Glasilo delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti -Slovenije, 5. februarja 1990 - št. 2 - letnik XLI
/

Meti dragim preberite
® ZARADI NEURESNIČENIH OBLJUB SPET NEZADOVOLJSTVO V ŠOLAH, str. 2 ® VRNITEV H GIMNAZIJI IN K DELITVI STROKOVNEGA ŠOLSTVA, str. 3
•	GIMNAZIJA ZAHTEVA NE LE IME, TEMVEČ TUDI NOV PROGRAM, str. 3
•	UČENCI V POLITIČNEM PLURALIZMU, str. 4
•	ŠOLSKA ORGANIZIRANOST IZ DVEH ZORNIH KOTOV, str. 4
•	OTROŠKA VLADAVINA PO CORSINIJEVO, str. 5
•	PET MINUT ZA USTVARJALNOST, str. 8
BRANKO HOFMAN
Manuskript nedokončane drame
PROLOG, ki pove, kar sicer vemo, pa ne smemo pozabiti:
Nacionalni prazniki so večinoma vezani na prelomne zgodovinske dogodke, na zmagoslavja in bitke pod geslom ,aut vičere aut mori', na deklaracije o neodvisnosti, na padec Bastilje, na revolucije, ki so s svojimi ideali vred potonile v dogmatičnem močvirju, in na vse tiste krvave rihte, ki jih je ideološka indoktrinacija povzdignila v mitologijo. Ta praznovanja se prepletajo Z imeni slavnih dinastij, vojskovodij, politikov, ideologov in prevratnikov. Podobna so gledališki predstavi, ki skuša z rompompomom in razkošno scenografijo prikriti, da je gledališče politika.
sila, ki nas je narodnostno ohranila, duhovno oblikovala in popeljala iz anonimnosti v svet.
da ni književnost samo duhovna stvaritev, temveč tudi dejanje z bolj ali manj razvidnimi političnimi razsežnostmi.
PRVO DEJANJE, ki nam razkrije moč pisane besede:
Zgodovina nam ni bila nikoli naklonjena. Tisočletje in več smo bili izpostavljeni tujim valptom in revščini. Kmečki punti so bili obupni poskusi, da bi se rešili najhujšega. Pa smo padli še v globlje brezno.
DRUGO DEJANJE, v katerem se književnost zave svojih korenin:
Slovenci smo najbrž edini, ki smo si izbrali nesrečnega pesnika za simbol svoje nacionalne identitete in razglasili dan njegove smrti za praznik slovenske kulture.
Ne brez razloga in ne samo zato, ker je bil dr. France Prešeren velik pesnik, ki se je iz naše paverske raje povzpel med duhovne aristokrate evropske literature 19. stoletja, temveč tudi zato, ker je s svojo poezijo dokončno utrdil, modificiral in potrdil resnico, da je jezik tista kohezivna
Ves zanos, vsa prizadevanja in hrepenenja so se nam sprevračala v pritlehno slo po golem preživetju. Pa še ta sla bi bržčas usahnila, če se ne bi hranila iz čudi-i-nih vrelcev rodovne zavesti. In tako smo osvetljeni z brlivko tesnobe dolga stbletja stali v preddverju zgodovine in vztrajali zgolj zato, ker smo verjeli, da tisto malo, kar smo, ni zamenljivo z ničimer, kar tujstvo ponuja. Jezik, ki nas je ločeval od drugih, je bil asimilacijska bariera in hkrati obrambni okop naše samobitnosti: s trdoživo vztrajnostjo nas je pripeljal skozi notranje labirinte ljudske ustvarjalnosti do prve natisnjene knjige.
Zgodovine ne oblikujejo zgolj velika dejanja, apokaliptična nasilja in prevratne ideje, temveč tudi velike iluzije. Nam jo je dala književnost. Skozi stoletja smo jo povzdigovali v nekakšen identifikacijski medij slovenstva, in to se nam otepa še danes. Ta ponazoritev je figurativna, za zgodovino le pogojno veljavna, a interpreta-cijsko dovolj ilustrativna, da nam lahko pomaga, ko skušamo določiti vlogo, ki jo je imela slovenska književnost v naši preteklosti.
Primož Trubar, .Rodoljub ilirski', nas je 5 Catechismusom in Abecedarijem potegnil iz srednjeveških mračnin v svet evropske puntarske misli in nam razkril,
Trubarjeva reformacijska beseda, ki je dejavno posegla v družbeno dogajanje na Slovenskem, je prinesla spoznanje, da je knjiga zakladnica duha, a hkrati tudi smodnišnica, ki zlahka požene puntarsko rajo pred grajska obzidja. Z opismenjevanjem je dobivala knjiga večjo in širšo veljavo, z njo pa tudi pisatelji, ki so prezirano in zapostavljeno slovenščino presajali v knjižni jezik. Literatura se je izza samostanskih in grajskih zidov selila v posvetne nižine, vse bliže tlačanom, ki so jim bile namenjene ,bratovske buk-
'* Šubic: Smrt taščice, olje 1963
vice ino kratkočasne pergode' in kar je bilo še podobnega. Pisali so jih tisti, ki jim je bila slovenščina materni jezik. In naj so s pisanjem budili upanje ali malodušje, naj so pridigali vdanost ali razglašali puntarstvo, naj so šol-moštrsko poučevali ali prosvet-Ijensko vzgajali - vse, kar so imeli povedati, so povedali z domačo besedo, razumljivo, prežeto s skrbjo za slovenstvo in njegovo usodo. Zdi se skoraj logično, da je narod, ki ni imel ne plemstva, ne purgarjev, ne možnosti za državotvorno uveljavljanje svoje identitete, izbral literaturo za svoje duhovno zastopstvo, pisatelje pa okinčal z insig-nijami moralne moči in veljave.
- Pot, ki jo je prehodila slovenska književnost od Trubarjevega reformatorstva do domačijske samozadostnosti, je trajala nekaj stoletij. Literarna zgodovina ve povedati, da še zdaleč ni bila tako romantična, kot je videti skozi domoljubne naočnike. Sicer ji ne odreka zaslug pri utrjevanju slovenske nacionalne zavesti in tudi ne vpliva, ki ga je imela na narodnostno in socialno življenje Slovencev, vendar pa njena literarna zapuščina - razen nekaj izjem - ni ne tako pomembna ne tolikšna, da bi jo lahko resneje vzporejali s takratnimi evropskimi literarnimi tokovi.
TRETJE DEJANJE pove nekaj malega o svetovljanstvu pesnika in o provinci:
O Prešernu se ne da mimogrede nič povedati. Vse bistveno je zapisano, razčlenjeno in komentirano v dolgi vrsti učenih knjig.
Njegovo življenje je že stokrat premleta javna zadeva.
Njegovo pesniško delo je Z vsemi mogočimi vadi literarne vede premerjeno in razvrščeno v estetske, vsebinske, izrazne, slogovne in druge predalčke. Natančno je začrtano troje obdobij njegove ustvarjalnosti in v njih je prostor za vsako pesem posebej. Potem smo pod drobnogledom Z analitičnim skalpelom tako dolgo sekljali pesmi, da smo o vsaki zvedeli vse: od pobud in nastanka in prve objave do ritma in zadnje stopice v dvovrstičnem epigramu. Povedati hočem, da je Prešernovo delo v vseh plasteh do zadnjih odtenkov osvetljeno in ovrednoteno: svetovnonazorsko, filozofsko, v razmerju do ljudskega pesništva in do pesemskih oblik pa vse do njegovega slogovnega, kompozicijskega in metričnega mojstrstva, ki ga je povzdignila na piedestal prvega / in doslej nedosegljivega predstavnika slovenske besedne umetnosti.
Da mi kdo ne podtakne kaj pregrešnega, naj povem, da Prešernov genij zasluži vso to in še večjo pozornost. Povem pa tudi, , da me pri branju njegove poezije ves ta instrumentarij ubija, da me f rednost o vsem. kar je in kar ni
na ravni mojega estetskega doživljanja, doživljajsko blokira in tako sem pod bremenom vseh mogočih razlag bistveno prikrajšan za misterij odkrivanja, za tišino, za zbranost, za intimni monolog s pesnikom. Pesem je skrivnost, obdana s sedmimi tančicami; če jih ni, ni ne pričakovanja, ne čudenja, ne omame, ne razodetja.
A tako je bržčas z vsemi nacionalnimi junaki: čim bolj so karizmatični, čaščeni in oboževani, tem bolj so tuji in nerazumljivi svojim častilcem. Prešeren še ni deležen te usode. A če bi se kdaj pod plazom idoliziranja le začel dušiti prvinski utrip njegove poezije, ker je pač slovenska provincialna miselnost dovzetnejša za mrtve insignije kot za živo umetnost, potem njegovim pesmim še zmeraj ostanejo širjave sveta in kraji, kjer so ljudje tesneje povezani z umetnostjo kot z idoli. Ne pozabimo: Prešeren bo samo toliko in tako dolgo naš, dokler bomo doživljali njegovo poezijo kot svojo usodo.
Vem, da to niso pravšnje be sede za praznični dan slovenske kulture. Pa zakaj bi tudi bile, če ji je posvečen samo ta dan?
ČETRTO DEJANJE, komaj zasnovano in kdo ve, če bo kdaj končano:
Zapisal sem bogokletne besede o slovenski provincialni miselnosti. Nisem jih pripravljen preklicati, lahko pa jih utemeljim, če me bo kdo poslušal zdaj, ko se tako rekoč ves slovenski narod gnete na železniški postaji in čaka na vlak, ki nas bo odpeljal v Evropo. Če nas bo.
A naj ostanem pri provinci in povem, da so skepsa, distanca in humor pomembne prvine vsake duhovne suverenosti. Tudi nacionalne. Brez njih se v demokratična družbena prizadevanja mimogrede vtihotapijo nestrpnost, ozkosrčnost, samopoveličevanje in druge oblike provincialne samozadostnosti, od političnega za-plotništva do ideološke ali nacionalne ekskluzivnosti. In se sprašujem: kaj je z nami, da ne znamo živeti več kot enaki med enakimi, ne da bi se spraševali, kdo je kaj in komu pripada? Kaj je z nami, da ne izpustimo enega samega dneva, ne da bi ustanovili kakšne stranke, ki so si programsko vsevprek podobne kot krajcar krajcarju? Sta čredni gon :n ideologija dokončno spodrinila individualnost? Kaj je z nami, da nas vsako mišljenje, ki ni ukrojeno po naših merah, dela nestrpne, hkrati pa terjamo strpnost od drugače mislečih? Kaj je z nami, da se ne znamo ponorčevali iz svojih slabosti, drugim pa se privoščljivo krohočemo?
Sprašujem zato, ker sem tudi jaz za Evropo, a se bojim, da se •bolno s to mentaliteto težko zri-nill vanjo. Če pa se bomo, bomc '■stali na obrobju. A tam srno že
in mio T
Dr. Boris Šket - novi rektor ljubljanske univerze_____________________
Ozračja, primernejšega za razcvet univerze, si ne morem predstavljati. Še nedolgo tega so delavci univerze prihajali k vodilnim in tudi manj pomembnim politikom po navodila in ukaze, celo imena rektorjev in razne organizacije so nam bile od tam zapovedane. Zdaj pa prihajajo časi, ko bodo politiki iskali nasvete pri nas. Začenjajo se zavedati, da jim bo podpora objektivne znanosti moč dajala in ne jemala. Da pa bo tako, potrebujemo kakovostno univerzo, predvsem strokovno podkovano in moralno bogato, ki ji bomo zaupali.
