov za nakup industrijskega blaga po nižjih enotnih cenah. Cene bo posebej določil minister za trgovino in preskrbo LRS.
2.	člen
Kmetovalci, ki imajo manj kot 2 ha obdelovalne zemlje, so oproščeni obvežite prodaje prosa m ajde.
II.	Planiranje odkupa
*	3. člen
Količine prosa in ajde, ki se morajo obvezno odku-pd/ti na območju posameznih okrajnih ljudskih odborov, določi s planom vlada LRS po sporazumnem predlogu ministra za trgovino in preskrbo in ministra za kmetijstvo.
4.	člen
Na podlagi prejetega republiškega plana sestavi okrajni izvršilni odbor plan za odkup prosa in ajde za svoje območje in določi količine, ki se morajo odkupiti v območju posameznih krajevnih ljudskih odborov.
o.	člen
Na podlagi prejetega plana sestavi krajevni ljudski odbor plan za odkup prosa in ajde za svoje območje tako, da določi količine, ki so jih dolžni prodati posamezni pridelovalci.
6.	člen
Pri sestavljanju planov odkupa za posamezne okraje oziroma kraje je treba upoštevati gospodarsko moč in strukturo, rodovitnost zemlje, intenzivnost pridelovanja in površine, posejane s prosom in ajdo, v območju posameznega okrajnega oziroma krajevnega ljudskega odbora.
III,	Kako se določa količina obveznega odkupa za posamezno gospodarstvo
7.	člen
Krajevni ljudski odbori ugotovijo skupni pridelek prosa in ajde za posamezno gospodarstvo na podlagi komisijske ocenitve, pri čemer upoštevajo posejane površine, lego in plodnost zemlje ter povprečni pridelek v območju krajevnega ljudskega odbora.
0 ugotovitvah skupnega pridelka za posamezna kmetijska gospodarstva razpravlja krajevni ljudski odbor na zboru volivcev, kjer ugotovi morebitne napake in jih po lastnem preudarku popravi
8.	člen
Presežek pridelka prosa in ajde, na podlagi katerega se določi obvezna prodaja, ugotovi krajevni ljudski odbor za posamezno gospodarstvo tako, da od skupnega pridelka prosa in ajde odšteje količine, ki so potrebne za prehrano članov gospodinjstva in za seme.
Za prehrano se pusti 10 do 15 kg prosa in 10 do 20 kg ajde za vsakega člana pridelovalčevega gospodinjstva.
Pri tem je treba upoštevati ekonomsko moč gospodarstva ter količino in vrsto drugih kmetijskih pridelkov, s katerimi gospodarstvo razpolaga za prehrano svojih članov.
Za seme se pusti po 140 kg ajde in 40 kg prosa na 1 ha.
9.	člen
Ko ugotovijo krajevni ljudski odbori presežek, določijo količino ajde in prosa, ki so jih posamezna gospodarstva dolžna prodati državi, in sicer v odstotku ugotovljenega presežka, ki se določi glede-na velikost obdelovalne površine (njive, travniki, vrtovi, vinogradi in sadovnjaki) takole:
	Obdelovalna	odstotek od
	površina	presežka
L kategorija	2— 3 ha	30—40%
11.	3— 5 ha	40—60%
III.	5— 8 ha	50-70%
IV.	8-10 ha	70-80%
v.	10-15 ha	80-90%
VI.	nad 15 ha	85-95%
V	teh mejah določi krajevni ljudski odbor odstotek za vsako posamezno gospodarstvo, upoštevajoč pri tem gospodarsko strukturo, ekonomsko moč gospodarstva in druge okoliščine, ki vplivajo na zmogljivost obvezne pro-daje.
10 člen
Krajevni ljudski odbori sestavijo sezname o določitvi količine obvezne prodaje prosa in ajde ta posamezne pridelovalce ter jdh pošljejo okrajnemu izvršilnemu odboru v potrdiitev. Okrajni izvršilni odbor pregleda na svoji seji predložene sezname. Če misli, da odmera obvezne prodaje ni pravilna, seznam popravi.
Na podlagi potrjenega seznama izda krajevni ljudski odbor pridelovalcem pismene odločbe o določitvi obvezno prodaje prosa in ajde in predpiše rok, v katerem je treba obvezno prodajo izvršiti.
Proti tej odločbi se pridelovalec lahko pritoži v treh dneh po prejemu odločbe, in sicer pri krajevnem ljudskem odboru, ki pošlje pritožbo v rešitev okrajnemu ljudskemu odboru. Okrajni izvršilni odbor mora pritožbo rešiti v treh dneh in jo takoj poslati krajevnemu ljudskemu odboru. Morebitne spremembe se morajo vpisati tudi v seznam. ~	•
IV.	Kmetijske obdelovalne zadruge
11.	člen
Skupni pridelek prosa in ajde in presežek pm kmetijskih obdelovalnih zadrugah ugotovi okrajni izvršilni odbor ob smiselni uporabi 7, in 8. člena te uredbe.
Od skupnega pridelka se odšteje za prehrano vsakega zadružnika in vsakega zadružnikovega družinskega člana po 10 do 15 kilogramov prosa in 10 do 20 kilogramov ajde na osebo, za seme pa količina, določena po proizvajalnem planu. Od tako ugotovljenega presežka določi okrajni ljudski odbor za obvezno prodajo od 20 do 60 odstotkov tega presežka. Višino odstotka določi okrajni izvršilni odbor glede na obdelovalno površino, ki odpade povprečno na eno zadružno gospodarstvo. V nobenem primeru odstotek presežka za obvezno prodajo ne sme bit: višji, kot je določen v prvem odstavku 9. člena uredbe.
Proti odločbi okrajnega ljudskega odbora se lahko kmetijska obdelovalna zadruga pritoži v treh dneh po prejemu odločbe na mimstrstvo za trgovino in preskrbo.
V.	bazenske določbe
12.	člen
Kolikor prekršitve te uredbe niso sodno kazniva dejanja, kaznuje okrajni izvršilni odbor z denarno kaznijo do 30 000 din' ali s poboljševalnim delom do 2 mesecev tistega, ki je dolžan prodati pridelke po predpisih te uredbe:
a)	če brez utemeljenega razloga in namenoma ne izpolni obveznosti v določenem roku;
I b) če ima možnost, pa ne izpolni obvezne dobave v j določeni količini;
c) če prikriva proso in ajdo; č) če da netočne podatke.
Poleg kazni po prvem odstavku se lahko izreče zaplemba tiste količine prosa in ajde, glede katere je Lil storjen prekr’ek.
VI.	Končne določbe
13.	člen
Natančnejša navodila za izvajanje te uredbe bo izdal minister za trgovino in preskrbo.
14.	člen
Ta uredba vc*lja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
S-zak M. 668
Ljubljana dive 10. novembra 1948. ’
Minister za trgovino	Za predsednika vlade LRS
in preskrbo LRS:	podpredsednik vlade LRS:
Jože Borštnar L r.	Ivan Maček 1. r.
P1A VILNIK1.0DREŠ3BE. N A V ODILA'OOLOČBE MINISTRSTEV LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
261.
Na podlagi 4. in 7. člena uredbe o prosvetno-znan-gtvenk stroki (Uradni List LRS št. 40—231/47) predpisujem v sporazumu # predsednikom vlade LRS
pravilnik
o pripravniški službi, strokovnih izpitih in tečajih za republiške državne uslužbence in uslužbence ljudskih odborov prosvetno-znanstvene stroke ter o prehodu uslužbencev iz drugih strok v prosvetno-znanstveno
stroko
I.	Pripravljalna služba
1.	člen
V prosvetno-znanstveni stroki je pripravniška služba za poklice: vzgojitelj, učitelj, strokovni učitelj, predmetni učitelj, profesor srednje šole, laborant, preparator, asistent in asistent instituta.
Pripravniška služba za poklice it prednjega odstavka traja dve leti.
2.	člen
Pripravniki za poklice: vzgojitelj, učitelj, strokovni učitelj, predmetni učitelj, profesor srednje tole in asi-Btent morajo opraviti pripravniško službo:
1.	vzgojitelj — v ustanovah za predšolsko vzgojo ali V otroških ali pionirskih domovih — pri vzgoji otrok;
2.	učitelj — v osnovni šoli, v posebnih strokovnih šolah, v vajeniki šoli ali v drugih šolah enake stopnje ali v otroških domovih — pri vzgoji in izobraževanju otrok;
8. strokovni učitelj — v posebnih strokovnih šolah ali v drugih strokovnih šolah ali v šolah za splošno izobrazbo — pri strokovnem izobraževanju iz določene strokovne panoge alt strokovnega predmeta;
4. predmetni učitelj — v sedemletki aH njej enaki Šoli, v šolah za defektne otroke, v strokovnih šolah in tečajih, v dijaških ali pionirskih domovih — pri vzgajanju
in izobraževanju otrok oziroma obiskovalcev šole ali tečaja;
5.	profesor srednje šole — v sedemletki, v srednjih šolah za splošno izobrazbo ter v strokovnih šolah in tečajih, v dijaških domovih — pri vzgajanju in izobraževanju učencev oziroma obiskovalcev šole ali tečaja;
6.	asistent — na visoki šoli ali na fakulteti — pri strokovni, pripravljalnih in pomožnih delih za pouk in delo stolice oziroma predmeta ali skupine predmetov, za katero je nastavljen, kot pomočnik študentov, da bi obvladali vaje in gradivo, pri strokovnem znanstvenem delu za lastni napredek in za izgraditev v tisti znanstveni panogi, v kateri dela kot asistent.
3.	člen
Pripravniki za poklice laborant, preparator in asistent instituta morajo opraviti pripravniško službo:
1.	laborant — v laboratoriju na visoki šoli ali na fakulteti, v znanstvenih institutih oziroma znanstvenih ustanovah — pri strokovnem laborantskem delu za pripravo materiala za preiskovanje, vaje in poizkuse, pri tehničnih delih ter pri preprostejših poizkusih in delih v zvezi 3 preiskovanjem, toda pod strokovnim vodstvom, nadzorstvom in po navodilih;
2.	preparator — v oddelkih, kabinetih in delavnicah za prepariranje, v znanstvenih institutih oziroma znanstvenih ustanovah — pri prepariranju živali in rastlin;
8. asistent instituta — v znanstvenih ini*itulih oziroma v znanstvenih ustanovah — pri pomožnih delih v zvezi z raziskovalnim in znanstvenim delom instituta oziroma ustanove pri manjših samostojnih delih s tega področja, po prejetih nalogah ter pod vodstv >m in nadzorstvom vodje zadevnega sektorja znanstvenega raziskovanja oziroma znanstvenega dela.
4.	člen
V pripravniško službo za določen poklic iz prosvetno-znanstvene stroke se računa tudi čas, ki ga je prebil pripravnik v pripravniški službi za kak drug poklic iz prosvetno-znanstvene stroke, vendar mora kandidat za strokovni izpit prebiti najmanj šest mesecev nri delih iz poklica ,za katerega bo opravljal strokovni izpit.
II. Strokorni izpit
5.	člen
Strokovni izpit za poklice, navedene v 1. členu tega pravilnika, opravljajo po končani pripravniški službi tisti pripravniki, ki izpolnijo pogoje za dosego takega poklica, predpisane z uredbo o prosvetno-znanstveni stroki (2. člen).
Za strokovni izpit se pripravnik lahko priglasi že, ko je dovršil dve tretjini (šestnajst mesecev) pripravniške službe, če je pokazal uspeh pri delu.