Takšno optimistično razmišljanje dr. Borisa Šketa, novega rektorja ljubljanske univerze, ob slavnostnem prevzemu rektorskih doltnosti - po ponesrečenih volitvah, ki so se zavlekle od lanskega junija skoraj do konca minulega leta - je znova povrnilo vsaj nekaj zaupanja v našo almo
Iz življenjepisa
Rojen 1936 v Ljubljani, diplomiral na biološkem oddelku PMF v Ljubljani 1958, dvakrat prejel Prešernovo nagrado za študente, 1961 doktoriral, od 1959 je zaposlen na zdajšnjem Vtozdu za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, od 1979 je redni profesor. V svojem bogatem pedagoškem delu je na novo zasnoval predmete evolucija, speleobiologija in metodika biotaksonomije, sicer pa je predaval sistemsko zoologijo nevretenčarjev.
Z raziskovanjem se ukvarja že od študentskih let, vodi manjšo skupino raziskovalcev, ukvarja se tudi z mentorstvom tistim, ki pripravljajo magisterije in doktorate.
Odlikujeta ga izjemna strokovnost in delavnost. Kot prodekan Biotehniške fakultete med 1985 in 1987 je veliko časa namenil reševanju tamkajšnjih organizacijskih in prostorskih težav ter boljšim odnosom z mariborsko univerzo.
Njegova bibliografija obsega približno sto znanstvenih člankov, študijsko gradivo, poljudnoznanstvene prispevke in intervjuje. Deluje v uredniških odborih dveh mednarodnih znanstvenih revij. Je tudi član Jamarske zveze Slovenije in častni član Speleološke zveze Jugoslavije.
Neuresničene obljube - nezadovoljstvo v šolah
Z novim letom so prenehale delovati samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje. Vse njihove pristojnosti so prešle neposredno na izvršilne organe skupščin kot najvišjih zastopnikov oblasti v občinah in republiki. Tako je bila po hitrem postopku - po katerem je bil sprejet Ustavni zakon za izvedbo ustavnih amandmajev k ustavi SRS - uresničena zahteva zastopnikov oblasti, da lahko prevzamejo odgovornost za nemoteno delovanje izobraževalnega sistema takoj, ko bodo načrtovanje, upravljanje in financiranje vzgoje in izobraževanja v njihovi neposredni pristojnosti.
mater. In ko med programskimi usmeritvami, ki so jih pred volitvami pripravili kandidati za rektorja, prebiramo Sketove poglede na prihodnost univerze, ugotavljamo, da se tej resnično obetajo lepši časi. Rektor se bo zavzel, da bo univerza čimbolj neodvisna pri opravljanju svojih nalog in da bo tudi o primernosti svojih učiteljev in drugih delavcev odločala sama. Temeljno merilo pri tem bo strokovnost. Ali so učni programi posameznih fakultet primerni ali ne - tudi to bo presojala univerza. Rektor bo s sodelavci skušal doseči, da bodo programi v nekaj letih vsebinsko in količinsko prilagojeni družbenim potrebam in zmožnostim študentov, pa tudi neposredno pedagoško obveznost učiteljev in sodelavcev naj bi zmanjšali, da jim bo ostalo več časa za dodatno izobraževanje, raziskovanje in drugo. Razvili in spopolnili bodo podiplomski študij in veliko skrbi namenili raziskovalnemu delu, gmotnemu položaju univerzitetnih delavcev, in seveda kakovostnejšemu študiju in študentskemu življenju.
Ob koncu preteklega leta je Skupščina SRS sprejela Zakon o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v letu 1990 in Zakon o proračunu SRS za leto 1990 ter s tem določila finančni okvir tudi za vzgojo in izobraževanje. Sprejetje bil tudi zvezni zakon o plačah - na to so lahko slovenske oblasti kaj malo vplivale. Prav ob sprejetju tega zakona pa so bile slovenske šole v zelo različnem položaju. Tam. kjer so si v preteklosti lahko delili dobre plače, so se ob 20-odstotnem povečanju nekako vendarle obdržali na primerni višini - tudi v primerjavi s slovenskim gospodarstvom, drugi, ki se jim to v preteklem letu ni posrečilo, pa so spet ostali zadaj. Zlasti osnovne šole v nekaterih slovenskih občinah, kjer prej občinska izobraževalna skupnost in izvršni svet občine nista skrbela za vsaj približno spremljanje osebnih dohodkov ne le svojega gospodarstva, temveč tudi slovenskega, so se znašle - čeprav so si lahko povečale osebne dohodke za 20 odstotkov - globoko pod sloven-
skim povprečjem, in to najmanj za prihodnjih šest mesecev, kolikor naj bi veljal zakon o plačah. Relativno pa so zaostali osebni dohodki tudi na nekaterih srednjih šolah, ki ob divljajoči inflaciji ob koncu preteklega leta niso pretirano prelivale dela dohodka sproti v plače. Letošnje obvestilo Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo o spremembah vzgojno-izobraževalnih programov ter najavljena akontacija povračil za izobraževalne storitve v januarju 1990 pa ne zagotavljata, da bi lahko sledili plačam v gospodarstvu, zlasti če bi po veljavnih merilih želeli zagotavljati ustrezne razpone in pri tem upoštevali zahtevani najnižji osebni dohodek.
Zato je sindikat delavcev v šolah, ko je spet ugotavljal velike neupravičene razlike med plačami učiteljev, ki v praksi opravljajo približno enako delo, znova opozoril na zahteve, postavljene ob lanskih stavkah. S poklicnega vidika se za delavce v šolah ni s prenosom upravljanja ničesar spremenilo. Izvršne oblasti še kar naprej izhajajo
iz .dohodka' šol po nekakšnih enotnih merilih, pri tem pa so šole prepuščene zmožnosti ali nezmožnosti svojega vodstva, da premajhen dohodek prelije v plače in čim bolj osiromaši gmotno podlago in tako vsaj približno sledi gibanju plač v drugih dejavnostih. Drugje pa šole spet iz dohodka in tudi iz republiške solidarnosti prelivajo denar, sicer namenjen za osebne dohodke, za zagotavljanje vsaj najnujnejših gmotnih možnosti za delo. Sindikat upravičeno zahteva, naj oblasti predlagajo, kako nameravajo uresničiti obljube, da bo sprejet nacionalni program šolstva. s katerim bo poleg obveznosti predviden tudi potreben denar za delo in za učiteljstvo v republiki. Učitelji želijo imeti približno enake možnosti za delo in ob enaki strokovni usposobljenosti in obsegu dela tudi približno enake plače. Nesprejemljivo je, da ima ura pouka enako strokovno usposobljenega učitelja v osnovni šoli tako različno vrednost in da je ta odvisna od posamezne občine. Slovenija je premajhna, da bi smele biti razlike tolikšne - tudi zato, ker življenjske razmere niso tako zelo neizenačene.
Četudi bi bile zagotovljene enake temeljne možnosti, pa osnovno in srednje šolstvo še zmeraj ne bosta v povsem enakem položaju. Ni se torej treba bati uravnilovke, ker bodo razvita okolja lahko še zmeraj dodajala nad standardi .
Vendar bo za družbeni smoter in učinkovitost šole veliko storjeno, če bodo oblasti z ureditvijo gmotnih in denarnih razmer zmogle odpraviti nezadovoljstvo in usmeriti učiteljstvo od nepreneh-nega boja in ukvarjanja z dohodkom k vzgojnim in izobraževalnim ciljem. Sindikat ima nedvomno prav. ko protestira proti slabim plačam in velikim razlikam ter zahteva spremenjen sistem financi- -ranja. Najbrž ni mogoče spodbijati zahteve, da morajo izvršni sveti občin, ki so prevzele upravljanje in financiranje osnovnega šolstva, ob sodelovanju republiških oblasti storiti vse, da približajo plačilo-; .svojega učiteljstva' povprečni učiteljski plači v republiki - zlasti v občinah, kjer si je občinska uprava pred zamrznitvijo ali ne glede na zakon o plačah že zbolj- * šala svoje plače - šolstvo pa pustila v odvisnosti od dohodka in povprečij v gospodarstvu.
Zaposleni v šolah pa morajo zahteve - s pomočjo svojega sindikata žal čedalje pogosteje uveljav-: Ijati s stavkami in javnimi protesti, ker sicer od oblasti ni pričakovati, da bo zadevo reševala. Upamo lahko le, da ob pripravljenosti sindikata na dialog, in če bodo obljube republiške izvršne oblasti o celostni ureditvi šolstva uresničene, ne bo več stavkovnih gibanj širšega obsega, saj to ne bi koristilo ne učiteljstvu, ne učencem, ne staršem in zaposlenim.
VLADIMIR TKALEC
Z Izobraževanjem odraslih k Evropi 92
Pred posvetovanjem, ki ga pripravlja Andragoško društvo Slovenije
Svet, v katerem živimo, je poln protislovij in nasprotij in vse to se kaže tudi v izobraževanju. Na pobudo Združenih narodov je leto 1990 proglašeno za mednarodno leto opismenjevanja. Tudi Jugoslavija je že sprejela delovni program za oznamo-vanje tega pojava (tudi za odpravljanje nepismenosti), v Sloveniji in Jugoslaviji pa sprejemamo izziv spreminjajoče se Evrope in se želimo usmeriti v njene tokove. To pa med drugim pomeni tudi več znanja in drugačno znanje za vse zaposlene; znanja za razvoj v proizvodnji in delu, pa tudi v družbenem in osebnem življenju ljudi.
O teh vprašanjih bodo strokovnjaki, gospodarstveniki in politiki ob sodelovanju gostov iz evropskih držav (Nemčija, Danska. Avstrija) razpravljali na posvetovanju. ki ga bo priredilo Andragoško društvo Slovenije od 21. do 23. marca v Škofji Loki. Pokrovitelj posvetovanja je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, programski odbor pa vodi predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraže-
vanje ter telesno kulturo dr. Ludvik Horvat.
Na posvetovanju bodo ob širših temah, kot so: Razvoj Slovenije in Evropa ’92, Vplivi politike Evropske skupnosti na izobraževanje odraslih v Evropi, Kako reformirati izobraževanje odraslih (danski primer). Primerjalna analiza sprememb v izobraževanju odraslih v Evropi in pri nas - takšni so naslovi plenarnih referatov - razpravljali tudi o vprašanjih, ki zanimajo izobraževalce, podjetnike in načrtovalce razvoja: Izobraževanje odraslih in gospodarska preobrazba Slovenije, Izobraževanje odraslih in podjetništvo. Trženje v izobraževanju odraslih. Tradicionalno in netra-dicionalno izobraževanje odraslih v šolah. Izobraževanje odraslih za bolj kakovostno življenje. Ob okrogli mizi pa bodo najvidnejši predstavniki družbenega, političnega in strokovnega življenja v Sloveniji skušali odgovoriti na vprašanje, koliko je izobraževanje odraslih zadeva osebnega, koliko pa podjetniškega in nacionalnega pomena. Pri tem naj bi
se sporazumeli, kako uvrstiti izobraževanje odraslih v nacionalni program Slovenije.