6.	člen
Strokovni izpit se sme opravljati dvakrat v zaporednih izpitnih rokih, tretjič pa samo z dovoljenjem starešine, ki je pristojen za nastavitev.
7.	člen
Strokovni izpit za vzgojitelja, učitelja in strokovnega učitelja se opravlja na učiteljišču ali na ustrezni šoli pred komisijo, ki jo določi minister za prosveto.
Strokovni izpit za predmetnega učitelja in profesorja srednje šole se opravlja na Višji pedagoški šoli oziroma na fakulteti ali na ustrezni visoki šoli pred Homilijo, ki jo določi minister za prosveto.
Strokovni izpit za laboranta in preparatorja se opravlja v učni ustanovi, znanstvenem institutu oziroma znanstveni ustanovi, kjer laborant oziroma prepara tor dela, ali pa v ustanovi enake stopnje, ki jo določi za nastavitev pristojni starešina, in sicer pred komisijo, ki jo določi za nastavitev pristojni starešina.
Strokovni izpit za asistenta se op'-avlja ua fakulteti oziroma na visoki šoli pred komisijo, ki jo določi minister za prosveto LRS.
Strokovni izpit za asistenta instituta se opravlja v znanstvenem institutu, v znanstveni ustanovi ali na fakulteti nred komisijo, ki jo določi minister za prosveto LRS.
Po odločbi organa, ki je pristojen za imenovanje ispitne komisije po prednjih odstavkih tega pravilnika, se sme strokovni izpit opravljati tudi v kaki drugi organizacijski enoti
8. člen
Za strokovne izpite smejo organi, ki so pristojni za imenovanje komisij iz 7. člena tega pravilnika, določiti tudi stalne komisije za eno leto.
9.	člen
Člani izpitne komisije so lahko strokovnjaki organizacijske enote, ki ji pripada uslužbenec, učno oziroma znanstveno osebje ustanove, pri kateri se opravlja izpit, strokovnjaki iz drugih enot in ustanov ter odlični strokovni in znanstveni delavci. Član komisije je tudi organ personalne službe. "
V	odločbi o imenovanju izpitne komisije postavi minister za proeveto predsednika in delovodjo.
Izpitna komisija mora biti sestavljena iz najmanj treh članov.
10.	člen
Roke za opravljanje strokovnega izpita za vzgojitelja, učitelja, strokovnega učitelja, predmetnega učitelja in profesorja srednje šole določi, minister za prosveto.
Kandidati za strokovne izpite se priglasijo za strokovni izpit svojemu neposrednemu „tarešini; ta pošlje priglasitev s svojim mnenjem in potrebnimi podatki izpitni komisiji.
Za strokovni izpit za druge poklice se priglasijo kandidati vodji ustanove, v kateri delajo. Po predlogu vodje določi starešina, ki je pristojen za nastavitev, izpitni rok po razmerah in potrebi.
11.	člen
Ocene na strokovnem izpitu so: »napravil z odličnlmc, »prav dob rime, »dobrim uspehomc in: »ni napravik.
Ocene da izpitna komisija z večino glasov. Pripravniku se po strokovnem izpitu izda spričevalo o opravljenem izpitu za določen poklic.
V	spričevalu mora biti poleg osebnih podatkov h*li pripomba, katerikrat je pripravnik opravljal strokovni izpit.
Spričevalo o opravljenem strokovnem izpitu podpišeta predsednik in delovodja izpitne komisije.
f
12. člen
Strokovni izpit za poklice, navedene v 1. členu tega pravilnika, je sestavljen iz splošnega in strokovnega dela.
Splošni del obsega program, ki ga predpiše predsednik vlade LRS.
Strokovni del obsega:
1.	za vzgojitelja, učitelja in strokovnega učitelja:
a)	pismeno pripravo za praktično delo, praktično delo (učna ura v šoli ali vzgojni enoti v ustanovi za predšolsko vzgojo oziroma v otroškem domu) in ustna utemeljitev praktičnega dela;
b)	ustni izpit iz poznanja nalog in organizacijskih oblik pionirske organizacije in
c)	ustni izpit iz potrebnega organizacijsko-administra-tivnega znanja za delo v šoli oziroma za delo v ustanovi M predšolsko vzgojo ali v dijaškem domu.
2.	Za predmetnega učitelja in za profesorja srednje šole:
a)	pismeno pripravo za praktično delo, praKtično delo (učna ura v šoli oziroma vzgojni enoti v dijaškem domu) in ustno utemeljitev praktičnega dela;
b)	ustni izpit iz poznanja nalog, dela in organizacijskih oblik pionirska in srednješolske ljudske mladine;
c)	ustni izpit iz potrebnega organizacijsko-admimstra-livnega znanja za delo v šoli oziroma v dijaškem domu.
8.	Za laboranta in preparatorja:
a)	ustni izpit iz predmetov usirazne posebna stroke;
b)	ustrezne vaje.
4.	Za asistenta in asistenta instituta:
a)	ustni izpit iz ustrezne znanstvane panoge;
b)	ustni izpit iz poznanja kakega tujega jezika;
c)	praktično delo in ustrezne specialne stroke.
5.	Za asistenta:
a)	ustni izpit iz poznanja nalog, dela in organizacijskih oblik študentske ljudske mladine;
b)	ustni izpit Iz poznanja uredb in dragih predpisov s področja vseučilišč oziroma znanstvenih ustanov.
18. člen
Kot utemeljitev praktičnega dela iz 1. in 2. točke 12. člena tega pravilnika je mišljen širši ustni izpit tz pedagogike in strokovnega znanja v obsegu šolskega gradiva in v zvezi s znanstveno osnovo tega gradiva.
14. člen
Vzgojitelj, učitelj ali strokovni učitelj s strokovnim izpitom, ki je preveden po pridobitvi šolskih kvalifikacij za predmetnega učitelja, ne stopi v ta poklic kot pripravnik in mu ni treba opravljati strokovnega izpita za predmetnega učitelja.
Predmetni učitelj e strokovnim izpitom, ki je po pridobitvi šolskih kvalifikacij preveden za profesorja srednje šole, ne vstopi v ta poklic kot pripravnik in mu ni treba opravljati strokovnega izpita za profesorja srednje šole.
Asistent Instituta • strokovnim izpitom, ki je preveden za asistenta, ne stopi v ta poklic kot pripravnik in mu ni treba opravljati I rokovnega izpita za asistenta.
Enako velja za asistenta, če je ob pogojih iz prednjega j odstavka preveden za asistenta instituta.
15.	člen
Uslužbenec, ki mora opravljati strokovni izpit izven kraja svojega službovanja, ima pravico do povračila potnih stroškov od tega kraja do kraja, kjer opravlja strokovni izpit, in nazaj.
Če brez opravičenih razlogov odstopi od izpita, nima pravice do povračila potnih stroškov.
III.	Strokovni tečaji za dosego poklica v stroki
16.	člen
V pmsvetno-znanstveni stroki se lahko s tečajem pridobijo kvalifikacije za pomožnega vzgojitelja, vzgojitelja, laborantu in pr^riru'oria.
Tečaji za poklice iz prednjega odstavka so srednje stopnje.
17.	člen
Na tečaj za poklice, omenjene v 16. členu tega pravilnika, se lahko sprejmejo:
1.	za pomožnega vzgojitelja — osebe z dovršeno se-demletko ali njej enako šolo, če niso mlajše od 17 let; tečaj traja najmanj tri mesece;
2.	za vzgojitelja — osebe z nepopolno srednješolsko izobrazbo, toda ne manj kakor z dovršeno sedemletko ali njej enako šolo, če niso mlajše od 17 let; tečaj za vzgojitelja traja najmanj devet mesecev.
18.	člen
Kdor je dovršil tečaj iz 1. točke 17. člena tega pravilnika in uspešno dokončal triletno prakso kot pomožni vzgojitelj, sme opravljati strokovni izpit za vzgojitelja po 1. točki 12. člena tega pravilnika .
Kdor je dovršil tečaj iz 2. točke 17. člena tega pravilnika, se razporede za vzgojitelja-pripravi.ika, prebije pripravniško službo po 2. členu tega pravilnika ter opravlja strokovni izpit po 12. členu tega pravilnika.
19.	člen
Na tečaje iz 16. člena tega pravilnika za laborante in preparatorje se smejo sprejemati osebe, ki so dovršile sedemletko ali njej enako šolo, če imajo vsaj eno leto prakse in niso mlajše od 17 let. Tečaj za laborante in preparatorje traja najmanj devet mesecev.
20.	člen
Preden vstopijo osebe iz 19 ’itma v tečaj in dokler so na tečaju, spaejo biti sprejete za začasne laborante oziroma začasne preparatorje po 32. členu tega pravilnika. Po dovršenem tečaju se nastavijo za ’aborante oziroma preparatorje, prebijejo pripravniško službo iz 3. člena in 1. člena oziroma 5. člena tega pravilnika ter opravljajo strokovni izpit po 3. točki 12. čiena tega pravilnika.
21.	člen
Izjemoma se smejo po potrebi organizirati tečaji za učitelje.
Na tak tečaj se smejo sprejeti osebe, ki imajo najmanj sedemletko ali njej enako šolo in niso mlajše od 17 let.
Ti tečaji trajajo najmanj devet mesecev.
Za tistega, ki dovrši tečaj iz prednjega odstavka tega člena in je po tem tečaju nastavljen za učitelja v pripravniški službi, veljajo v celoti določbe 31. Člena tega pravilnika.
22.	člen
Tečaj P iz 16. člena tega pravilnika morajo obsegati poleg pouka iz predmetov splošne izobrazbe zlasti pouk iz materinščine, otroške književnosti in praktičnih del.
Za laborante in preparatorje mora obsegati pouk zlasti praktična znanja in veščine iz stroke, za katere se tečajnik pripravlja.
23.	člen
Obiskovalci tečajev iz 16. člena tega pravilnika prejmejo po dovršitvi tečaja in po opravljenem izpitu spričevalo o pridobljenih kvalifikacijah.
Zaključni izpit na teh tečajih se opravlja pred komisijo, ki jo določi minister za prosveto in v kateri je tudi organ personalne službe.
Zaključni izpit mora obsegati glede na stroko pismeni in ustni del in tudi praktično delo.
IV.	Prehod iz stroke v stroko
a)	Za pripravnike x
24.	člen
Pri prehodu iz droge stroke v prosvetno-znanstveno stroko je potrebno, da ima pripravnik strokovno oziroma šolsko usposobljenost, ki je predpisana za prosvetno-znanstveno stroko, in da ob koncu določenega roka napravi strokovni izpit
Pripravniku lahko za nastavitev pristojni starešina prizna prejšnjo pripravniško službo, vendar pa pripravniška služba v prosvetno-znanstvenl stroki ne sme biti krajša od šestih mesecev in po 5. členu tega pravilnika celotna pripravniška služba ne krajša od dveh tretjin pripravniške službe za prosvetno-znanstveno stroko.
25.	člen
Pripravniku se strokovni izpit, ki ga je napravil pred prenehanjem službe, prizna ob ponovni vrnitvi v službo, če prekinitev ni bila daljša od 5 let.
b)	Za uslužbence
26.	člen
Prehod iz druge stroke v prosvetno-znanstveno stroko je dopusten, če ima uslužbenec z opravljenim strokovim izpitom v prejšnji stroki strokovno usposobljenost, določeno za ustrezni poklic v prosvetno-znanstveni stroki, in s pogojem, da ob koncu določenega roka napravi strokovni izpit. Rok za ta izpit ne sme biti krajši od šestih mesecev / in ne daljši od enega leta.
Ko napravi uslužbenec izpit, se postavi v določeni poklic. Do postavitve v ta poklic obdrži plačo svojega dotedanjega poklica.
V prosvetno-znanstveni stroki opravlja uslužbenec samo ustni izpit iz praktičnga dela po določbah 12. člena tega pravilnika.
Ce dobi uslužbenec pri prebodu iz droge stroke v prosvetno-znanstveno stroko kak višji poklic, za katerega ni predpisan strokovni izpit, mora opraviti strokovni izpit, ki je določen za začetni poklic iz določene skupine poklicev.
27.	člen
Strokovnega izpita ob prehodu iz druge stroke v pro-svetuo-znanstveno stroko ni treba opravljati uslužbencem,
ki pridejo za vodilne uslužbence, in tudi ne uslužbencem, Id preidejo zaradi posebne sp sobnosti in uradne potrebe.
Prav tako ko pripravniške službe in strokovnega izpita iahko oproščeni uslužbenci, ki imajo po oceni posebne strokovne komisije dokazano usposobljenost in prakso ,-ra delo določenega poklica. To komisijo imenuje minister ia prosveto; v njej morata biti najmanj dva strokovnjaka za kandidatovo delovno področje in organ personalne službe.
V.	Končne določbe
28.	člen
Prevedeni pripravniki morajo opraviti strokovni*izpit po določbah tega pravilnika.
Če je prevedenemu pripravniku pretekel rok pripravniške službe ali mu je do preteka roka ostalo premalo časa, da bi se mogel pripraviti za strokovni izpit, se mu podaljša pripravniška služba zaradi opravljanja strokovnega izpita največ za eno leto.
Izjemoma se smejo pripravniki iz prednjih dveh odstavkov po oceni strokovne komisije oprostiti strokovnega izpita, če so prebili najmanj tri leta t določenem poklicu in se izkazali s svojim strokovnim delom.
29.	člen
Če uslužbenec ni opravil strokovnega izpita ali če izpit, ki ga je napravil, ne ustreza izpitu, ki je predpisali za poklic, v katerega je preveden, mora strokovni izpit oziroma dopolnilni izpit napraviti v enem letu po uveljavitvi lega pravilnika.
30.	člen
Po oceni strokovne komisije se smejo strokovnega izpita iz prednjega člena oprostiti vodilni uslužbenci kakor tudi uslužbenci, ki imajo strokovno prakso in sposobnost za opravljanje dela določenega poklica oziroma iunk-cije.
31.	člen
Izjemoma od določb 5. člena tega pravilnika lahko opravljajo strokovni izpit učitelj1, ki nimajo učiteljišča, a so uspešno dovršili učiteljski oziroma pedagoški tečaj ter imajo predpisano pripravniško službo in so pokazali uspeh pri delu v šoli.
Učitelji iz prednjega odstavka si morajo med pripravniško službo, vendar pa pred opravljanjem strokovnega izpita pridobiti dopolnilno pedagoško in splošno izobrazbo v okviru gradiva in programa učiteljišča v dopolnilnih tečajih in opraviti diplomski učiteljski izpit po posebnih predpisih.
Po končanem izpitu dopolnilnega Šolanja prejme obi-' skovalec spričevalo o zaključnem izpitu s pripombo, da je ta izpit enak zaključnemu izpitu na učiteljišču, s
^2 C±e£l
V ustanovah za pedagoško vzgojo, v osnovnih šdlak, v laboratorijih, v otroških in dijaških domovih, v sedem-letkah in njim enakih šolah se lahko ob pomanjkanju kvalificiranih oseb postavijo začasno tudi osebe s kvalifikacijami, nižjimi od predpisanih, vendar pa morajo v določenem roku izpopolniti svoje kvalifikacije in opraviti ustrezni strokovni izpit, ki je določen v tem pravilniku.
Rok, v katerem morajo opraviti strokovni izpit, določi za nastavitev pristojni starešina.
33.	člen
Sedanji posebni strokovni tečaji se morajo spraviti v skled z določbami o strokovnih tečajih v tem pravilniku,
34.	člen
V vsakem posameznem spornem primeru odlo kovna komisija, kateremu strokovnemu izpitu iz -tega pravilnika ustreza že prej opravljeni strokovni izpit.
35.	člen
Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. S-zak 661 .
Ljubljana dne 8. novembra 1948.
Strinjam sel
Za predsednika vlade LRS
podpredsednik vlade LRS:	Minister za prosveto LRS:
Dr. Marijan Brecelj 1. r.	Dr. Potrč Jože 1. r.
282.
Na podlagi 2. člena uredbe o odkupu žita v gospodarskem letu 1948/49 (Uradni list FLRJ, št. 47-363/48) in na podlagi odredbe o mletju žita (Uradni tist FLRJ, št. 65—550/48) ter v sporazumu z ministrom za trgovino in preskrbo FLRJ izdajam
odredbo
o mletju žito in plačilu mlevnine v gospodarsken letu 1948'49
1.	Mletje žita za merico je ».o lastne potrebe pridelovalca ali potrošnika pro.	le količine kakor tudi
glede odstotka mlevskih iz- v. Dovoljena je v. mlinih običajna zamenjava žila za moko.
2.	Merica se pobira v naravi, razen v izjemnih pri* menih, navedenih pod 3. točko te odredbe.
3.	V denarju plačajo merico samo:
a)	pooblaščeno podjetje za trgovsko mletje;
b)	.državna posestva za mletje vseh količin žita, nar
menjenega za prehrano delavcev na posestvu, kakor tudi za drobljenje žita. namenjenega za rejo prašičev;
c)	pridelovalci aili potrošniki v tehle okrajih: Gorica, Idrija, Ilirska Bistrica. Sežana, Tolmin in Postojna, razen v priključenih krajevnih ljudskih odborih iz bivšega okraja Rakek;
d)	državna podjetja za rejo in pitanje prašičev za drobljenje žita, namenjenega za rejo prašičevi.
4.	Mlini, M meljejo za merico v naravi, smejo odtegniti kot plačilo (mlinsko merico):
a)	pri pšenici in ječmenu 10% v obliki zrnja in
1% za razpršitev:
b)	pri rži, soržici, mešanem žitu, koruzi, prosu, ajdi
' iu ovsu
9% v obliki zrnja in 2% za razpršitev;
c)	za drobljenje koruze in za mletev vseh vrst žita brez presejavanja in sortiranja 6% v obilki zrnja im 2% za razpršitev.
Lastnik žita prejme torej za 100 kg v mletje oddanih žit, navedenih pod a) in b), 89 kg mlevskih izdelkov, a za 100 kg pod c) 92 kg zdrobljenih koruznih izdelkov oziroma drugih vrst žita.
5.	Vso nabrano merico morajo mlini izročiti pooblaščenemu državnemu podjetju, izvzemši tiste količine, ki so potrebne mlinarjem za preskrbo družinskih članov in stalnih delavcev, če niso pridelovalci krušnih žit, računajoč 200 kg žita za vsakega člana oziroma stalnega delavca.
Merico oddajo mlini v žitu ali mlevskih izdelkih, predpisanih v 8. točki te odredbe. Mlini, ki ne morejo izdelati mlevskih izdelkov po tipih, določenih v 8. točki, oddajo merico v žitu. Pooblaščena državna podjetja lahko odklonijo prevzem merice v žitu od mlinov, ki Lahko meljejo izdelke, predpisane v 8. točki. Ravno tako lahko odklonijo tudi merico v mlevskih izdelkih, če ne ustreza predpisani kvaliteti,. Mlin mora odklonjeno količino naknadno oddati.
Pavšalno določanje in pobiranje merice je dopustno le pri potočnih mlinih do 2 parov kamnov.
6.	Mlini, bi meljejo za merico v naravi, morajo nabrano merico obračunavati po predpisanih cenah s pooblaščenim državnim podjetjem vsak mesec, toda tako, da obračunajo in oddajo vso merico do konca gospodarskega leta.
7.	Mlini, ki meljejo za merico v naravi, vodijo knjigo »mlinski dnevnik« in bloke »prevzemno-oddajrd list«. Mlini, ki meljejo za pooblaščeno trgovsko podjetje, vodijo knjige »dnevnik mlina« in »mlevski list«.
Potočnim mlinom do vključno 2 parov kamnov ni treba voditi knjige.
8.	S trgovskim mletjem žita se smejo baviti samo tisti mlini, ki jih za to pooblasti ministrstvo za trgovino in preskrbo. Ti mlini morajo imeti na vidnem mestu označbo, da meljejo za pooblaščeno trgovsko podjetje. Trgovsko mletje žita je glede načina mletja omejeno, in sicer takole:
a)	od 100 kg pšenice hektolitrske teže 76 kg z 2% primesi se mora namleti najmanj 90 kg moke, od tega največ 5 kg bele moke ali zdroba, a najmanj 85 kg krušne moke in 9 kg otrobov ob 1% razsipu.
Pri večji ali manjši hektolitrski teži se količina bele moke poveča oziroma zmanjša za Vakg pri vsakem celem kilogramu razlike.
Pri večjem ali manjšem odstotku primesi se količina krušne moke poveča oziroma zmanjša za 1 kg pri vsakem celem odstotku razlike;
b)	od 100 kg rži hektolitrske teže 70 kg z 2% primesi se mora namleti 86 kg krušne moke in 12 kg otrobov ob 2% razsipu.
Pri večji ali manjši hektolitrski teži se količina moke poveča oziroma zmanjša za V* kg pri vsakem celem kilogramu razlike.
Pri večjem ali manjšem odstotku primesi se količina krušne moke poveča oziroma zmanjša za 1 kg pri vsakem celem odstotku razlike;
c)	od 100 kg koruze se mora namleti 90 kg moke in 8 kg otrobov ob 2% razsipu. Mlini, ki so po uredbi
o izločanju kalio iz koruze (Uradni list FLRJ, štev. 33—220/46) dolžni izločati iz koruze kalice, morajo od 100 kg koruze namleti 80 kg moke in zdroba ter 18 kg kalic in otrobov ob 2% razsipu.
9 Dovoljeno je, da mlini pri mletju moke prekoračijo določeni odstotek iz mletja na račun otrobov, če to ne škodi kakovosti, ki je določena za razne tipe moke in otrobov.
10.	Presežke, ki nastanejo pri manipulaciji ob mletvi, morajo mlini ugotoviti 31 julija in 31. decembra in jih oddati v zrnj-’ ali mlevskih izdelkih proti plačilu predpisale cene okrajnemu magazinu za žitni fond. Izkupiček za manipulativne presežke pripada mlinom.
11.	Cene za žito in mlevske izdelke, ki jih oddajo mlini na račun merice po 6. točki, določi republiški urad za cene.
12.	Kolikor kršitve te uredbe niso sodno kazniva dejanja in niso kazniva po določbah uredbe o odkupu žita v gospodarskem letu 1948/49 (Uradni list FLRJ, št 47—363/48), kaznujejo okrajni izvršilni odbori storilce z denarno kaznijo do 20 000 din ali s poboljševalnim delom do 2 (dveh) mesecev.
13 Z uveljavitvijo te odredbe preneha veljati odredba o mletju žita in o plačilu mlevnine v gospodarskem letu 1947/48 (Uradni list LRS, št. 33—192/47).
14. Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
S/p št. 6631/1
Ljubljana dne 6. novembra 1948.