Na posvetovanju naj bi naše izobraževanje odraslih primerjali z mednarodnimi razvojnimi težnjami in merili. Zato pričakujejo v Andragoškem društvu Slovenije, da bo zbudilo zanimanje ne le andragogov, temveč tudi gospodarstvenikov in kadrovskih delavcev ter politikov. Poleg tega da bo skušalo določiti mesto in smeri razvoja našega izobraževanja odraslih, bo posvetovanje udeležencem ponudilo tudi veliko novih informacij in pobud za spreminjanje in zboljšanje izobraževanja odraslih v naši
praksi.
Univerzitetni učitelji, vodji izobraževanja odraslih v srednji! in osnovnih šolah, vodje forma! nih oblik izobraževanja v delav skih univerzah bodo ob splošn tematiki, ki jih bo gotovo zanl mala, lahko sodelovali v skupini ki bo razpravljala o tradiciona! nem in netradicionalnem izobraževanju odraslih v šolah. Ob pri; pravah na posvet smo že zbral veliko pobud, preskušenil v praksi, kako posodobiti izobra ževanje odraslih v šolah. Predvidevamo, da bo veliko zamisli if praktičnih rešitev podanih tud na posvetu.
MARIJA VELIKONJA
Za prijaznejšo in boljšo šolo gre
11. januarja je bilo v Ljubljani celodnevno strokovno posvetovanje delavcev Zavoda SRS za šolstvo, namenjeno predstavitvi jugoslovanskega raziskovalnega projekta Izobraževanje ter znanstveni in tehnološki razvoj Jugoslavije (dr. Milan Ratkovič, vodja projekta in usklajevalec z raziskavami v OECD-CERI), delovnega načrta Zavoda za leto 1990 (dr. Srečko Zakrajšek, direktor Zavoda), orisu zdajšnjega trenutka v vzgoji in izobraževanju v SR Sloveniji (dr. Franc La-zarini, predsednik Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraže-
vanje) ter pogovor o delu Zavoda (dr. Ludvik Horvat, predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, in dr. F. Laza-rini).
Glede na to, da je (v nasprotju z razvitimi) izobraževanje pri nas (še zmeraj) na obrobju, se bomo morali ne le zaradi spogledovanja z Evropo, ampak predvsem zaradi normalne civilizacijske rasti otresti političnih pritiskov, ki so šolo podredili (jugoslovanski) proizvodnji, ter se usmeriti čimbolj v znanje, uporabo znanja in osebno odgovornost.
Zato ni čudno, da so (končno) predvidene velike strokovne in organizacijske spremembe v Zavodu (npr. delo v temeljnih projektnih skupinah, pomoč pri vpeljevanju novosti v šolsko prakso, sodelovanje pri mednarodnih projektih, sistematično izdajanje informacijskega gradiva, večja dejavnost pri vpeljevanju računalniških programov, video gradiva in sodobnih učil itn.), da bo kos nalogam in si pridobil strokovni ugled, brez katerega je obsojen na propad. S temi spremembami postaja Zavod samostojna strokovna usta-
nova, odtrgana od dnevne politike in oprta predvsem na delo vrhunskih strokovnjakov.
Seveda bodo učitelji sprva gotovo nezaupljivi do (katerih že?) korenitih posegov v življenje in delo šole, saj so na svoji grbi občutili številne spremembe, pogosto s tako pičlimi učinki, da še pozitivne (da, tudi dobre so bile) niso bile opazne.
Tudi Zavod kot inštitucija je pred veliko preskušnjo. Opravil jo bo šele tedaj, ko mu bodo zaploskali učenci in starši, ne forumi.
STANKO ŠIMENC
center za permanentno izobraževanje Ljubljana, Vojkova 1, tel.327-244/314-737
Znanje za lepši jutri
TUJI JEZIKI (začetni in nadaljevalni tečaji)
SLOVENŠČINA za neslovensko govoreče
RAČUNALNIŠTVO STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE OSNOVNA ŠOLA za odrasle JOGA, ŠOLA RISANJA IN SLIKANJA
Pokličite nas po telefonu 327-244 Pričakujemo vas do 15. februarja.
Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije - izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Časopisni svet: Vladimir Tkalec, predsednik, Milica Antič-Gaber, Justi Kavšek, Zdenko Kodelja. Janez Sušnik, Slava Šarc, Marija Velikonja, Iztok Vilič, Jože Žlahtič.
Direktor; Stanko Šimenc
Uredništvo; Stanko Šimenc, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Lučka Lešnik, novinarka - urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104.
Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Akontacija naročnine za leto 1990 znaša 50 din za posameznike in 100 din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri znaša naročnina 25 din na leto. Posamezna številka stane 5 din.
Številka tekočega računa: 50101-603-46509.
Tiska ČTP Ljudska pravica, VI ISSN 0033-1643.
Po mnenju Republiškega koffi teja za vzgojo in izobraževanj je časnik »Prosvetni delavec prost temeljnega prometne^ davka od prometa proizvode (glej 7. točko 1. odstavka 3( člena zakona o obdavčevanj proizvodov in storitev v prt metu).
Vrnitev h gimnaziji in k delitvi strokovnega šolstva
Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje je 26. januaija sprejel dve zgodovinski odločitvi. Prva se nanaša na strokovno šolstvo: triletno poklicno šolanje in štiriletno šolanje za tehnika se bosta ločila, pripravijo se samostojni učni načrti za eno in za drugo pot šolanja. Druga novost pa se nanaša na splošno srednje šolstvo: naravoslovno-matematični program, družboslovno-kultumi, pedagoški in računalniški se združijo v enega, ki se bo imenoval gimnazijski, šola pa bo gimnazija. Obe novosti bosta vpeljani v prve letnike srednjih šol letos jeseni in zapisani bosta že v razpisu za šolsko leto 1990/91, ki naj bi bil objavljen čez dober mesec dni.
Strokovni svet se je odločil, da se obe spremembi uveljavita v začetnih letnikih srednjih šol že letos jeseni, čeravno ni imel pred seboj še nobenega končnega gradiva - ne celostne zasnove prihodnjega triletnega in štiriletnega strokovnega šolanja ne gimnazijskega pouka; ni še imel ne učnih načrtov ne predmetnika. Oboje bo dobil na mizo spomladi, jn to samo za 1. letnik. Celota bo izdelana čez eno leto. V zvezi s tem je sprejel Strokovni svet zelo pomembno odločitev. Ta vrhovni organ za spre-, Jemanje osnovnošolskih in srednješolskih učnih načrtov se je odločil da bo tudi v prihodnje po pravilu sprejemal spremembe po .h, ne več po modelu usmer-j jenega izobraževanja, ko je bila obvezna izdelava celotnega izo-:	braževalnega programa že pred
razpisom tega programa. Vsebinska ločitev triletnih in štiriletnih programov strokovnega šolanja ne zahteva spremembe programskih zasnov, ker gre za ; spremembe znotraj že sprejetih programskih osnov, pri uveljavili gimnazijskega programa pa bo treba urediti stvari tudi v programski zasnovi. V zvezi s tem je omembe vredno, da te zasnove za oblikovanje vzgojno-izobraže-valmh programov zgubljajo svoj položaj, kakršnega so imele J v usmerjenem izobraževanju do
i zdaj. Po ukinitvi Izobraževalne l skupnosti Slovenije (še prej pa posebnih izobraževalnih skupno-? sti) odloča zdaj o njih Izvršni ■j svet Skupščine SRS; le-temu pa 'j' zadeve niso tako znane in so mu l*' v zdajšnjih nadrobnostih najbrž a nekako odveč. Pričakovati je n mogoče, da se bodo te stvari pre-i uredile takoj, ko bo mogoče in it da bo tudi opravilo Izvršnega a sveta v odločanju o vpisu gimna-n zijskega programa v programsko it zasnovo močno poenostavljeno;
to je bilo mogoče razumeti že iz razprave predstavnika Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo.
Predsednik strokovnega sveta dr. Franc Lazarini je na seji omilil očitke o prenagljeni, premalo pripravljeni vpeljavi gimnazije: naglica je. a navidezna, izpeljuje se nekaj, o čemer - zlasti izobraženci - že dolgo razmišljajo, predlog so dolgo pripravljali. Mag. Darja Piciga pa je povedala, da je pri Pedagoškem inštitutu na voljo že precej poročil o racionalni evalvaciji prenove srednjega šolstva in da v gradivu ni resnih strokovnih utemeljitev, ki bi nasprotovale zdajšnjemu predlogu Strokovnega sveta. Skoraj vsa razprava je podpirala zamisel o takojšnji vpeljavi enovitega gimnazijskega programa, ki se po skupnem delu razveji v več izbirnih smeri. Med vsemi je le dr. Veljko Troha (hote kot zadnji med razpravljale!) izrekel pomislek zaradi naglice, pogrešal je več časa za pripravo in se vprašal, ali ne bomo .kupovali mačka v Žaklju* 1, ko bo Strokovni svet junija imel pred seboj le en del gimnazijskega programa. Drugi razpravljale! so govorili bolj o vsebinskih vprašanjih. Dr. Lev Kreft je (podobno kot pri-pravljalci predloga strokovnih društev, ki so ga člani Strokovnega sveta imeli med gradivi za sejo) videl rešitev za večjo interesno dejavnost učencev v razbremenjevanju predmetnika in pri tem ugotavljal, da je prosti čas mladine v teh letih v bistvu usmerjen k prihodnjim delovnim interesom mladega človeka in da je ta čas šolarjev dostikrat napačno razumljen. Mag. Slavko Gaber je take trditve podprl. Dr. Marjan Hribar je opomnil, da mora izbirnost v gimnazijskem programu dopuščati dijaku možnost, da izbira ne le vsebine.
marveč tudi nivojsko zahtevnost pouka predmetov. Ivo Furlan z Gospodarske zbornice Slovenije je omenil, da v Zbornici podpirajo zamisel o gimnaziji in njeno usmeritev k primerljivosti z zahtevnostjo tujega znanja, upoštevati pa je treba tradicije organizacijskih oblik. Dr. Mirko Jurak je opozarjal na potrebo po razvijanju delovnih navad in tudi na to. da bo ob srednješolski prenovi treba razmisliti o prihodnosti višjega šolstva.
Razmerje med srednjim in višjim šolstvom je postalo zanimivo zlasti ob sicer mnogo krajši razpravi o vsebinski ločitvi triletnega in štiriletnega strokovnega šolanja. Ivo Furlan je med zborničnimi pogledi razvijal jnisel o povezanosti štiriletnega srednjega strokovnega šolstva z isto-smernimi višjimi šolami, kakršnih še nimamo, so pa potrebne. Pri triletnih je pričakoval globljo vsebinsko osamosvojitev s poudarkom na praktičnem pouku, lahko da tudi na račun ur za splošne predmete. Milena Malovrh z Zavoda SRS za šolstvo je pojasnila, da gre zdaj le za vsebinsko ločevanje obeh smeri, vprašanja o ločitvi programov pa Zavod preučuje in se zanjo zdaj še ne bo odločil. Povedala je, da rešitve ne bodo enake pri vseh programih.
Sklepi Strokovnega sveta so na kratko takile:
O gimnaziji: Združijo se programi:	naravoslovno-matema-
tična dejavnost, družboslovni in kulturni, pedagoški, računalniški v enovit splošnoizobraževalni program z naravoslovno-mate-matično, družboslovno-jezi-kovno, klasično-humanistično, pedagoško in računalniško skupino izbirnih predmetov. Program naj bi imel prožen predmetnik s predmeti na dveh ravneh izobraževanja, izbirnimi predmeti in vsebinami, ki jih glede na svojo specifiko vpelje šola. Program naj bi se imenoval gimnazijski, šola, ki ga izvaja, pa gimnazija. Strokovni svet bo poslal Izvršnemu svetu Skupščine SRS predlog za spremembo programske zasnove. Novi program se razpiše v letošnjih aktih za razpis, da ne bi pri tem spreminjali mreže šol. Za letos naj šole razpisujejo le tisto skupino izbir-
nih predmetov, ki ustreza programu, ki so ga razpisovale doslej.