Strinjam se!
Za predsednika vlade LRS podpredsednik vlade LRS:
Ivan Maček L r.
%
263.
Na podlagi 9. in 14. člena uredbe o odkupu fi?x>la v gospodarskem letu 1948'49 (Ur. list LRS It. 48-259/48) •izdajam v sporazumu z ministrstvom za kmetijstvo LRS
navodilo
za izvajanje uredbe o odkupu fižola v gospodarskem letu 1948/49
I
Zaradi pravilne izvedbe odkupa fižola postavijo okrajni izvršilni odbori komisije, ki jih sestavljajo:
1.	poverjenik za trgovino in preskrbo,
2.	načelnik uprave za odkup,
3.	zastopnik okrajne planske komisije,
4.	zastopnik poverjenika za kmetijstvo,
5.	zastopnik inšpektorata kontrolne komisije,
6.	zastopnik javnega tožilstva,
7.	zastopnik okrajne zveze kmetijskih zadrug.
Te komisije niso operativni organi za izvajanje teh nalog, pač pa morajo organizirati, podpirati in nadzirati izvajanje posameznih nalog in dajati navodila operativnim organom za izvajanje odkupov (uprave za odkup, okrajne zveze kmetijskih zadrug in kmetijske zadruge).
Minister zg trgovino in preskrbo LRS: Jože Borštnar 1. r.
II
Pri iz/dajanju bonov na nakup industrijskega blaga po nižjih enotnih cenah morajo kmetijske zadruge upoštevati določbe odredbe o omejitvi izdajanja bonov za nakup industrijskega blaga po nižjih enotnih cenah kmetom pridelovalcem za obvezno oddani krompir in fižol letine 1948 (Ur. L FLRJ, št. 68—750/48). Po tej odredbi ima kmet pridelovalec, čigar skupna obdelovalna površina znaša manj kot 8 ha, pravico do bonov za nakup industrijskega blaga po nižjih enotnih cenah za celotno vrednost fižola, obvezno prodanega po določenih državnih (vezanih) cenah, vendar samo takrat, če je poprej sklenil pogodbo za prodajo obveznih količin.
Kmet pridelovalec katerega skupna obdelovalna površina znaša 8 ha ali več, ima pravico do prejema bonov za nakup industrijskega blaga po nižjih enotnih cenah samo za del vrednosti obvezno oddanega fižola, in tudi to le ftkrat, če ga je kontrahiral.
Znesek, do katerega se lahko pridelovalcem, ki imajo 8 ha ali več obdelovalne površine, izdajo boni, izračuna okrajni ljudski odbor na ta način, da sešteje količine obvezne prodaje za fižol vseh gospodarstev skupine 5 do 8 ha in seštevek deli s številom gospodarstev te skupine. Tako dobljeni znesek predstavlja povpreček obvezne oddaje v velikostni skupini 5 do 8 ha in obenem najvišji dopustni znesek, za katerega lahko prejemajo bone pri obvezni oddaji fižola gospodarstva z 8 ha ali več obdelovalne zemlje.
Ne glede na velikost obdelovalne površine pa imajo vsi kmetje pridelovalci, ki so poprej sklenili pogodbe o prodaji fižola, pravico do bonov v vrednosti količin, ki
presegajo obvezno prodajo.
III
Pri sestavljanju planov odkupa za območja posameznih krajevnih ljudskih odborov morajo okrajni ljudski odbori poleg določb 7. člena uredbe upoštevati še tole:
!• lego in kakovost zemlje v posameznih krajevnih ljudskih odborih, ki vplivata na večji ali manjši pridelek fižola,
2.	poseben pomen fižola v prehrani gospodarstev v posameznih krajevnih ljudskih odborih in količino drugih pridelkov, ki jih imajo na razpolago za prehrano,
3.	vremenske vplive (dež, mraz itd.), bolezni in škodljivce, ki so v letošnjem letu v posameznih predelih zmanjšali pridelek,
4.	ocenjeni pridelek fižola v posameznih krajevnih ljudskih odborih.
Krajevni ljudski odbori morajo pri obremenjovanju posameznih gospodarstev poleg tega upoštevati še:
a)	pridelovalčevo socialno stanje, in sicer tako, da se gospodarstvom z več družinskimi člani in gospodarstvom, ki so bila po vojni prizadeta (vdove, invalidi, požgani domovi itd.), določi manjši odstotek presežka za obvezno predajo;
b)	lego in plodnost zemlje posameznega gospodarstva (njive ob gozdu, nižinska, višinska, sončna in senčna lega, ilovnata in peščena tla itd.);
c)	količino fižola, ki ga je posamezen kmet pridelovalec porabil za seme.
IV
Pridelek fižola na območju krajevnih Ijudslrih odborov ocenjujejo odkupne komisije. 0 ugotovljenem pri-
delku se razpravlja na zboru volivcev, da se na ta način zagotovi javna množična kontrola. Morebitne napake pri oceni, ki bi so ugotovile na zboru volivcev, pretrese krajevni ljudski odbor na svoji seji in nato dokončno določi za posamezno gospodarstvo višino pridelka, ki je osnova za določanje obvezne prodaje.
V
Pri določanju količin fižola, ki se pusti kmetom pridelovalcem za seme, morajo krajevni ljudski odbori pri fižolu kot vmesni kulturi upoštevati razmerje med fižolom kot vmesno kulturo in glavno kulturo. Običajno se računa, da znaša vmesna kultura fižola približno 25% (V4) površine, zasejane z glavno (čisto) kulturo. Pri tem je treba paziti, da se ne pusti vsem gospodarstvom največja količina semena za vmesno kulturo, temveč samo tista količina, ki jo posamezno gospodarstvo dejansko uporablja.
VI
Sezname kmetovalcev sestavijo krajevni ljudski odbori v trojniku tako, da so iz njih razvidni:
1.	ime in priimek pridelovalca,
2.	prebivališče pridelovalca,
3.	skupna površina obdelovalne zemlje,
4.	ocenjeni skupni pridelek fižola,
5.	število družinskih članov,
6.	količina, potrebna za prehrano enega družinskega Stana,
7.	skupna koHčina, potrebna za prehrano vseh družinskih članov,
8.	kodičina, potrebna za seme,
9.	presežek,
10.	odstotek obvezne prodaje od presežka,
11.	predpisana količina obvezne prodaje,
12.	datum izpolnitve obvezne prodaje,
13.	oddana količina na račun obvezne prodaje,
14 količina proste predaje,
15. opomba.
Vse tri izvode seznamov pošlje krajevni ljudski od. bor okrajnemu ljudskemu odboru v pregled in potrditev. Po pregledu vrne okrajni l^fdski odbor 1 izvod krajevnemu ljudskemu odboru, drugega pošlje zadrugi, ki bo fižol odkupovala, tretjega pa obdrži zase. e
S/p št. 6573/1
Ljubljana dne 10. novembra 1948.
Strinjam se!
Minister	Minister
za kmetijstvo LRS:	za trgovino in preskrbo LRS:
Ing. Jože Levstik I. r.	Jože Borštnar 1. r.
Pregled »Uradneg-a lista FLRJ«
Št. 91 z dno 28. oktobra 1948:
779 Uredba o prehodu madžarskega premoženja na ozemlju Federativne ljudske republike Jugoslavije po mirovni pogodbi z Madžarsko.
780. Odredba o določitvi temeljne plače za novouvedeni poklic »arhivski tehnike in o spremembi zneskov že določenih temeljnih plač za poklice »nižji bibliotekare, »bibliotekar^, »višji bibliotekare. »nižji arhivar«, »arhivar« in »višji arhivar« v bibliotekarsko-aflbivarski stroki.
78il. Navodila o spemembah in dopolnitvah navodila št. II o postopku pri vnovčevanju razlike (regresa) za blago, prodano potrošnikom, ki so prevzeti v zvezno zagotovljeno preskrbo, po nižjih enotnih cenah na podlagi bonov za dodatno preskrbo.
782.	Odredba o dajanju posojil delavcem, nameščencem in uslužbencem za nabavo zimske zaloge v gospodarskem letu 1948/49.
783.	Odredba o razvrstitvi poklicev za bibliotekarsko-arhivarsko stroko.
784.	Odredba o uvedbi novega poklica »arhivski tehnik« in o odpravi pripravniške službe za poklice »bibliotekar« v bibliotekareko-arhiva rski stroki.
785.	Odredba o določitvi minimalnih trajnostnih norm za avtomobilske plašče.
786.	Odločba o izročitvi v prodajo poštnih ovitkov s papirjem.
787.	Odločba o normativih za dobavo blaga iz tovarn in trgovskih skladišč.
Ratifikacija svetovne poštne konvencije po Libanonu,
Št. 92 z dne 27. oktobra 1948:
788.	Zakon o izvršitvi kazni.
789.	Ukaz o ustanovitvi ministrstva za novoosvobojene kraje.
790.	Ukaz o imenovanju ministra za novoosvobojene kraje.
791.	Ukaz o določitvi Instituta m ribarsko biologijo v Rovinju za ustanovo splošnega državnega pomena.
792.	Uredba o izračunavanju prevozne cene, dobičku, razdelitvi dobička, amortizacijskem skladu, skladu vodstva in o osrednjem skladu podjetij trgovske mornarice splošnega državnega pomena, ki opravljajo prevozne storitve.
793.	Odredba o predlaganju situacij za investicijska dela v letu 1948.
Št. 93 z dne 28. oktobra 1948;
794.	Pravilnik o razvrstitvi metalurških del.
e Št. 94 z dne 29. oktobra 1948:
795.	Pravilnik o razvrstitvi del v kovinarski panogi.
796.	Odredba o podaljšanju roka za kontrahiranje industrijskih rastlin letine 1949.
797.	Odredba o peti spremembi in dopolnitvi odredbe o državnih (vezanih) cenah za industrijske rastline po njih vrsti na kakovosti ter o pogojih za sklepanje pogodb za industrijske rastline letine 1948.
798.	Odredba o oprostitvi blaga v darilnih pošiljkah uvozne carine m drugih davščin.
Št. 95 z dne 30. oktobra 1948:
799.	Ukaz o določitvi zvezno-republiškega pomena ministrstva za težko industrijo vlade FLRJ.
800.	Uredba o ustanovitvi in pristojnosti Uprave servisov.
801.	Uredba o določitvi novih skupin del in plačilnih razredov v sedanjih uredbah o plačah delavcev in vajencev in o določitvi posebnih dodatkov za opravljanje posebnih del.
802.	Pravilnik o razvrstitvi del v lesni, medicinski in živilski industriji, industriji usnja, obutve in gume, tekstilni in oblačilni, tobačni, papirni, celulozni in lesovinski, steklarski in kemični industriji.
803.	Pravilnik o posebni stalni kontroli predmetov široke potrošnje v trgovski mreži.
804.	Pravilnik o pouku na pravnih fakultetah univerz FLRJ.
805.	Pravilnik o pouku na gospodarskih fakultetah univerz FLRJ.
806.	Navodilo za poznejšo prevedbo pripravnikov s poklicem nižjega komercialista, komercialista in višjega komercialista.
807.	Uredba o ureditvi prodaje nakupa kmetijskih proizvodov.
808.	Odločba o spremembi odločbe o določitvi nomenklature za odpadke, ki se izročajo industrijskim podjetjem splošnega državnega pomena oziroma se zbirajo in razdeljujejo na podlagi letnega plana.