O strokovnem šolstvu: Triletne in štiriletne smeri se vsebinsko ločijo. To dopušča prilagajanje vsebin in smotrov vseh splošnoizobraževalnih predmetov, ki so v 1. letniku, ciljem in nalogam posameznih smeri, določenih s srednješolskimi programi. Spremenjeni Zakon o usmerjenem izobraževanju omogoča razširitev tedenskega obsega ur od 32 na 36 ur v letnikih, ki imajo tudi praktični pouk, to pa daje v triletnih in štiriletnih smereh možnost za temeljitejše usposabljanje z delom. Z navodili za izvedbene predmetnike bo šolam zagotovljeno, da bodo laže posodabljale vsebine triletnih smeri z vpeljevanjem specifičnih vsebin za poklice, potrebne v obrti in drobnem gospodarstvu. V štiriletnih smereh bodo v 3. in 4. letniku uvrščene poglobljene splošnoizobraževalne in strokovne vsebine za učence, ki želijo nadaljevati izobraževanje, če jih lahko srednje šole združijo v samostojne oddelke. Večja vsebinska ločitev triletnih in štiriletnih smeri ne zahteva spremembe programskih zasnov. (Zapisano je povzeto iz predloga Zavoda SRS za šolstvo, ki ga je bil ta pripravil za Strokovni svet in ki ga je le-ta sprejel.)
Govorili so tudi o mednarodni maturi, o predlogu, da se njen dveletni program šolanja začne letos jeseni na dveh šolah (naravoslovni šoli v Ljubljani in Mariboru) in to eksperimentalno. Predlog je bil sprejet, in sicer z dopolnilnim naročilom, naj se koncu šolanja v dveh jezikih nameni pri preučevanju poskusa posebna pozornost. Med drugim je bilo omenjeno, da bo v tem programu za pouk slovenščine 6 ur na teden, pouk vseh predmetov bo potekal v slovenskem jeziku, strokovne izraze se bodo učenci učili tudi v tujem jeziku, več ur bo za angleščino, matura bo v slovenščini, mednarodno maturo pa bodo opravljali še v tujem jeziku. Na vsaki od obeh šol bodo letos razpisali po en oddelek z 20 učenci tretjega letnika s programom mednarodne mature.
J. S.
Novi šolski odbori Izvršnega sveta
Z novim letom je bilo šolskega samoupravljanja pravzaprav konec. Izobraževalne skupnosti Slovenije ni več, njen dedič je republiški izvršni svet, občinske izobraževalne skupnosti pa so prenesle svoje pristojnosti na občinsko upravo. Izobraževalna skupnost Slovenije je decembra ustanovila svoj Svet za program vzgoje in izobraževanja v SRS - ta bo dajal mnenja, pripombe in predloge Skupščini SR Slovenije in njenemu Izvršnemu svetu, ter tri odbore (za osnovno, srednje in visoko šolstvo) - ki naj bi tudi v letu 1990 kot nasledniki Izobraževalne skupnosti Slovenije obdržali neke pravice do odločanja; ta telesa naj bi delovala kot začasna v letu 1990, dokler ne zaživi nov sistem. Nadaljnji dogodki so pokazali, da niti v Skupščini SR Slovenije niti v Izvršnem svetu niso bili naklonjeni taki vlogi omenjenih treh šolskih odborov in tako je bilo sklenjeno, da se omenjeni odbori za osnovno, za srednje in za višje in visoko šolstvo ustanovijo kot delovna telesa Izvršnega sveta za vzgojo in izobraževanje.
Omenjene odbore je Izvršni svet Skupščine SRS imenoval pred kratkim kot svoja »ekspertna telesa, ki spremljajo stanje na določenih področjih šolstva, zavzemajo stališča do gradiva, ki ga pripravlja strokovna služba, dajejo predloge in mnenja za reševanje problematike v šolstvu in opravljajo druge naloge, za katere jih pooblasti Izvršni svet.« (Tako piše v obrazložitvi.) Člani teh odborov so skoraj samo ljudje iz šol, dobri poznavalci šolskih razmer, ne le v svoji hiši. Iz gospodarstva je slišati negodovanje, ker sestavljalec ni upošteval lanske želje Izobraževalne skupnosti Slovenije in zahteve Gospodarske zbornice Slovenije, da bi bili v njih tudi predstavniki Zbornice oziroma gospodarstva.
Člani omenjenih odborov Izvršnega sveta so:
•	Odbor za osnovno šolstvo: predsednik Boris Gabrič (Skupščina občine Novo mesto), namestnica predsednika Bernarda Kastelic (strokovna služba občine Radovljica), Franjo Karažinec (OŠ Bratov Polančičev Maribor), Alenka Aškerc (OŠ Cirila Kosmača Piran), Katarina Grča (OŠ Edvarda Kardelja Ljubljana Polje), Ivan Marin (Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Titovo Velenje), Brigita Urh (Zavod za usposabljanje slušno prizadetih Ljubljana).
•	Odbor za srednje šolstvo: predsednik dr. Peter Vencelj (Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Ljubljana), namestnik predsednika Daniel Mislej (Srednja tehniška in naravoslovna šola Postojna), Srečko Hecl (Srednja agroživilska šola Maribor), Vladimir Krpan (Dom učencev Mitje Gorjupa Nova Gorica), Jože Zupančič (Srednja družboslovna šola Celje), Peter Šterk (Srednja šola tehniške in zdravstvene usmeritve Novo mesto), Ivana Korinšek (Srednja šola tiska in papirja Ljubljana), Valentin Pivk (Srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslovno-matematične usmeritve Kranj), Franc Okorn (Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana).
•	Odbor za višje in visoko šolstvo: predsednik dr. Andrej Martinčič (Biotehniška fakulteta Ljubljana), namestnik predsednika dr. Peter Šenčar (Tehniška fakulteta Maribor), Meta Hočevar (AGRFT Ljubljana), dr. Lado Rupnik (Ekonomska fakulteta Ljubljana), dr. Štefan Adamič (Inštitut za biomedicinsko informatiko pri UEK Ljubljana), Franci Sluga (Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Ljubljana), Amand Papotnik (Pedagoška fakulteta Maribor).
Gimnazija zahteva ne le ime, temveč tudi nov program
Gimnazija kot splošna srednja šola je kljubovala in še kljubuje stoletjem. K temu sta pripomogli kakovost njenega programa ter uresničevanje tega in sposobnost, da se je zmoglo prilagajati družbenemu razvoju in napredku znanosti. Zaradi obojega je bila ta šola ^neraj ,na špici‘ šolstva svoje vrste in ta njen položaj v družbi so lahko omajali le ideološki in podobni tabuji. Ko ti minejo ali izgubijo vsaj odločilno moč, ostane na mestu nekdanje gimnazije praznina, obenem pa tudi možnost, da to praznino zapolnimo. (Primeijava * nami je zgolj naključna!)
Ko je bil lani februaija dopolnjen program naravoslovno-matematične dejavnosti in je bila vpeljana njegova splošnoizobraževalna smer, je bilo v obrazložitvi postopka rečeno, »da ima ta ,prenova‘ gotovo veliko prednost pred vsemi morebitnimi drugimi težavami (mišljene so bile organizacijske in kadrovske, op. p.), saj pomeni hkrati tudi korak k oblikovanju sodobnega splošnega programa, po katerem se bodo učenci izobraževali za uspešen študij po naravoslovnih, matematičnih, družboslovnih in drugih univerzitetnih študijskih programih.« (Iz obrazložitve predsednika Strokovnega sveta Izobraževalne skupnosti Slovenije). Skoraj eno leto po tem smo kljub prenekaterim pobudam čakali, da se bo nekaj premaknilo - tako kot je bilo napovedano, danes pa je gimnazija v srednjem šolstvu spet postala vprašanje številka ena.
Med pisanjem teh vrstic je Strokovni svet SR Slovenije prižgal zeleno luč obnovljeni slovenski gimnaziji. Z zadovoljstvom sprejemamo njegovo odločitev in skoraj prav tako zadovoljni lahko ugotovimo, da vsebuje najnovejši predlog številne dozdajšnje pobude in "" L'a mora biti ob vsem tem jasno predvsem dvoje: kakšen bo ta pro-yi gram in ali bo ta program mogoče pravočasno pripraviti.
^ Pred obema zahtevama ali vpra-nj šanjema pa je huda ovira: program 3C k° moral biti sinteza številnih inte-J resov, ki so se med desetletno razje drobljenostjo uveljavili utemeljeno 'n še večkrat neutemeljeno; druga nj ovira je čas, ki ga je, če hočemo ali >rC ne’ C septembra letos, prav malo - le slabih sedem mesecev. Ravno ob tej zadnji ugotovitvi bi ^ rad izrecno ugovarjal eni od pobud o zdajšnji prenovi programov, naj
»bi strokovni svet o nekaterih sestavinah prenovljenih programov (npr. o predmetnikih) razpravljal pozno pomladi 1990, jeseni pa bi sprejel prenovljene vzgojno-izo-braževalne programe, ki bi bili lahko razpisani za šolsko leto 1990/ 91. Predlagani roki niso prenapeti.«
Prepričan sem, da takšnega vrstnega reda Strokovni svet ni mo°el sprejeti in ga tudi ne bi smel. Če bomo v šolskem letu 1990/91 res začeli z gimnazijskim programom, in prav je, da začnemo, bo treba posamezne roke, v drugačnem vrstnem redu napeti do skrajnosti. Ni sprejemljivo, da bi vzgojno-izo-braževalne programe sprejemali jeseni - to pomeni v najboljšem primeru oktobra ali novembra, pouk pa začeli septembra. Take nesmisle smo res doživljali v preteklem desetletju in menim, da jih
imamo za nekaj časa dovolj. Če želimo šolsko leto normalno začeti in se ogniti upravičenim očitkom, da stvari niso pripravljene ter da spet nenačrtno eksperimentiramo, je lahko sprejemljiv le tak vrstni red:	vzgojno-izobraževalni pro-
gram - vpeljevanje učiteljev vanj - priprava učbenikov in učbeniškega gradiva - začetek pouka. Vse to je treba opraviti do L septembra 1990. Morda mi bo kdo očital, da preveč poudarjam pravočasnost in priprave, in ta očitek utemeljeval, da smo gimnazijo že imeli in da to ni odkrivanje mrzlega ledu. To poudarjam prvič zaradi številnih slabih izkušenj doslej, in drugič, če so zadeve dovolj znane, ni razloga, da do 1. septembra ne bi bilo narejeno vse potrebno. Navsezadnje: pri vsem tem ni pomembno, kdo ima v tem razmišljanju končno prav, res pa je, da mora učitelj L septembra vedeti, kaj in kako naj dela. Tega pa brez programa in vpeljave vanj ne bo. Kako naj učence in starše poučimo o nečem, kar naj bi bilo sprejeto proti koncu leta, uresničevati bi začeli L septembra, v neznano pa jih bomo poslali z vpisom junija.