Št. 96 z dne 3. novembra 1948:
809.	Uredba o izračunavanju polne lastne cene, o določitvi in razdeltivi dobička, o amortizacijskem skladu, o skladu vodstva in o osrednjem skladu kmetijskih strojnih postaj,
810.	Pravilnik o razvrstitvi del v industriji cementa, salonita, žganega magnezita, mavca, apna, lahkih gradbenih plošč in betonskih izdelkov v skupine.
811.	Pravilnik o kontroli nad kakovostjo in opremo vzorcev blaga, namenjenega za izvoz.
812.	Odredba o izplačevanju računov zasebnim podjetjem in osebam za dobavljeno blago in opravljene storitve.
813.	Odredba o rokih za opravljanje revizij izdanih delovnih knjižic.
814.	Odločba o enotnih cenah za krompir in fižol v nadrobni prodaji.
815.	Odločba o stroških delavsko-uslužbenskih restavracij in o cenah v teh restavracijah,
816.	Odločba o ustanovitvi delavskega tehnčkuma v grafični industriji.
Ratifikacija svetovne poštne konvencije po Južnoafriški uniji, Romuniji in Kanadi.
Ratifikacija protokola o spremembah in dopolnitvah sporazumov, konvencij in protokolov o opojnih sredstvih, sklenjenih 23. januarja 1912 v Haagu, 11. februarja 1925, 19. februarja 1925 in 13 julija 1931 v Ženevi. 27. novembra 1931 v Bangkoku in 26. junija 1936 v Ženevi.
Pristop Islandije h konvenciji za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem zračnem prevozu.
Izdaja »Uradni list LRS« — Ravnatelj in odgovorni urednik: Božo Vodušek; tiska Blasnikova tiskarna, obrat 1 — oba v Ljubljani. Naročnina: četrtletno 60. polletno 120, celoletno 240 din. t- Posamezna številka: 4 din za 16 strani, 8 din za 32 strani, 12 din za 48 strani, 16 din za 84 strani, po pošt-' 2 50 din več. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica št. 23. — Telefon: ravnateljstvo 49-40,. uredništvo 49-90, upravništvo 55-79. — Ček. račun 6—90190—1.
URADNI LISI
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik V.
Priloga k 48 kosu z dne 11. novembra 1948.
številka
moszgrlosS in oglasi
Opozorilo naročnikom!
V naši založbi so izšli:
Pravilnik o ureditvi in vodstvu matičnih knjig z obrazci in odredbo o
matičnih okoliših na vsem ozemlju LRS. Strani 96, cena 18 din.
Zbirka gospodarskih predpisov, II. del,
ki je nadaljevanje Zbirke gospodarskih predpisov, ki smo jih izdali aprila 1947. V tem drugem delu Zbirke gospodarskih predpisov smo se trudili, da bi vse gradivo uredili kar najbolj sistematično in pregledno in tako olajšali njegovo uporabo. Težišče zbirke so »Splošni predpisi o upravi državnih gospodarskih podjetij«, s predpisi o arbitraži, pogodbah, plačevanju medsebojnih obveznosti, registraciji, vknjižbi lastninske pravice, arondaciji, razlastitvi, nacionalizaciji, razdeljevanju industrijskega blaga, prosti prodaji, finansiranju, kreditu, knjigovodstvu in glavnimi predpisi,o preskrbi prebivalstva z živili in industrijskimi izdelki. Dodali smo predpise o upravi državnih zgradb, o delavskih preskrbovalnicah in o invalidskih gospodarskih podjetjih. V »Dodatku« smo zbrali predpise o akumulaciji in cenah ter enotnih cenah, ki so kot dopolnila, popravki in spremembe izšli po izdaji naše prve Zbirke gospodarskih predpisov.
Da bi bila »Zbirka gospodarskih predpisov« čim prikladnejša za praktično uporabo, je temu drugemu delu dodano tudi stvarno kazalo, ki obsega snov prvega in drugega dela. Stvarno kazalo obsega splošne gospodarske predpise, in sicer ločeno od predpisov o akumulaciji.
Zbirka bo nepogrešljiv pripomoček vsem voditeljem in drugim uslužbencem državnih gospodarskih podjetij pa tudi vsem učencem gospodarskih šol In tistim uslužbencem ministrstev in ljudskih odborov, ki dnevno uporabljajo gospodarske predpise v svoji službi. Zbirka obsega 762 strani in je vsled svoje obširnosti vezana v pol platno. Cena 105 din.
Razen tega opozarjamo naše naročnike na:
Komentar h kazenskemu zakoniku, splošni del
v slovenskem prevodu. Komentar je zamišljen in izdelan v prvi vrsti kot olajšava in pomoč za pravilno izvajanje načel splošnega dela kazenskega zakonika pri uprorabi predpisov posebnih kazenskih zakonov. Strani 804, cena 90 din.
Splošni register predpisov
to je kazalo vseh predpisov, ki so izšli v Uradnem listu FLRJ, v Uradnem listu LRS, v Uradnih obvestilih zveznega urada z« cene in v Vestniku urada za cene pri predsedstvu V LRS od leta 1946 do vštetega leta 1947. Strani je 453, cena 60 din.
Priročnik za krajevne ljudske odbore, I. del Strani 120, cena 20 din.
Zbirka predpisov o varstvu mater in otrok Strani 105, cena 17 diru
Vpisi v register državnih gospodarskih podjetij
2060.
Sedež: Mežica. -
Dan vpisa: 2. novembra 1948.
Besedilo: Krajevna kuhinja — Mežica.
Poslovni predmet: Pripravljanje hrane za abonente in prehodne goste.
Ustanovitelj podjetja: KLO Mežica.
Operativni upravni voditelj: KLO Mežica.
Za podjetje podpisujejo:
Prosen Marko, upravnik, v vseh zadevah podjetja, s sopodpisom Osojnik Julke, ekonoma. V odsotnosti upravnika podpisuje
* Kuljat Franc, knjigovodja, listine navedene v 47. členu spl. zakona o drž. gospodarskih podjetjih sopodpisuje
Majer Marijana, blagajničarka. Do zneska 50.000 din lahko podpisuje upravnik sam, večje zneske pa skupaj z enim imenovanih.
Okrajni LO Dravograd, poverjeništvo za finance, dne 2. novembra 1948.
Št 900/2-48	9988
*
2061.
Sedež: Mežica.
Dan vpisa: 2. novembra 1948.
Besedilo: Krajevni mlin — Mežica.
Poslovni predmet: Mletje žita in koruze.
Ustanovitelj podjetja: KLO Mežica.
Operativni upravni voditelj: KLO Mežica.
Za podjetje podpisujejo:
Prosen Marko, upravnik, v vseh zadevah podjetja, s sopodpisom Pečovnika Alojza, odgovornega obratovodje. V odsotnosti upravnika podpisuje
Kuljat Franc, knjigovodja. Listine na. ved ene v 47. členu spl. zakona o drž. gospodarskih podjetjih podpisuje poleg upravnika
Majer Marijana, blagajničarka. Do zneska 50.000 din podpisuje lahko upravnik sam, večje zneske pa skupaj z enim imenovanih.
Okrajni L0 Dravograd, poverjeništvo za finance, dne 2. novembra 1948.
Št 868/2-48	9989
V tisku sta:
Abecedni imenik naselij LRS z upravno razdelitvijo LRS, imenikom krajevnih ljudskih odborov, njihovih pošt in zemljevidom krajevnih ljudskih odborov LRS.
Priročnik za krajevne ljudske odbore H. del
*
2062.
Sedež: Renče.
Dan vpisa: 28. oktobra 1948.
Besedilo: Krajevna kovaška mehanična delavnica.
Poslovni predmet: Kovaška mehani, ška dela.
Ustanovitelj podjetja: KLO Renče.
Operativu; upravni voditelj: KLO Renče.
Podjetje zastopa in zanj podpisuje: Saksida Lino, upravnik, in pooblaščenec KLO Renče, v obsegu pooblastil določenih v pravilih podjetja.
Okrajni LO Gorica, poverjeništvo za finance, dne 28. oktobra 1948.
St. 3053/1—48	9992
*
2063.
Sedež: Sred, Lokovec.
Dan vpisa: 8. oktobra 1948.
Besedilo: Krajevna gostilna Srednji Lokovec.
Poslovni predmet: Prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač.
Ustanovitelj podjetja: KLO Srednji Lokovec.
Operativni upravni voditelj:	KLO
Srednji Lokovec.
Podjetje zastopata in zanj podpisujeta: Mokrin Jožef, upravnik in predsednik KLO Srednji Lokovec. skupaj z njim Vončina Ivan
Okrajni LO Gorica, poverjeništvo za finance, dne 8. oktobra 1948.
Št 2987/1—48	9993
2064.	*
Sedež: Dolnja Lendava.
Dan vpisa: 3. novembra 1948.
Besedilo: Mestno komunalno podjetje Dol. Lendava.
Ustanovitelj podjetja: MLO Dolnja Lendava, odločba št. 1766/48 z dne 29. X. 1948.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni »dbor MLO Dol. Lendava.
Za podjetje podpisujejo:
Tivadar Štefan, upravnik in Paller Deziderij, knjigovodja: za operativno upravo pa:
Ježek Ferdo, predsednik MLO Dol. Lendava, njegov namestnik Kiralj Aleksander, upravnik okr. opekarne;
Vertot Boris, tajnik MLO, Dol. Lendava, njegov namestnik Kneževič Milan uslužbenec Proizvodnje -nafte. Dolnja Lendava.
Okrajni LO Lendava, poverjeništvo za finance, dne 3 novembra 1948.
. Št. 938/1—1948	9986
*
2065.
Sedež: Dolnja Lendava,
Dan vpisa: 3. novembra 1948.
Besedilo: Mestna uprava hiš Dolnja Lendava.
Poslovni predmet: Upravljanje 9 sta-novanjskih zgradb splošnega ljudskega premoženja.
Ustanovitelj podjetja: MLO Dolnja Lendava, odločba št. 1765/1948 z dne 29 X. 1948.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor MLO Dol. Lendava.
Za podjetje podpisujejo:
Tivadar Štefan, upravnik in Paller Deziderij, knjigovodja; za operativno upravno vodstvo:
Ježek Ferdo, predsednik MLO Dol. Lendava, njegov«namestnik Kiralj Aleksander, upravnik okr. opekarne,
Vertot Boris, tajnik MLO Dol. Lendava, njegov namestnik Knežević Milan, uslužbenec Proizvodnje nafte v Dolnji Lendavi.
Okrajni LO Lendava, poverjeništvo za finance, dne 3. novembra 1948.
Št. 939/1—1948	9987
2066.
Sedež: Raka.
Dan vpisa: 6. novembra 1948. Besedilo: Krajevno gosmisko podjetje Raka,
Ustanovitelj podjetja: KLO Raka, odločba št 1614 z dne 28. XI. 1948.
Operativni upravni voditelj: KLO Raka.
Poslovni predmet: Vsi posli gostinske stroke.
Za podjetje podpisujeta:
Božič Franc, upravnik, samostojno vse zadeve uprave; vse zadeve računovodstva, denarnega, obračunskega in kreditnega značaja pa skupaj s Prah Anico, računovodjo. Za sklepanje zadev, ki obremenjujejo podjetje nad 100.000 din morata imeti odobritev operativnega upravnega voditelja.
Okrajno LO Krško, poverjeništvo za finance, dne 8. novembra 1948.
Št. 64/60	10.093
k št. 1905.
Sedež: Ljubljana, Prešernova 52.
Dan vpisa: 5. oktobra 1948.
Besedilo: »Slaščica«, Ljubljana, Pre-šcrnova 52.
Ustanovitelj podjetja: RLO Center, odločba št. 16916 z dne 24. IX. 1948.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor RLO Center.
Poslovni predmet: Izdelovanje in prodaja slaščic in drugih slaščičarskih izdelkov.
Za podjetje podpisujeta:
Maček Ivan, upravnik, samostojno, v računovodskih zadevah pa skupaj z njim Legat Stanko, knjigovodja.
MLO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 5. oktobra 1948.
Fin. št. 3591/48	9051
*
2067.
Sedež: Smolnik.
Dan vpisa: 2. novembra 1948.
Besedilo: Krajevna gostilna Smolnik. Poslovni predmet: KLO Smolnik. Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Smolnik.
Poslovodja podjetja: Vidmar Alojz.
Za podjetje podpisujeta:
Vidmar Alojz, poslovodja, neomejeno, Zidarič Peter, predsednik KLO, za operativno upravno vodstvo.
Okrajni LO Maribor okolica, poverjeništvo za finance, dne 2. novembra 1948.
Št. im/l—48	9991
2068.
Sedež: Lokev.
Dan vpisa: 6. novembra 1948. Besedilo: Krajevno gostinsko podjetje Lokev.
Poslovni predmet: Posli gostinstva in turizma.
Ustanovitelj podjetja:	Krajevni LO
Lokev, z odločbo št. 872/48 z dne 3. XI. 1948.
Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo: Mirošič Franc, za glavnega poslovodjo, sklepa pogodbe in dogovore v okviru pravil podjetja.
Medved Josip, predsednik KLO, so-podpisuje vse listine finančnega in blagajniškega poslovanja;
Škabar Ivan, tajnik KLO, sopodpisu-je listine finančnega in blagajniškega poslovanja.
Okrajni LO Sežana, poverjeništvo za finance,
dne 7. novembra 1948.
Št 2230/1	10.094
2069.
Sedež: Ajdovščina.
Dan vpisa: 7. oktobra 1948.
Besedilo: Mestna gospodarska podjetja Ajdovščina.
Vpišeta se novi ustanovljeni poslovalnici
Pekarna, Prešernova ul. 2, Ajdovščina, Trgovina s sadjem in zelenjavo, Gregorčičeva ul., Ajdovščina.
Okrajni LO Gorica, poverjeništvo za finance, dne 7. oktobra 1948.
Št. 2646/1—48	0995
2070.	*
Sedež: Krško.
Dan vpisa: 5. novembra 1948.
Besedilo: »Mestno avtopodjetje« Krško. Izbriše se upravnik Žigante Anton in računovodja Komočar Olga; vpiše se z istimi pooblastili Šalamon Jože, poslovodja in Roš Albina, računovodja,
Okrajni LO Krško, poverjeništvo za finance, dne 8. novembra 1948.
Št. 64/59	10.092
*
2071.
Sedež: Ljubljana. Miklošičeva 20.
Dan vpisa: 6. novembra 1948.
Besedilo: Druga (II) lekarna MLO Ljubljana.
Besedilo odslej: Lekarna za zavarovance.
Izbriše se Kavčič Vilma, upravnica; vpiše se
Kavčič Hinko, upravnik, ki podpisuje za podjetje.
MLO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 6. novembra 1948.
Fin. št. 4083	10.091
*
2072.
Sedež: Ljubljana. Prešernova 3.
Dan vpisa: 30. oktobra 1948.
Besedilo: Mestna hranSnica ljubljanska. Ljubljana.
Izbriše se Sušnik Ivan, pomočnik glavnega računovodje, pooblaščenec za kolektivno podpisovanje.
MLO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za linanee, dne 30. oktobra 1948.
Fin. št. 3902	9948
Uvedbe jtoctcpnr.ja za razglasitev za mrtve * *
R 348/48—2	9949
Obilčmk Mihael, roj. 6. X. 1897 v Pod-gori pri Borovljah, sin pok- Mihaela in Katarine rojene Selaher, orožniški narednik, Mala Nedelja, se od maja 1945 pogreša.
Na predlog žene Obilčnik Uršule, gospodinje v Ljutomeru, Glavni trg 8. se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 31. XII. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Lepoši Francu.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Ljutomeru dne 28. oktobra 1948.
*
V	R 1230/48-5	9745
Einz Jože, roj. 14. III. 1914 v Jare-
nini, Polička vas, sin Franca in Marije rojene Jager, oženjen, tov delavec v Rošpohu, je bil 27. IX. 1943 pKsilno mobiliziran v nemško vojsko. Od 28. IV. 1944 se pogreša.
Na predlog žene Einz Julijane, delavke v Plintovcu 20, KLO Zg. Kungota, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
V	R 1226/48—5	9746
Folmajer Ivan, roj. 4. III. 1899 v Kapli, sm Martina in Apolonije rojene Tepec, oženjen, splavar na Fali, se od 29. IX. 1944 pogreša.
Na predlog žene Folmajer Tereze, go. spodinje v Čimžatu 42, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
Einz Jože in Folmajer Ivan se pozivata da se zglasita pri sodišču ali drugače dasta kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogih.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 27. oktobra 1948.
*
I R 63/48-8	9325
Abraham Štefan, roj. 9. X. 1919 v ša-lovcih 200, sin pok. Štefana in Terezije rojene Berke, poljedelec, je bil oktobra 1942 od okupatorja prisilno mobiliziran v prekmursko četo v Sombathlyju. Nato je bil poslan na rusko bojišče, od koder je redno pisal pod naslovom v. p. 217/49. Zadnjič je pisal 3. I. 1943, od tedaj se pogreša.
Na predlog zaročenke Herceg Sidon!je, poljedelke v Šaloveih 178, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1. II. 1949 poroča sodišču ali skrbniku Abrahamu Ernestu, poljedelcu v Šaloveih 9.
Abraham Štefan se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Murski Soboti dne 14. oktobra 1948.
*
I R 216/48—3	9743
Teply Marjan, roj. 21. XII. 1910 v Veliki Loki 38, sin Konrada in Josipine rojene Jerele, aktivni kapetan II. razreda bivše jugoslovanske vojske v Novem m e Situ. Trdinova 3, se od aprila 1943 pogreša.
Na predlog žene Teply Ljudmile rojene Skalicky, knjigovodkinje iz Novega mesta, Trdinova 3, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1 IV. 1949 poroča sodišču ali predlagateljici Teply Ljudmili.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Novem mestu dne 27. oktobra 1948.
*
I R 142/48—7	9901
Bojane Franc, roj. 25. XI, 1923 sin Franca in Jožefe rojene Raj er, samski, poljedelec v Ždinji vasi 20, se od maja 1945 pogreša.
Na predlog matere Bojane Jožefe, gospodinje iz Ždinje vasi 20, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1.
IV.	1949 poroča sodišču ali predlagateljici oziroma njenemu zastopniku Bučarju Josipu, odvetniku v Novem mestu.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Novem mestu dne 30. oktobra 1948.
*
R 410/48	9269
Kajzer Milka, roj. 11. IX. 1916 v Dravogradu, hči Gvidona in Marije rojene Počivavšek, učiteljica v Mateni, p. Ig. pri Ljubljani, je bila 23. XI. 1943 od be-ga aretirana in na poti v Ljubljano v Kozlarjevem gozdu na Barju pri Ljubljani ustreljena.
Na predlog očeta Kajzerja Gvidona, posestnika v Dravogradu, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvo.
R 422/48	9270
Lah Jožef, roj. 13. II. 1927 v Selah sin Jožefa in Jere rojene Šisemik, kmečki delavec, je odšel 5. V. 1944 v I. bataljon Šercerjeve brigade NOV. Iz bojev v Savinjski dolini 26. V. 1944 se pogreša.
Na predlog očeta Laha Antona, posest-nka v Selah 19, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
Vsakdo, ki mu je o pogrešanih kaj znano. se poziva, da to do 20. I. 1949 poroča sodišču ali skrbniku Čegovniku Filipu, sod. uradniku na Prevaljah.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogih.
Okrajno sodišče na Prevaljah dne 10. oktobra 1948.
I R 59/48	8395
Hrga Janez, roj. 17. X. 1907 pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, sin Janeza in Marije rojene Korada, poljski delavec, Ptuj, Ljutomerska 11, je bil zaposlen pri organizaciji Todt in je 17. VIII. 1943 pobegnil iz taborišča v Kijevu. Od tedaj se pogreša.
Na predlog žene Hrga Marije, gospodinje v Ptuju, Ljutomerska 11, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1. I. 1949 poroča sodišču ali skrbniku Zepanu Gašperju, sod. uradniku v Ptuju.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Ptuju dne 16. septembra 1948.
*
VII	R 162/48	9847
Kumer Franc, roj. 9. X. 1899 pri Sv. Martinu v Sl. goricah, sin Kumer Marije, uslužbenec občine pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, se od leta 1945 pogreša.
Na predlog žene Kumer Zlate se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 30. XII. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Zdolšku Jakobu, posestniku pri Sv. Lovrencu.
VII R. 215/48	9846
Tomanič Janez, roj. 17. III. 1920 na Sp. Bregu, sin Mihaela in Barbare, knji-go vod ja, se od pomladi 1945 pogreša.
Na predlog očeta Tomaniča Mihaela se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 30. XII. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Fridauerju Martinu, posestniku na Sp. Bregu,
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogih.
- Okrajno sodišče v Ptuju dne 28. oktobra 1948.
#
I R 61/48-3	9844
Predikaka Anton, roj. 8. I. 1925 pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, nezakonski sin Cetarič Marije, trg vajenec v Budini 66, je bil 18. II. 1943 prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Dne 2. V. 1944 je bil v vasi Locronan pri (jnimpe-re v provinci Bretagne aretiran in 8. VI. 1944. od vojaškega sodišča 192. divizije obsojen na smrt z ustrelitvijo. Bil je 2. VIII. 1944 v Parizu od Nemcev ustre-Ijen.
Na predlog matere Cetarič Marije, gospodinje v Budini 66, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izda-ja poziv da se o pogrešanem do 1. I. 1949 poroča sodišču ali skrbniku Perte-kelu Karlu, sod. uradniku v Ptuju.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče y Ptuju dne 29. oktobra 1948.
VII R 217/48
Belšak Ivan, roj. 23. IX. 1922 na Gorenjskem vrhu 33, sin Alojza in Marjet|
samski, delavec, je bil leta 1942 od okupatorja mobiliziran. Med dopustom 1944 je odšel v NOV, novembra 1944 pa je bil v Daruvarju ranjen in se od tedaj po. greša.
Na predlog očeta ee uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 30. XII.
1948	poroča sodišču ali skrbniku Galiču Martinu na Turškem vrhu.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Ptuju dne 30. oktobra 1948,
*
III R 133/48—3	8339
Gomizelj Jožef, roj. 7, VIII. 1880 v Križu. okr. Sežana, sin pok. Jožefa in pok. Marije rojene Zabrič, železničar v p. iz Križa 16, je bil 21. II. 1944 aretiran od nemške policije in interniran v Neumark*. Dne 13. IV. 1945 jo bil s transpc	. poslan domov, 15. IV. 1945
pa je bil transport bombardiran in se od tedaj pogreša.
Na predlog žene Gomizelj Marije, gospodinje iz Križa 16, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1. I.
1949	poroča sodišču.