Morda tokratna moja razmišljanja res temeljijo le na neki pobudi, ki pa je bila dovolj tehtna za nadaljnje sklepe in odločitve in ki je še prav v teh zadnjih dneh krožila kot gradivo za posamezne posvete. Poznam stališča, ki jih je predložil Zavod SR Slovenije za šolstvo Strokovnemu svetu SR Slovenije. Menim, da so dovolj stvarna, ne poznam pa zadnjih sklepov Strokovnega sveta, ki se nanašajo na ta vprašanja. Prav zadovoljen bi bil, če prejšnja razmišljanja o tem ne bi bila več aktualna.
Kakšna naj bo nova gimnazija
Drugo, nič manj pomembno vprašanje kot kdaj in kako začeti gimnazijski program, je kakšna naj bo nova gimnazija. Marsikje so trdno prepričani, da bo morda že samo klasično ime rešilo vsa nakopičena protislovja v našem srednjem šolstvu. Pa ni tako. Ker smo obremenjeni z vsem potrebnim in nepotrebnim, saj smo v preteklosti, ko so bile za to več kot vabljive možnosti, čezmerno širili programe, in predvsem zato, ker želimo dobiti program, ki bi bil pot, po kateri bo šla mladina na univerzo, bo moral novi gimnazijski program predvsem:
-	biti sodobna podlaga za vso nadaljnjo strokovno nadgradnjo,
-	omejiti imperializem strok do sprejemljive meje in
-	upoštevati učenca kot enakovrednega dejavnika tako pri dokončnem oblikovanju programa kot pri obremenitvi.
Trditev, da je le malo časa, če bomo hoteli v začetku šolskega leta imeti sodoben gimnazijski program, je več kot utemeljena. Nobenemu od dozdajšnjih programov ne moremo in predvsem ne smemo nadeti nalepke. Ne sme se zgoditi tako, kot’ se je dogajalo v preteklosti, ko so v učnem načrtu ostale vsebine povsem enake, do alinee, vejice in pike, le število ur je bilo spremenjeno: npr. zmanjšano s 175 na 105 ur. Sestavljale! programa se bodo morali zavedati, da bo program namenjen za posebne potrebe, pripravo za univerzitetni študij, in bo prav zato moral imeti predvsem splošne temeljne vsebine - v teh naj bodo ustrezno zastopana vsa področja. Prav zato bo lahko in tudi moral opustiti nekatere vsebine, ki so za druge programe nujne: tehnično vzgojo.
zdravstveno vzgojo, delovno prakso in še marsikaj. Menim, da bi bilo smiselno, da bi vsebine obrambne vzgoje, del zdravstvene vzgoje, telesnovzgojnih in tudi del naravoslovnih dejavnosti združili v strnjeni obliki taborjenja, zimo-vanja, pohodov ali nekaj podobnega.
Sole, ki bodo poslej samostojno prilagajale vzgojno-izobraževalne programe svojipt potrebam in potrebam krajev, bodo lahko omogočile učencem, da razvijejo vse ustvarjalne sposobnosti in strokovne motivacije. Ne samo učenci, tudi učitelji bi morali biti motivirani, da pri učencih to razvijajo.
Sodoben program zahteva drugačno delo
Ko govorimo o sodobnem programu, moramo razmišljati tudi o drugačnem načinu dela, podajanja, preverjanja, spremljanja in ocenjevanja. Mislim, da je edino, kar daje prednost tako imenovani mednarodni maturi, način dela, ob drugem se verjetno nimamo kaj dosti naučiti. (Res je, da moramo vse gledati in primerjati v danih okoliščinah.)
V gimnazijskem programu ne bi smele prevladati stroke, ker bo to splošnoizobraževalna šola in morajo biti vsa področja enakovredno zastopana. Čas, ko ni več .svetih predmetov1, dopušča, da nekatere nadomestimo s primernejšimi in potrebnejšimi, s tistimi, brez katerih ni sodobne šole (informatika in računalništvo, metode raziskovanja in spoznavanja) do tistih, ki so podlaga vsakemu visokošolskemu študiju v Sloveniji (slovenski jezik, tuji jezik, matematika). V novem programu bodo morale najti ustrezno mesto tudi tiste vsebine, ki so nacionalne narave (poleg slovenskega jezika gotovo še narodna
zgodovina in geografija Slovenije).
Na prvo mesto pa moramo postaviti učenca. Trdim, da je srednješolec danes preobremenjen, in če ga ne bomo primerno razbremenili, nam še tako dober program ne bo pomagal, saj program, ki presega učenčeve zmogljivosti, težko označimo kot dober. Znano je, da je tisto, kar danes preobremenjuje srednješolca, predvsem:
-	čezmerna tedenska obremeni tev v šoli (do 32 ur) in delo doma za šolo;
-	preveč predmetov in s tem povezana vsakdanja napetost, da je lahko učenec vprašan v enem samem dnevu tudi šest do sedem predmetov;
-	preveč ocenjevalnih obdobij - to poraja neprenehen lov za ocenami in vzporedno s tem strah pred spraševanjem;
-	prenatrpanost snovi, ko želimo, da bi moral učenec na srednji šoli sprejeti vse, kot da brez nečesa ne bi mogel živeti, ali kot da ne bi študiral na fakulteti še nadaljnja štiri leta ali šest let.
Z novimi programi bi se dalo marsikaj tega odstraniti. Možnosti so, je pa vprašanje, koliko je pri tem dobre volje in pripravljenosti.
Ne domišljam si, da sem povedal vse, kar bi bilo potrebno za dober program, prepričan pa sem, da bi v takšnem programu to morali upoštevati. Zavedam se, da bo v tem kratkem času težko vse to izpeljati. Eno je gotovo: če se odločimo, da začnemo L septembra letos z nove gimnazijo, bomo program zanje morali imeti. Ne bi si smeli dovoliti, da bi se nekaj začelo, pt ne bi vedeli kaj.
VALENTIN PIVK
Učenci v političnem pluralizmu
Razliko med političnim monizmom in političnim pluralizmom lahko ponazorimo takole: Skupina, recimo desetih ljudi, hoče v hudem nalivu čez cesto. Radi bi ostali suhi, na izbiro pa imajo en sam velik dežnik ali pa deset različnih manjših. Jasno je, da bodo pri prehodu pod enim dežnikom ostali suhi samo tisti v sredini, če bo hotel čez cesto vsak zase, pa bodo imeli vsi približno enake možnosti. Pri tem se zavedajo, da barva dežnika ni bistvena, zato pa bodo pozornejši na njegovo velikost in kakovost. V vsakem primeru pa čez cesto ne bodo prišli suhi, če bodo imeli samo dežnik - potrebna je tudi primerna obutev. Tisti, ki ob prepiru pri izbiri dežnika na to pozabijo, prečkajo bosi...
Smo pred izbiro, vendar ne_pretežko, saj izkušnjo z enim dežnikom že imamo. Nihče ni zadovoljen, kajti tisti na sredini so pozabili na čevlje.
Ive Šubic: Bičkova skala, olje, 1975
Zadeva seveda ni tako preprosta, da bi jo lahko poenostavili na raven preproste izbire, ki bi bila odvisna le od znanja ali volje. Prehod od političnega monizma k političnemu pluralizmu pomeni predvsem na novo oblikovati in znova opredeliti interese družbenih (socialnih) skupin; to lahko povzroči nepredvidljive družbene, zlasti socialne napetosti, ki so v Sloveniji ali v Jugoslaviji lahko močno začinjene z mednacionalnimi trenji.
Sproščajo se torej vse potencialne energije, se organizirajo in vedejo interesno in pragmatično, nimajo pa pred seboj nekega svetlega cilja. Kajti še tako dobronameren vsedružbeni projekt, ki so ga skušali uresničiti za vsako ceno, je v zgodovini porajal totalitarnost in dolgoročno družbeno neučinkovitost (krizo). Smotrna družbena ureditev
je torej takšna, pri kateri večinski interes vlada, ne prevlada pa toliko, da se utrdi (dogmatizira) kot trajen in da zatira vsakršne nastavke za drugačne (nasprotne) interese.
Umestitev šolskega sistema in delovanja šole v družbeni sistem, ki temelji na političnem pluralizmu, pomeni zavedno izogibanje tematizaciji neizbežnega prehodnega obdobja, v katerem ni (niti teoretično) čistih rešitev, saj so odvisne od razmerja moči med nosilci uveljavljanja političnega pluralizma (in vseh posledic le-tega), ter nosilci .spretnemu brez resnih posledic za zdajšnja socialna, gospodarska in politična razmerja. Prvi pravi dokaz, da se iz politično-interes-nega (pre)razvrščanja rojeva nov politični sistem, nam lahko da izid, še bolj pa potek spomladanskih volitev. Ne glede na razplet
le-teh pa je položaj šole že bistveno zarisan s spremembami ustave in ustavnim zakonom za izpeljavo dopolnil ali z ukinitvijo svobodne menjave dela v vzgoji in izobraževanju (družbenih dejavnostih) in z ukinitvijo samoupravnih interesnih skupnosti (posebnih izobraževalnih skupnosti in Izobraževalne skupnosti Slovenije). Na kratko bi lahko označili novi položaj šole (vsaj v letu 1990) kot .nazaj k državi' po daljšem obdobju .podružblja-nja‘.
Vse do zdaj povedano je pravzaprav šele (nujni) uvod v obravnavo tematike tega sestavka - o organiziranosti učencev v političnem pluralizmu, torej v razmerah, ki jih še ni. Anticipacija le-teh pa so večstrankarski politični sistem in parlamentarna demokracija, polna uveljavitev pravne države in delovanje trga. uveljavitev vseh splošnih pravic in svoboščin državljanov in na koncu seveda opredelitev šole kot javne službe. S tem ko človek izreče slednje, ima občutek, da je povedal vse tudi o organiziranosti učencev v šolah, kajti javne službe imajo jasno opredeljeno mesto v družbeni sestavi, ki poraja tudi njihovo notranjo zgradbo.
To pomeni, da šola upravno preide v pristojnost državnih organov (parlamenta in njegovih izvršnih organov) in da je politiziranje ali neposredno politično organiziranje in delovanje v šo-
Šolska organiziranost iz dveh zornih kotov
Analiza organizacije upravljanja in vodenja posameznih šol in njihovega vzgojno-izobraževalnega dela ter razpravljanje o novi zasnovi pedagoške službe kaže dve, po svoji naravi, izhodišču in usmerjenosti nasprotujoči si zasnovi organiziranosti šolskega dela, to je upravno-administrativni in strokovni pogled ali izhodišče. Pri prvem je v ospredju prizadevanje, da se ugotavlja in zagotavlja čim večja skladnost šolskega dela z veljavnimi zakoni in predpisi, to pa navsezadnje vodi v uniformnost šolskega dela; posamezni udeleženci vzgojno-izobraževalnega dela so potemtakem predvsem členi v jasno opredeljeni (upravni, birokratski) sestavi šolstva in posameznih šol. Ta vidik si skuša stroko podrediti. Ob drugem pogledu na organizacijo šolskega dela in procesa pa je kot izhodišče v ospredju stroka, ki logično temelji na priznavanju določene strokovne svobode pri organizaciji in vsebini šolskega dela. To drugo merilo ne prenese unifici-ranja in uniformiranja šolskega dela.