Gomizelj Jožef se poziva, da so zglasi ,. sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Sežani fine 16. septembra 1948.
*
III R 138/48-2	9263
Kocjančič Anton, roj. 29. I. 1902 v Hrastovljah, sin pok. Andreja in Marije rojene Kocjančič, kmet, poročen, je bil 2. XI. 1944 od fašistov odpeljan v tržaške zapore, od tam pa v Nemčijo. Od tedaj se pogreša.
Na predlog žene Kocjančič Pavline iz Hrastovelj 30 se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv. da se o pogrešanem do 1, I. 1949 poroča sedišču.
Kocjančič Anton se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Sežani dne 14. oktobra 1948.
III R 145/48-2	' '	9902
Ivanovič Ivan, roj. 11. VI 1894 v Bre-sovici, sin pok. Karla in Terezije rojene Grk, poročen, kmet, se od 6. III. 1944 pogreša.
Na predlog žene Ivanovič Justine rojene Vatovec, delavke v Trstu, Scala Santa 65, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 30 X 348 poroča sodišču ali skrbnik; B Rudiju, nameščencu Klu oezana.
III n 146748—2	9903
1 ovič Mirko, roj. 28. X. 1913 v Orleku, KLO Sežana, sin Jožefa in ook. Karoline rojene Rodika, je odšel v NOV.
Baje je 17. VII, 1944 padel v okolici Cerkna.
Na predlog očeta Stojkoviča Jožefa, kmeta iz Orleka 16, se uvede postopanje za razglasitev za mrtv'ega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 30. XII. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Stojkoviču Jožefu.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogih.
Okrajno sodišče v Sežani dne 29. oatobra 1948.
I R 375/48-9	*	9950
j Amon Rok, roj. 16. VIII. 1945 v Vir-štanju, sin Alojza in Julijane rojene Oprešnik, poljedelec, Virštanj 23, pošta Podčetrtek, je odšel 12. VIII. 1941 v NOV na Planino pri Sevnici. Od 14. VIII. 1944 se pogreša.
Na predlog staršev 'a in Julijane, Virštanj 23. p. Pod' . - uvede postopanje, za razglasitev z* mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 30 XII. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Kolarju Jožetu, sodnemu uslužbencu.
Amon Rok se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest
0	sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče r Slovenski Bistrici dne 10. julija 1948.
1	R 318/48.13	*	8973
Marčen Frane, roj. 23. I. 1925 v Dobrini,
sin Janeza in Marjete rnjpne Tomplak, delavec v Dobrni 10, p. Loka pri Žusmu, jo jeseni 1944 odšel v NOV. Baje je v začetku marca 1945 padel v bojih pri Svetju nad Laškim.
Na predlog matere Marčen Marjete, de-I lavke v Dobrini 19, se uvede postopanje za razglasitev, za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 10. XII. 1948 poroča sodišču.
Marčen Franc se poziva, da se zglasi pri sodišču aM drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka tv. X?/j ločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici one 8. septembra 1948.
R 366/48—8	*	8072
Forštner Jože, roj. 13. III. 1910 v Mozirju, sin Janeza in Uršule rojene Lekač, kmečki delavec, Sp. Kraše, je odšel leta 1944 v Šlandrovo brigado NOV. Od tedaj se pogreša.
Na predlog žene Forštner Olge, gospo-* dinje iz Celja, Gaberje, Mariborska 47, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
Vsak, ki mu je o pogrešanem kaj znano, naj to do 20. XII. 1948 sporoči sodišču ali skrbnici Forštner Jožefi.
Forštner Jožef se poziva, naj se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Šoštanju dne 9. septembra 1948.
R 338/48-3	8563
Jurič Ivanka rojena Dobnik, hči Jožeta in Marije Streit, roj. 26. XI 1911 v Ojstrici pri Dravogradu, gospodinja, poročena v Mozirju 56, se od maja 1945 pogreša.
Na predlog moža Juriča Leopolda, mizarja iz Mozirja 56, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvo in se izdaja poziv, da se o pogrešani do 20. X1L 1948 poroča sodišču ali skrbniku Juriču Leopoldu.
Jurič Ivanka se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Šoštanja dne 22. septembra 1948.
*
R 374/48—3	9506
Kormanšek Ivan, roj, SO. VIII. 1875 v Šmartnem ob Paki, nezak. sin Korman-šek Apolonije, mlinar v Grušovljah 9, il 15, Vlil. 1941 od četnikov neznano ka n odpeljan. Od tedaj se pogreša.
Na predlog žene Kormanšek Helene rojene Sedovnik, zasebnice v Nazarjib št 84, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 30.'XII. 1948 poroča sodišču alj skrbnici Kormanšek Heleni.
Kormanšek Ivan se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Šoštanju dne 4. oktobra 1948.
R 422/48—2	045,3
Kuranda Franc, roj. 1. VIII. 1908 v Šoštanju, sin Franca in Marije rojene Grebenšek, poročen, jamski nadzornik v Velenju 37, se od maja 1945 pogreša.
Na predlog žene Kuranda Ane, sobarice v Dobrni, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 31. III. 1949 poroča *>.iišču ali skrbnici Kuranda Ani.
Kuranda Franc se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo rod išče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Šoštanju dne 18. oktobra 1948,
R 560/48	9273
Fon Andrej, roj. 19. IX. 1915 v Kobaridu, Gregorčičeva 55, čevljarski pomočnik, samski, je odšel po zlomu Italije v XVI (Gregorčičevo) brigado, L bataljon. Pred veliko nočjo 1945 je bil v okrevališču pokretne bolnice XXX divizije v bližini Oblakovega vrha pri Idriji, kjer je bil baje 1. IV. 1945 od Nemcev ustreljen. Od tedaj se pogreša.
R 559/48	9272
Žagar Alojz. roj. 30. III. 1894 na Žagi, sin Antona in Ane rojene Melihan, delavec, poročen, je bil 4. V 1943 aretiran in interniran v taborišču Cairo Monte-notte v Savoni. Po zlomu Italije je bil od-
p el jan v Mauthausen, kjer je bil novembra ali decembra 1948 od paznika tako pretepen, da je drugi dan umrl in bil v krematoriju sežgan. Od tedaj se pogreša.
Na *predlog bližnjih sorodnikov se uvede postopanje za razglasitev za mrtve in se izdaja poziv, da se o pogrešanih do 15. I. 1949 poroča sodišču ali skrbniku Šavliju Dragotinu, sod. uslužbencu v Tolminu oziroma Žagar Ani, uslužbenki C 0 v Tolminu.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Tolminu dne 12. oktobra 1948.
Razni oglasi
Št. 2111/48	10.137
Razpis
Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje
mesto docenta za hrvaško in srbsko književnost na filozofski fakulteti in mesto lektorja za češki jezik na filozofski fakulteti.
Pravilno opremljene prošnje je treba vložiti pri rektoratu univerze v Ljubljani najpozneje do 1. decembra 1948. Ljubljana dne 9. novembra 1948. Rektorat univerze v Ljubljani Rektor: Melik 1. r.
*
P. št. 26.672/E—48	10.136
Sprememba poštnega okoliša
S 1. novembrom 1948 so bile izločene iz dostavnega področja pošte Limbuš in priključene glavni mestni pošti 1 tele hišne številke naselbine Pekre: 135, 136, 137, 138, 139,	140,	141,	142,	143,	144,
146, 147, 149,	150,	151,	152,	153,	154,
155, 156, 157,	158,	159,	160,	161,	162,
162a, 194, 133,	132,	131,	130,	129,	127,
126, 125, 124, 123, 122, 121, 120, 120b, 120a, 119, 118, 106a, 106, 107, 108, 109, 109a, 110, IH,	112,	113,	114,	115,	116,
117, 118, 118a,	98,	98a,	90b,	99,	100,
101, 102, 103,	104	in	hišne	številke
Zvezne ulice: 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21 in 22.
Poštna direkcija Ljubljana *
10.068
Poziv upnikom in dolžnikom
Na podlagi odločbe izvršilnega odbora OLO Lendava, št. 6109/3-48 z dne 29. IX. 1948 je okrajno odkupno podjetje »Živino-odkup« klavne živine, mleka, perutnine in jajc prenehalo poslovati in s 1. oktobrom 1948 prešlo v likvidacijo.
Pozivamo vse upnike in dolžnike, naj priglasijo svoje terjatve oziroma svoje obveznosti do podjetja najpozneje v 15 dneh po objavi v dnevnem časopisju in Uradnem listu LRS, ker se sicer poznejše terjatve ne bodo upoštevale, obveznosti do podjetja pa se bodo sodno izterjale.
Priglasitve je treba poslati na naslov: vživinoodkupc v likvidaciji.
Likvidatorja
Preklici izgubljenih listin
Preklicujem izgubljeno šolsko spričevalo I. letnika trgovske šole v Ljubljani, izdano 1. 1948 od ravnateljstva zavoda na ime Bab Jože, Ljubljana, Celjska 19. 10-015	Bab Jožo
Preklicujem izgubljeno vojaško knjižico št 449, izdano od vojaškega odseka v Krškem.
10.061	Bogovič Franc, Križe, p. Koprivnica
Preklicujem izgubljeni kontrolni blok št. 1350 za menzo za mesec november, izdan od medicinske menze v Ljubljani na ime Cakarija Artur, Ljubljana. Gra-sselijeva 18.
10.111	Caharija Artur
Preklicujem izgubljeno delavsko knjižico, izdano od OLO Postojna na ime Di Valentin Giovanni, Postojna,
10.018	Di Valentin Giovanni
Preklicujem izgubljeno izkaznico OF, izdano 1. 1947 od RLO Bežigrad—Šiška na ime Ilovar Franc, Železnikarjeva 5, Ljubljana.
10.081	Ilovar Franc
Preklicujemo izgubljeno evidenčno tablico poltovornega avtomobila št. S-8340, izdano od uprave NM v Ljubljani na ime Invalidsko podjetje »Kaatinac, Ljubljana Šmartinska 10.
10.106 Invalidsko podjetje »Kantina«:
Preklicujem ukradeno prometno knjižico za kolo znamke »Maestri« št. okvira D 50635 na ime Flegerič Franc, Jir-šovci 42, p. Sv. Urban, Ptuj.
10.062	Flegerič Franc
Preklicujem ukradene živilske nakaznice za noveftnber TD na ime Gela Viktor, Nav na ime Gela Marija, LD na ime Gela Milena in Frančiška, izdane od rajona Rakovnik—Vič, Ljubljana, Dolenjska 14.
10 078	Gela Viktor
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico in 4 potrdila za mala kmečka gospodarstva na ime Gerič Jožef, Velika Polana 189, p. Črenšovci, Prekmurje.
10.063	Gerič Jožef
Preklicujem izgubljeno šolsko spričevalo II. razreda m-ešč. šole, izdano L 1942 od ravnateljstva meščanske šole za Bežigradom na ime Govše Ivan, Ljubija, na, Jenkova 11.
10.083	Govše Ivan
Preklicujem prometno knjižico številka 135696 za kolo znamke »Steyert številka 5700207, izdano od OLO Jesenice. 10-019	Grilc Suzana
Preklicujem ukradeno industrijsko potrošniško nakaznico IR-1 št. I. 238813, dopolnilni bon za 450 din in družinsko nakaznico K 2 na ime Hudoklin Alojz, vojaški vojni invalid, ind. potrošniško nakaznico IG št. 919471, dopolnilni bon za 900 din na ime Hudoklin Cecilija, vse izdano od KLO Gorenje, Mozirje ter
kmetijske bone od prodaje kmetijskih pridelkov in obiranja hmelja na ime Hudoklin Cilka, izdane od Kmetijske zadruge Šmartno ob Paki in Kmetijske zadruge Gorenje.