V resnici se ta dva vidika ali izhodišči v šolskih sistemih vedno in povsod primerjata in dopolnjujeta; pojavljata se zaradi zadovoljevanja splošnih pa tudi posamičnih interesov, vendar bo njuno razmerje pri organizaciji upravljanja in vodenja šolstva in posameznih šol navsezadnje odvisno od ciljev družbe in ciljev vzgojno-izobraževalnega dela posameznih šol.
Tudi v stavkovnih zahtevah učiteljev so bile jasno izražene težnje, da je sicer treba oba vidika upoštevati, vendar ju jasno opisati in razmejiti. Učitelji na eni strani zahtevajo, naj se jasno opredeli, postavi in potem spoštuje avtoriteta (s pravom in v zakonu izraženo, identificirano splošno mnenje in volja), ki upošteva javno in strokovno mnenje, po drugi strani pa naj se učiteljem in šolam prizna tudi večja strokovna svoboda. Tako izražene zahteve učiteljev narekujejo, da je treba ponovno obravnavati položaj posameznih udeležencev šolskega vzgojno-izobraževalnega dela in procesa, ponovno opredeliti pravice in dolžnosti, pristojnosti in odgovornosti učiteljev, učencev, vodstva šol, šolskih svetovalnih in drugih strokovnih delavcev, staršev in zastopnikov drugih sestav
občanov. Trdni šolski sistem, ki je sposoben delovati tudi mimo dnevne politike, vsakemu subjektu postavi in utemelji ustrezno mesto v okviru šolskega dela, mesto, ki je za delovanje šole nepogrešljivo.
Pri rekonstrukciji organizacije šolskega dela bo zato vendarle treba upoštevati, da je v decentraliziranih in demokratiziranih šolskih razmerah mesto ravnatelja specifično, drugačno kot ob centralizaciji in državno-partij-skem vodenju šolstva. Kljub temu da je ob delovanju pravne države mimo šol, učiteljev in staršev poskrbljeno za denar (potreben za uresničevanje zagotovljenega programa), še zmeraj ostaja ravnateljem in šolam skrb za posebne, dodatne, dogovorjene programe. Ker se to razmerje glede na gospodarski položaj družbe in višino proračuna spreminja in je delež dodatnih, posebnih, dogovorjenih programov najpogosteje večji in razno-likejši kot v centraliziranih in avtoritarnih šolskih razmerah, je tudi potrebna in utemeljena določena delitev ali personalna ločitev upravnega in pedagoškega vodenja. V okoliščinah, v kakršnih so dandanes ravnatelji pri nas, ko so hkrati pedagoški in upravni vodje šole (čeprav so jim
PEDAGOŠKI DELAVCI
Od februaija 1989 deluje pri Medškofijskem odboru za izobražence sekcija pedagoških delavcev. Zbiramo se učitelji osnovnih, srednjih, visokih in višjih šol, vzgojitelji, pedagogi, psihologi... in vsi, ki nas povezuje skrb za vzgojo in izobrazbo slovenskega mladega človeka. To šolsko leto pa je posvečeno prav vprašanju učitelja.
17. februaija 1990 bo ob 9. uri na teološki fakulteti (Ljubljana, Poljanska cesta 4) seminar s predavanjem: PROF. DR. STRES: NOV ČAS IN NOV UČITELJ. Po predavanju bo okrogla miza na to temo. Radi bi spregovorili o vseh žgočih vprašanjih učitelja i: šole v tem času.
MOI - Sekcija pedagogov
na voljo pomočniki in administrativno osebje), ti prav gotovo ne morejo zadovoljivo opravljati zlasti strokovnih (pedagoških) nalog.
' Ob zdajšnjem načinu in sistemu zagotavljanja denarja za šolsko vzgojno-izobraževalno delo združitev upravne in pedagoške funkcije v eni osebi pravzaprav škoduje kakovostnemu strokovnemu delu. Čeprav sta obe funkciji opredeljeni kot enako pomembni. imajo upravne naloge prednost. Ravnatelj mora upoštevati zakone in predpise, je člen v hierarhiji organizacije šolstva in v tej vlogi zato niti ne pripada učiteljskim kolektivom. Razlogov, da združevanje obeh funkcij v eni osebi v zdajšnjih razmerah ni dobro, pa je še več.
Glede mesta in vloge ravnatelja naših šol se bo treba odločiti, ali organizirati skrb za denarna, materialna, kadrovska in druga vprašanja tako, da bomo ravnatelje vrnili pedagoškim kolektivom, da bi lahko spet bolj postajali povezovalci pedagoškega dela in kolektiva učiteljev, ali pa drugače poskrbeti za učinkovito pedagoško pomoč in vodenje učiteljev ter usmerjanje strokovnega dela na šoli.
Glede na cilje vzgoje in organizacije šolskega dela bo treba znova opredeliti (dopolniti) položaj in vlogo učitelja kot uslužbenca (pripadnika določenega sistema in nosilca določenega reda), ter učitelja kot človeka (individuuma), osebo in strokovnjaka. Ob tem. da je učiteljevo delo preveč vnaprej določeno in opredeljeno in ker se vendarle bolj teži k nadzoru učiteljevega dela ter ugotavljanju skladnosti z veljavnimi zakoni in predpisi, se zdi. da današnji šolski sistem in politika premalo upoštevata učitelja kot človeka in strokovnjaka: zdi se, da sistem preveč usmerja vzgojno-izobraževalno (strokovno)-delo šol, posameznih učiteljev in njihovih strokovnih združenj' (aktivov) ter da je zato zanje premalo strokovne svobode.
Šolski sistem, ki uveljavlja upravno-administrativni vidik dela,-v izhodišču ne zaupa učitelju niti kot čioveku niti kot strokovnjaku. Tak sistem odvrača (preprečuje, omejuje) učiteljevo eksperimentalno in inovacijsko dejavnost, šolski razvoj temelji na front.'nem vpeljevanju in
prenašanju inovacij od zunaj; razvoj ne temelji na ustvarjalnih zmožnostih učiteljev, pač pa na predpisovanju novosti ali na navdušenju redkih posameznikov. V takem sistemu je bojazen, da bi se zaradi velike strokovno-ustvarjalne zmožnosti, ki jo v sebi nosijo učitelji, šole preveč razlikovale ter da bi zato birokratska struktura v šolstvu začela zgubljati niti iz rok.
Ko se pri vzgojno-izobraževal-nem delu šol in posameznih učiteljev začneta bolj upoštevati strokovni vidik in izhodišče dela, ko se želijo izrabiti strokovne zmožnosti učiteljev in njihovih strokovnih oblik združevanja za razvoj, postane aktualno tudi vprašanje svetovalnega dela z učitelji.
splošno po šolah neizrabljene, bo treba tesneje povezati med seboj, pa tudi z razvojno in svetovalno podobo pedagoške službe Zavoda SRS za šolstvo, da bi bilo njihovo mesto kot potrebno utemeljeno v šolskem sistemu, in ne samo v sklopu dela posamezne šole.
Veliko smo pričakovali od in-stitucionalizacije in samoupravne vloge staršev na šoli, vendar se je zaradi neustrezno opredeljenih možnosti in pristojnosti staršev in njihovih organov tudi to delo sfofmaliziralo tako, da danes ti organi (z res zelo redkimi izjemami) sploh ne delujejo. Zdajšnji šolski sistem upravljanja in vodenja šole je, kot smo ugotovili, pač tak, da enako (ne)uspešno dela tudi

Ive Šubic: Na pogorišču, olje, 1962
Ob današnji organizaciji šolstva in šol. ko je delo šol in učiteljev zapolnjeno od zunaj, ko zanje ni manevrskega prostora, da bi v šolskem življenju uveljavljali svoje strokovne in osebne človeške perspektive, se obeta tudi šolskemu razvojnemu in svetovalnemu delu slaba prihodnost. V takem sistemu je svetovalno delo šolskega pedagoga, psihologa in socialnega delavca nepotrebno.
Pri iskanju .ustreznejših in učinkovitejših organizacijskih rešitev dela bo treba odpraviti zdajšnjo preveč subjektivno odvisnost dela ter strokovnjakov v šoli. Natančneje bi morali tudi normativno opredeliti njihovo mesto in vlogo v organizaci 'ol-skega strokovnega dela ter razmerju do učiteljev, učencev, staršev in še zlasti do (pedagoškega) vodstva šol. Te strokovne zmožne, . ki so . danes na
brez samoupravljanja in samoupravnih organov staršev.
Decentralizirani in resnično demokratizirani sistem upravljanja šol pa je v resnici tak, da brez sodelovanja okolja (staršev, prostovoljcev, donatorjev, prijateljev šole idr.) sploh ne more delovati. Takšno sodelovanje je potreba in pogoj, da šola sploh lahko obstaja. Zato bo treba ob tem, ko se bomo odločali, kaj je naša skupna nacionalna naloga in program in kaj je naloga in program občine in šole. ponovno opredeliti tudi mesto in vlogo staršev pri načrtovanju in uresničevanju šolskega programa. Kritično bo treba ugotavljati, kdaj, kje in kako je smiselno, potrebno, nujno, zaželeno sodelo^ vanje staršev in drugih struktur občanov v šolskem samoupravljanju.
lah onemogočeno in prepovedano z zakonom. (Izjema so najbrž študentje in njihove stanovske organizacije, ki se pravilom^ pojavljajo kot politični subjek' v družbi.)
Učencem v osnovni in srednji šoli bi tako preostale zgolj funkcionalne oblike združevanja (razredne in šolske skupnosti tel interesne dejavnosti). DvojnJ organiziranost (politična in sa moupravna) je tudi do zdaj lf redkokje delovala tako, kot j« bilo zamišljeno. Ponavadi je (il različnih vzrokov) prevladal* ena oblika, druga pa je bila bol formalna. Zmeraj pa je bila or ganiziranost učencev funkcionalne narave, morebitna depolitizacija šole pa bi prinesi* predvsem večjo preglednost izra žanja in uveljavljanja njihovih interesov. Večina današnjih političnih organizacij, združenj, gi banj, ki dokazujejo neogibef razvoj demokracije s sprošča njem političnega združevanja al z večstrankarskim sistemom meni, da to sovpada z depolitiza cijo šole. To bodo morali spoZ nati tudi tisti, ki mislijo, da doz dajšnjemu monolitnemu politiČ nemu organiziranju učence’ v šolah naravno sledi plurali stično politično organiziranj* (»Na šolah in univerzah mor* biti omogočeno svobodno il enakopravno delovanje tako po litičnih kot nepolitičnih organi zacij ne glede na njihovo ideolo gijo.« - Matej Makarovič, O so cial-demokratski mladini, Ljub Ijanski dnevnik, 25. 11. 1989.)
Kajti če je mogoče v politi«-nem monizmu (vsaj formalno prisiliti šole, da postanejo kovač niče .vsestransko razvitih oseb nosti' z enim svetovnim nazo rom, eno ideologijo in ozkifl (obvladljivim) spektrom vred not, pa se v političnem plura lizmu vsi odpovedujejo nepo srednim političnim konfrontaci jam v šolah - tako učencev ko učiteljev. Iz tega seveda ni mo goče sklepati, da je v politične« monizmu politizacija šole boljš (manj pogubna) kot v politične« pluralizmu, ampak daje v prve« primeru negativni učinek prikril v drugem pa očiten zaradi nujni' odprtih in neposrednih vmeša vanj organiziranih političnih sk« pin.