10.064	Hudoklin Cilka
Preklicujem ukradeni kontrolni listek za menzo, izdan od Ljudske kuhinje v Ljubljani na ime Juršič Lojzka, Ljubljana, Poljanska 17.
10.012	Juršič	Ijojzka
Preklicujem oblačilno knjižico št. 9596, serije P, izdano na ime Kadri Raman, vodnik, voj. pošta 1693, Ajdovščina. 10-005	Kadri	Raman
Preklicujem ukradeno oblačilno nakaznico IR-1 št. 157057 reg. št. 31229. izdano od rajona Center na ime Kirikov Alek-sij, Ljubljana, Kolodvorska 22.
10.089	Kinkov	Aleksij
Preklicujem izgubljeni vojaški plačilni knjižici št. 15446 serije 0 in št. 23124 serije A na ime Kleut Nila ca, kapetan, vojaška pošta 7250-18, Zagreb.
10.108	Kleut Nikica
Preklicujem ukradeno osebno izkaznico, izkaznico OF in izkaznico za kolo na ime Kogovšek Marija, Smrečje 50, p. V rhruka.
10.088	Kogovšek Marija
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, na ime Hribar Marija in iskaznico za kolo na im© Komac Jože, Zalog 9, p. Polje.
10.084	Komac Jože
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano od uprave NM v Ljubljani na ime Korenčan Ivan, Ljubljana, Krakovska 37.
10.016	Korenčan Ivan
Preklicujem izgubljeno univerzitetno izkaznico tehnične fakultete, izdano od dekanata tehnične fakultete v Ljubljani na ime Kores Žalika, Ljubljana, Gradišče 14.
10.109	Kores	Žalika
Preklicujem ukradeno osebno izkaz-nico, režijsko karto na ime Kranjc Marija, in izkaznico za kolo na ime Kranjc Zorka, Ljubljana, Vožarski pot 4.
10.020	Kranjc	Marija
Preklicujem izgubljeno oblačilno nakaznico, št. 090274, izdano od KLO Šmartno—Gameljne na ime KreČ Jože, Rašica 5, p, št. Vid nad Ljubljano.
10-021	Kreč Jože
Preklicujem izgubljeno izkaznico za kolo znamke »Elektra«, številka okvira 1421438, na ime Krivec Alojz, Rogaiecd, p. Grosuplje.
10.082	Krivec Alojz
Preklicujem izgubljeno izkaznico za kolo, izdano od uprav© NM v Ljubljani na ime Malovjrh Leopold, Ljubljana, Ižanska 159.
10.112	Malovrh LeopoU
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico It. 9805, Mano od odseka za no* tranje zadeve Koper na izn@ Mar^Ž Franc, službeno izkaznico št. 0018, jadrn-
no od ministrstva za notranje zadeve LRS, potrdilo o odpustu iz JA in osebno izkaznico št. 10526, izdano od odseka za notranje zadeve Koper na ime Buze-čon Ema.
10.023	Maraž Franc
Preklicujem živilsko karto SD za oktober in november na ime Duša Marn, Jesenice, Titova 4.
10.022	>-	Marn Duša
Preklicujem izgubljeno oblačilno nakaznico IR-1 št. 094727, izdano od KLO Kresnice na ime Martinšek Avgust, Kresnice.
10.077	Martinšek Avgust
Preklicujem osebno izkaznico ifa ime Pavica Milosavljevič, roj. Djapič, Beograd, Doaitejeva 17-10.059	Milosavljevič Pavica
Preklicujem pomočniško spričevalo krojaške stroke, izdano 22. IX. 1940 od obrtnega združenja v Slovenjem Gradcu. 10.065	Mithaus Ludvik,
Guštanj 25, Dravograd
Preklicujem osebno izkaznico it. 122, izdano 1. 1946 od LO Slovenja vas, na ime Murko Franc, in izkaznico za kolo št. 406990, izdano 1. 1947 od NM Starše na ime Murko Franc, Skorba.
10.024	Murko Franc
Preklicujem ukradeno izkaznico LMS, gospodinjske in denarne bone, oblačilno nakaznico št. 558686, reg. št. 3233, na ime Novak Branko, Stmževo 3, Kranj. 10.087	Novak Branko
Preklicujem izgubljeno živilsko nakaznico TDb za november, reg. št. 2072, izdano od rajona Center na ime Ogulin Jakob, Ljubljana, Stari trg 24.
10.013	Ogulin Jakob
Preklicujem izgubljeno oblačilno nakaznico I R I, izdano od KLO Bizeljsko na ime Pečnik Gustav, Bizeljsko.
10.116	Pečnik Gustav
Preklicujem izgubljeno šolsko spričevalo II. razreda klasične gimnazije, izdano od ravnateljstva klasične gimnazije v Ljubljani na ime Perpar Benjamin, Ljubljana, Domobranska 7.
10 065	Perpar Benjamin
Preklicujem izgubljeno izkaznico za kolo znamke »Tebestc, izdano od uprave NM v Ljubljani na ime Pice! Leopold, Ljubljana, Cerkvena 21.
10.086	Pičel Leopold
Preklicujem izgubljeno knjižico za kolo št. 258908 na ime Planinc Albin, Šeste rže, Ptuj.
10.025	Planinc Albin
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano 1. 1947 v Hotinji vasi in izkaznico za železniško vožnjo.
Plečko Jožef,
10.027	Hotinja vas št. 1
Preklicujem izgubljeno živtilsko nakaznico LD za november in potrošniško potrdilo za december in januar, izdano od
rajona Center na ime Pogačar Kristina, Ljubljana, Mestni trg 13.
10.060	Pogačar Kristina
Preklicujem knjižico za kolo štev. 12669 N na ime Posedel Albin, Polzela. 10.060	Posedel Albin
Preklicujem ukradeno osebno izkaznico OF, mladinsko izkaznico, sindikalno izkaznico, flzkulturno izkaznico, živilsko nakaznico LD za november, potrdilo ljudskega posojila, potrdilo za vstop v »Gostinsko podjetje Sokol« na ime Požes Justina, Ljubljana, Rimska 5.
10.011	Požeg Justina
Preklicujem ukradeno knjižico za kolo znamke »Torpedo«, št. 642.491.
Pungerčič Evgen,
10.069	evfcL. kmet. odseka OILO Krško
Preklicujem izgubljeno vojaško knjižico, izdano od V. divizije IV. odseka v Kraševcu na ime Ražman Libero, in izkaznico za kolo št. 41627 na ime Ražman Renato, Zegovci 4, p, Apače.
10.017	Ražman Renato
Preklicujem izgubljeni izkaz 2, nižje gimnazije v Žalcu iz leta 1940/41 na ime Rebevšek Olga, Žalec 147, roj. 2. VII. 1933 v Žalcu.
10.070	Rebevšek Olga
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 3930 za inozemce, izdano 23. VIII. 1947 od odseka za notranje zadeve MLO Ljubljana na ime Reingruber Alfred, Ljubljana, Dravlje, Čebelarska št. 17
10.110	Reingruber Alfred
Preklicujem izgubljeno šolsko spričevalo 1. razreda meščanske šole v Šoštanju, izdano v 1. 1939/40 od ravnateljstva te šole na ime Rudnik Karel, Velenje. 10.066	Rudnik Karel
Preklicujemo izgubljeno' prometno knjižico gas"Iškega avtomobila »Mercedes«, evidenčna št. F-6654, št. motorja 159029/0215, izdana od notr. odseka OLG Prevalje.
Rudniki svinca in topilnica 10.026	Mežica
Preklicujem izgubljeno spričevalo 4. razreda in zrelostnega izpita državnega gospodinjskega učiteljišča v Sta-rem Futogu pri Novem Sadu, izdano od ravnateljstva te šole v šolskem letu 1987/38 na ime Rupena Mara.
10.115	Rupena-Osolnik Mara
Preklicujem potrošniško karto št. 204 za obleko in obutev, izdano od voj. pošte 31589 na ime Senica Alojzija, Jurka vas št. 4, p. Straža pri Novem mestu.
10.071	Senica Alojzija
Preklicujem ukradeno osebno izkaznico, izkaznico OF, delavsko knjižico, oblačilno nakaznico na ime Stare Marija, oblačilni nakaznici pa ime Stare Mitja in Perpar Jožica in družinsko knjižico na ime Stare Josip, Ljubljana, Galjevica št. 116.
10.106	Stare Josip
Preklicujem plačilno knjižico ser. G št. 74212, izdano od voj. pošte 4083, Bohinjska Bela na ime Stojanovič D. Božidar, vodnik.
Stojanovič Božidar,
10.030 voj. pošta 4083, Boh. Bela
Preklicujem izgubljeno izkaznico za kok) tov. št. 53053, izdano od uprave NM v Celju na ime Šket Štefka, Lava št. 7, p. Celje.
10.113	Šket Štefka
Preklicujem zgorelo oblačilno nakaznico na ime Šmalc Jože, Podturn 53 pni Toplicah.
10.028	Šmalc Jože
Preklicujem osebno izkaznico na ime Štih Marija, Vel. Cerovec 23, KLO Podgrad.
10.029	Štih Marija
Preklicujem izgubljeno oblačilno nakaznico in potrošniško karto št 1364 za posodo, izdani od oficirske zadruge v Ljubljani na ime Štrancar Zofija, voj. pošta št. 61445 Kočevje.
10.076	Štrancar Zofija
Preklicujem izgubljeno šolsko spričevalo V. razreda mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani, izdano 1. 1930 od ravnateljstva zavoda na ime Štular Marija, Ljubljana, Zeljarska 8.
10.014	Štular Marija
Preklicujem izgubljeno knjižico za kolo znamke »Mille« št. 6670.
Štunf Štefi,
10.072	Leskovec 13, p. Celje
Preklicujem delavsko knjižico štev. 138096, zap. št. registra 965, izdano od 0L0 Kranj.
10.073	Šušteršič	Marija
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano od KLO Bled na ime Tičar Marija, Žleče 11, p. Bled.
10.114	Tičar	Marija
Preklicujem izgubljeno kolesarsko knjižico št. 136208 na	ime V is ter An-
gelca.
Vlster Angelca,
10.074	Jesenice, Jadranska c. 18
Preklicujemo izgubljeno vojaško potno dovolilnico serije LJ št. 58046 in 58050, izdano od voj. pošte št. 5065 :ia ime Stojkoviča Cvetka.
10.068 Voj. pošta št. 5065, Ljubljana
Preklicujem izgubljeno izkaznico za kolo na ime Zadnikar Marija, Ljubljana, / Obrtniška 10.
10.087	Zadnikar Marija
Preklicujem izgubljeno vojaško knjižico, izkaznico za kolo, osebno izkaznico, izkaznico OF in RK na ime Zelnik Albin, Goriče 14, p. Golnik.
10.075	Zelnik Albin
Preklicujem osebno izkaznico Št, 260 in izkaznico OF na ime Zibert Jože, Jelševica 4, KLO St. Gotard.
10.076	Žibert Jože
Izdaja »Uradni list LRS« — Ravnatelj Id odgovorni urednik: Božo Vodušek; tiska Blaanikova tiskarna obrat 1 — oba v Ljubljani