Če torej menimo, daje funkci onalna organiziranost učence1 v vsakem primeru potrebna il zaželena (tudi kot socializacij«! in vzgojni dejavnik), pa bo poli • ličnega organiziranja v politii s nem pluralizmu očitno konec r Stališča ZSMS (članstvo nad st* t rostjo petnajstih let in zavzem* i nje za depolitizacijo šole), že n* f povedujejo tak razplet za orga« r,
ziranost srednješolcev in uče« p
cev
osmih razredov osnov« k šole. Več težav pa bo s pionirsk n organizacijo; to so formalno i v do zdaj opredeljevali kot nepol 5 tično otroško organizacijo, ki F A: je po svoji .naravi' očiten poč /\ mladek nekdanje ZSMS in (ne! p danje) ZKS. Res je sicer, da s prisebni mentorji (učitelj' 0
s svojo dejavnostjo že zdavni p
METOD RESMAN
razrahljali togost pravil pion« ske organizacije, niso pa mog ^ odpraviti protislovij in zaplete' ki so nastali že samo v tem, da ■ p organizacija obstoji (načelo pr« n stovoljnosti, sprejemni ritua n polvojaški simboli, ateistiČ« podstat delovanja, razmerje tj * odraslih). Tako prizadevanj™ Zveze prijateljev mladine za pil In’ novo pionirske organizacije niso zmogla jasno določiti nje« | nadaljnje usode. Mogoče pa ji napovedati, da uveljavitev poli ličnega pluralizma nedvom« ukinja pionirsko organizaciji kakršno poznamo danes, 1 zmanjšuje pa potrebe po organ zirani skrbi odraslih za mladi r«j - tudi po (nestrankarskih) org nizacijah, kakršne so lahl ustrezno spremenjena Društ) prijateljev mladine.
Kaže torej, da je depolitiza«! šole toliko neizbežna, kolik p obstoji resnična možnost za uj | Ijavitev političnega pluraliziij Za to pa bo treba postoriti] marsikaj.
IZTOK VILIČ
Zamisel s Havajev

SKLENJENO V DESETIH MINUTAH
HONOLULU, AVGUSTA 1968.
Gospod Raymond J. Corsini, doktor psihologije, je srečal na ulici ravnateljico ene tamkajšnjih osnovnih šol (Sister Joan Madden, Our
y.w,uicly,cu ene tamtcajsnjin osnovnih sol {bister Joan Maaaen, i Lady of Sorrows School). Vprašal jo je, kako je kaj v njeni šoli.
~ Utroci S D npmimi nnr^in so uriti \>somu so t mi m in io nntn
so nemirni, nočejo se učiti, vsemu se upirajo, je potožila ravnateljica. - Učitelji jim niso več kos in starši so čedalje bolj nezadovoljni.
Corsini je odvrnil, da je za vse to najbrž kriv neprimeren šolski sistem. Ravnateljica se je strinjala in dodala, da tudi drugi sistemi, ki rastejo ob tradicionalnem, niso kaj prida.
Corsini pa ni bil zadovoljen. Je to izziv? Znenada ga je prešinilo in vedel je: razvil bo nov in boljši izobraževalni sistem, osebnostni model Alfreda Adlerja pa bo pravšnje izhodišče zanj.
Ravnateljico je zamisel presenetila, vendar ga je spodbudila:
i # r~\ /1 Lr ii, ,,, r.,	*-» s, s* s, L ,. t    — . _ * _ y_i_
deset minut, Corsini pa je novi sistem pripravljal naslednja štiri leta. Pogovarjal se je z učitelji, učenci in starši, da bi ugotovil, kakšno šolo potrebujejo in želijo. Mnenja si je skrbno zapisoval in si tako ustvaril podobo idealne šole. Kakšna naj bi bila?	' -
Predvsem naj ne bi poučevali tistega, česar si otroci ne želijo in kar Že znajo. Otroci, ki bi motili pouk, naj bi šli iz razreda. Urnik ne sme vsebovati le splošnoizobraževalnih predmetov. Vsak učenec naj bi imel tesnejše stike z enim od učiteljev. V šoli ne bo nagrad in kazni. Otroci naj se sproti seznanjajo s tem, kako napredujejo. Ozračje mora biti čimbolj sproščeno. Vsak naj si pridobiva znanje, kolikor zmore hitro, na način, ki mu najbolj ustreza. Pritisk staršev na otroka naj bo čim manjši.
ŠTIRI LETA POZNEJE
HONOLULU, SEPTEMBRA 1972.
-- • .	VCriULlf gll JC
- Oblikuj sistem, pa ga bom vpeljala v svojo šolo.
Najbrž ni pričakovala, da bo njena šola že čez nekaj let zares
J- '-	vtAiu, Ltu L/t/ rijzriu 3UIU 4C L cT<, riCKUJ IUI LUt CS
povsem drugačna. Za sklep o tej reformi nista potrebovala več kot
Po štirih letih skrbnih priprav je začela delovati prva šola, ki izhaja iz načel humanistične psihologije in individualne psihologije Alfreda Adlerja, v določenih postopkih pa tudi iz behaviorizma.
Otroška vladavina po Corsinijevo
it —
;! ®vetovno znani psiholog dr, Raymond J. Corsini o šolah, ki se razvijajo zunaj tradicionalnega sistema in ndj bi uničile njegovo krivičnost in nerazumnost
POSEBEJ ZA PROSVETNEGA DELAVCA
z . • Vaša predstava o vzgoji in t izobraževanju mladega človeka 3« ne_ ujema s tradicionalnim li šolskim sistemom. Kaj vas v tem ■j sistemu najbolj moti?
t - Dovolite primerjavo: ta šiit stem me spominja na pasjo dre-o suro. Pes mora slediti ukazom in ii mora ubogati - leči, skočiti, se o ustaviti. Vaditelj uči psa tisto, kar o hoče njegov gospodar. Pri tem si b pomaga z nagradami: za dobro opravljeno nalogo psa nagradi, ic če se ta ne izkaže, ne dobi niče-o sar. Joda pri otrocih se takšna \C obravnava ne obnese, odklanjajo jo, upirajo se m ne narede tistega, to kar jim naročimo, skratka, zah-ij teve odraslih so bob ob steno
ra Tradicionalno šolo lahko pri-|0 merjamo tudi z zapori. Petnajst ct sem služboval v njih in dobro .q Ph poznam. Vse temelji na avto-10	~ tako kot v šoli. Oboji,
zaporniki in otroci, so brez pra-jg. vic. Mi smo tisti, ki ljudi v zapo-,r Ah .popravljamo’, otroke v šolah učimo in edino mi lahko odlo-ril čamo- Zaporniki se nočejo lil Prevzgajati, šolarji pa ne učiti. i} Vsak se “Pira tistemu, kar mora
morda ne bo nikdar uporabljal. .. Upirati pa se ne sme, sicer se zgodi z njim nekaj podobnega
kot se je zgodilo z ruskimi disidenti (pristali so v psihiatričnih bolnišnicah); napotijo ga k šolskemu svetovalnemu delavcu in ta naj bi otroka prilagodil drugim, zatrl njegovo izvirnost in omilil drugačnost.
V zdajšnjem sistemu ne pojmujejo otroka kot odgovorno bitje, ki ga je treba spoštovati. Dajejo mu premalo ali skoraj nič možnosti za izražanje njegove enkrat-nosti in odkrivanje njegovih zmožnosti.
0 Veliko svojega strokovnega dela in tudi prostega časa ste namenili oblikovanju drugačnega modela izobraževanja - po individualni psihologiji Alfreda Adlerja ste ga imenovali individualno izobraževanje. Šole, ki delajo po vaši teoriji, imenujemo Corsinijeve šole ali šole C4-R. V čem so te drugačne od tradicionalnih?
- Šola C4-R temelji na prepričanju, da bodo otroci napredovali, če so za to motivirani. Dojeti morajo, da so odgovorni
3 Šola v tradicionalnem šolskem si-L stemu je videti kot nekakšen ,de-mokratičen zapor’ - avtoritarna
i “1 ,OVa’ k’er ie Shivno pravilo i ubogljivost - upravljajo pa jo Iju-rt heznivi m skrbni ljudje. V sodob-nem izobraževanju je narobe /ti PJiaV t0: dolske metode niso us-Vajene s temeljnimi pedagoškimi \ uueeh in nasprotujejo veljavnim i. vrednotam (šolski sistpm ip nn
a	ln nasprotujejo veljavnim
vreuno,um (šolski sistem je po svoje še zmeraj podoben tistemu iiJ kukršnega so imeli v h
Nemčiji, Stalinovi Rusiji - in to je z* preživeto).
Hitlerjevi
-  CJ U
preživeto).
Zamislite si:	vedoželjnega
otroka, polnega zaupanja, nič napotimo v šola tnm n n
zase, za svoje izobraževanje. Tradicionalni sistem pa temelji na nesodobnih filozofskih in teoretičnih zasnovah, po katerih je treba otroka siliti k učenju. Vemo, da to ni prav, zato skušamo ustvariti sproščeno ozračje, otrokom omogočiti učenje, jim ponuditi svetovalce, ki jih sami izberejo v učiteljskem kolektivu. Model individualnega izobraževanja je učinkovit, če vzdržujemo red in dosledno upoštevamo pravila.
otroka, polnega zaupanja, nič krivega, napotimo v šolo, tam pa ga pehajo v pokorščino in posluš-0i nost- Sedeti mora pri miru, sicer , ga ozmerjajo, ocenjujejo ga kot kos mesa. n nipm »v?rm*™
i( ga ozmerjajo, ocenjujejo ga kot l{( kos mesa> o njem razpravljajo za njegovim hrbtom, ukvarjati se
mora S nrednisnnn cM/ntnV,
---. .	. v r M / J V* l C
mora s predpisano snovjo, ne glede na to, ali je zanj pretežka ali prelahka, uči se jezike, ki jih
V šolah, ki so sprejele našo zasnovo izobraževanja, je obisk pri splošnoizobraževalnih urah prostovoljen, vseeno pa se naučijo otroci prav toliko kot v tradicionalnih šolah in še več, zato pa porabijo več kot polovico manj časa. Pomembne prednosti so še: otroci dobe dobro podlago iz splošnoizobraževalnih predmetov, radi se učijo, imajo boljše predstave o sebi, dobro se znaj-
dejo v družini in širšem okolju, do ljudi so prijaznejši, in ker so odkrili in spoznali svoje sposobnosti, razvili spretnosti in so širše razgledani, so tudi kos zahtevam, ki jih postavlja življenje.
Sam sem sicer že upokojen, moje delo pa nadaljujejo mlajši
nalog. Ponavadi jih vse to zelo zanima, nekaj pa je tudi takšnih, ki si nočejo vzeti časa za priprave. Izkušnje so pokazale, da prav ti kasneje povzročajo težave, zato smo sklenili, da otrok, katerih starši se niso hoteli udeležiti uvodnih priprav, ne bomo sprejeli.
kolegi. Njihove izkušnjč so podobne mojim.
0 Kako delujejo vaše šole?
- Pravi čudež je, da šole C4-R tako dobro uspevajo, čeprav porabijo zanje manj denarja kot za tiste v tradicionalnem šolskem sistemu. Denar zanje zbiramo s prodajo gradiva (knjige in drugo berivo), s članarino IEI (organizacija, ki povezuje vse, ki so naklonjeni sistemu individualnega izobraževanja, to je Corsini-jevim šolam) in raznimi (redkimi) prispevki. Kakršen koli pritok denarja od zunaj bi najbrž okrepil nadzor nad našim delom, to pa bi slabo vplivalo na nadaljnji razvoj šol C4-R. Zunanji dejavniki bi prav gotovo popačili našo temeljno filozofijo in teorijo. Vem, da bomo zmogli brez dodatnega denarja. Pomagali nam bodo družbeno zavedni ljudje in tisti, ki se zanimajo za naše delo in vidijo v njem veliko dobrega. Podpirajo nas predvsem starši in učitelji, manj naklonjeni pa so nam vodilni delavci šol in nekateri člani šolskih svetov. Ne Želimo, da bi v našem sistemu izobraževanja sodelovali ljudje, ki nam ne zaupajo. Ugotovili smo, da tisti, ki si sistem napačno razlagajo, nehote spregledajo bistvene prvine in dodajo takšne, ki so v nasprotju s cilji C4-R.
Pri nas mora sam otrok skrbeti, kaj in kako se bo učil, kje in kdaj, in če otroci želijo, jim pri tem pomagajo učitelji. Ti skrbijo zanje v šoli, starši pa doma. To ločnico smo postavili namenoma, ker smo pogosto ugotavljali, kako zelo škodujejo otroku pretirana pričakovanja staršev.
0 Izbirate učitelje po kakšnih posebnih merilih in zahtevah?
- Pri nas lahko dela vsak strokovno usposobljen učitelj. Nekatere je mogoče vpeljati v delo celo v enem dnevu. Učiteljev ne učimo, kako naj učijo, ampak jih le usmerjamo, kako naj se poglabljajo v sistem izobraževanja, in jih seznanimo s posebnostmi (npr. z uporabo zapovedi prenehaj’ in ,odidi’).
Čudovito je, kadar imamo učitelje, ki resnično sprejmejo našo teorijo, naš način dela. Takšnih je precej, posebno mlajših. Pravijo, da je ta sistem šolanja že teoretično zelo privlačen, ko pa ga preskusijo v praksi, je še boljši.
0 Starši imajo v vašem sistemu izobraževanja spremenjeno vlogo. Tudi oni morajo obiskovati svojevrstno šolo...
- Naša filozofija je proti nasilju, zato naj si starši in otroci izberejo šolo sami. Če želijo k nam, povabimo starše najprej na sestanek in jim razložimo, kako delujemo. Udeležiti se morajo tudi krajšega tečaja, da se naučijo ravnati z otroki. Spoznajo tehnike, ki jih opisujem v svoji knjigi The practical parent (Praktični starši), zvedo, kakšna je naša šola in tudi to, da v šolah C4-R nikdar ne dajemo domačih
0 In kakšna bo po vašem mnenju prihodnost teh šol?
- Sole C4-R so kot majhen ogenj, ki se bo nekega dne morda razplamtel. V šolah sodeluje precej več kot deset tisoč ljudi, podpira jih nekaj sto, deset (in več) pa jih žrtvuje zanje veliko časa in moči.
Za izobraževanje smo odgovorni vsi. Kolikor več ljudi se nam bo pridružilo, tem več manjših ognjev bo morda vzplamtelo zunaj tradicionalnega sistema in požgalo njegovo krivičnost in nerazumnost. Radi bi ustvarili boljši svet. Je še katera pot boljša, kot spreminjanje vzgajanja in izobraževanja, prizadevanje za moralne, duhovne, filozofske vrednote, ki jih skušamo razviti pri mladih prav s šolami C4-R?
STARŠI SO NAVDUŠENI
Iz vprašalnika, na katerega so odgovarjali starši otrok, ki obiskujejo Corsinijevo šolo Jefferson Elementary School, Pueblo, Colo-rado, razberemo:
48 odstotkov staišev meni, da so postali otroci, odkar obiskujejo to šolo, spoštljivejši do drugih, 79 odstotkov staršev je ugotovilo, da so njihovi otroci v tej šoli postali odgovornejši, 88 odstotkov pa, da so razvili, dotlej še neodkrite ustvarjalne sposobnosti, 64 odstotkov jih je opazilo, da njihovi otroci bolje zaznavajo razpoloženje in čustva drugih in da se nanje tudi znajo odzivati. Kar 95 odstotkov jih je prepričanih, da v tej šoli učitelji resnično spoštujejo svoje učence.
76 odstotkov staršev meni. da se otroci bolj zanimajo za šolske dejavnosti, odkar so v tej šoli, 71 odstotkov pa, da bolje rešujejo svoje težave, kot so jih poprej.
alternativna
šola
Corsinijeve šole temeljijo na osebnostnih teorijah Alfreda Adlerja, Carla Rogersa, Abrahama Maslovva, Alberta Ellisa, Jamesa Bugenthala, Rolla Maya in na znanstvenih spoznanjih o motivaciji in učenju, najbližja pa jim je Adlerjeva teorija. Bistvo individualnega izobraževanja je, da udeleženci kar najbolj razvijejo svoje sposobnosti, in sicer tiste, ki se jim zdijo najpomembnejše. O tem, kako bodo najbolje razvili svoje sposobnosti, odločajo sami. Pri tem jih podpirajo učitelji, ki so predvsem njihovi svetovalci; ne skrbe le za to, kako bodo pridobili učbenike, učila in kje se bodo učili. Pomagajo jim najti smisel v učenju. Kljub temu pa se dogaja, da se učenec ne želi učiti tistega, kar mu svetujejo. In kaj v takšnem primeru stori učitelj?
Otroka ne sili k učenju, ampak potrpežljivo čaka, da se bo pripravljen učiti. Ponavadi se zgodi to kaj kmalu, saj učenec spozna, da brez zahtevanega znanja ne more napredovati.
Pri nekaterih predmetih posamezniki skokovito napredujejo, in če so v dobri duševni in telesni kondiciji, lahko v kratkem času veliko dosežejo. Nastopijo pa tudi obdobja, ko učenje ne gre, kot bi hoteli. Teh okoliščin v drugih šolah ponavadi ne upoštevajo. Bistvo teorije individualnega izobraževanja pa je prav v tem, da se otroci učijo, kadar si želijo, in si ustvarijo svojo hitrost (tempo) izobraževanja. Ko se učijo, so za to dejavnost pripravljeni, zato so veliko bolj uspešni, kot pa če bi jih kdo k učenju silil.
Otroci si zbirajo sami ne le snov in čas učenja, temveč tudi način - nekateri raje poslušajo predavanja, drugim je bližje samostojno delo v knjižnici, nekateri se bolj znajdejo v manjših skupinah. In v šolah C4-R imajo vsi dovolj raznolikih možnosti za pridobivanje znanja.
Otrok je za svoje izobraževanje odgovoren sam in ko meni, da neko snov obvlada, se s svojim učiteljem svetovalcem dogovori za preveijanje. Dosežke pri splošnoizobraževalnih predmetih sproti zapisujejo v preglednico napredka, ki jo ima vsak učenec. Predmeti so marsikdaj v nasprotju z njegovim zanimanjem, zato je preglednica, ta neuradni kazalnik otrokovega napredka, toliko pomembnejša, saj mu pomaga slediti predmetom in si po korakih pridobivati znanje. Šola ni prava šola, če nima učnega načrta. Pa ga je v šoli, kakršna je Corsinijeva, sploh mogoče izpolnjevati? Praktiki nimajo hujših težav, ponavadi je celo manj zapletov kot v drugih šolah. Učni načrt v šolah C4-R sestoji iz treh sklopov - vsakemu naj bi namenili približno dvč uri na dan: iz splošnoizobraževalnih predmetov, ustvarjalnih dejavnosti in socializacije. Otrokom se ni treba udeleževati pouka splošnoizobraževalnih predmetov ali ustvarjalnih dejavnosti, če ne želijo, morajo pa se udeležiti programa socializacije, ki poteka v t.i. glavnem prostoru, četudi dejavnost le opazujejo. Splošnoizobraževalni program ima
enako vlogo kot v drugih šolskih sistemih. Predmeti so razdeljeni na tedenske lekcije in na preverjanje. Kako otrok napreduje pri teh predmetih, kaže preglednica napredka, in če se otrok strinja, jo smejo videti tudi starši. Učenec opravlja preskuse (teste) iz različnih lekcij iz učnega načrta. O tem, kdaj, kje in kako se bo učil, odloča sam. Le če to želi, upošteva nasvete učitelja svetovalca, svoje zamisli pa lahko povedo tudi starši, vendar jih presoja otrok.
Pri ustvaijalnem programu se
lahko otrok uči karkoli, le če ima primernega učitelja (ta je lahko šolski učitelj ali pa so to starši ali sošolci) za želeno dejavnost. V Corsinijevih šolah, ki delujejo po svetu, so našteli približno petsto različnih ustvarjalnih dejavnosti, ki so jih izbrali otroci.
Za program socializacije skrbi učitelj svetovalec, ki si ga otrok sam izbere. Otroci, ki se odločijo za istega svetovalca, z njim preživljajo v glavnem prostoru vsak začetek dneva, enkrat na teden imajo skupen sestanek, enkrat na mesec pa se z njim srečajo posamično, da se pogovorijo o delu, uspehu, in preberejo preglednico napredka. Učitelj svetuje, kaj in kako naprej, ob tem seveda upošteva želje in načrte. Je tudi vez med šolo in domom. S starši se zmeraj pogovarja v navzočnosti otrok.
Ena od stvari, ki se obiskovalcem Corsinijevih šol prav gotovo vtisne v spomin, je nenavaden red, ki preveva prijetno šolsko okolje. Kako je sploh mogoče doseči tolikšno disciplino, posebno v okolju, kjer ni podrejenih, kjer otroci (od treh do osemnajstih let) odločajo o tem, kaj bodo počeli. Učitelji nimajo zaslug za ta zavidanja vredni red. Vzroke zanj moramo poiskati v sistemu individualnega izobraževanja: le-to je prostovoljno, povsod se lahko prosto gibljejo, le v prostoru, kjer poteka pouk, je nadzor. Vsi upoštevajo dogovorjena pravila. Skratka: šola ima trdne teoretične in filozofske temelje in zato je tudi v praksi tako zelo uspešna. Preden začno otroci hoditi vanjo, jih nadrobno seznanijo z njenim delovanjem in s posebnostmi. Ko spoznajo pravila, jih morajo tudi upoštevati. V šolah C4-R veljajo tri temeljna pravila, ki so tako preprosta, da jih razumejo že otroci, stari tri leta, in jih upoštevajo: Nikdar ni opravičila za prekršek, tudi če bi učitelj želel koga opravičiti. Najbolj nenavadni zapovedi sta ,prenehaj‘ in ,odidi‘ (stop-go signal). Učitelj ne reče nič, le z roko pokaže otroku, naj preneha z dejavnostjo in mirno zapustiti prostor. To je edino, kar lahko učitelj zahteva. Za vsak prekršek so posledice. Tem se ni mogoče ogniti. So različne in se stopnjujejo: od svetovanja, odstranitev od dejavnosti, pregledov, in končno, če otrok še zmeraj ne upošteva pravil in odgovorov, če ne zaleže niti odkrit pogovor s starši in strokovnjaki, ga ravnatelj izključi iz šole. Za takšno šolo ni primeren ali pa takšna šola ni primerna zanj.
LUČKA LEŠNIK
Umrl je umetnik____________________________________________________I
Ive Šubic (1922-1989)	1
I kultura j
Ob deseti obletnici Suhodolčanove smrti
Pred nami je kulturni praznik. Ta trenutek znova doživljamo bogastvo kulture, nagrajujemo dosežke, se pridružujemo čestitkam in negodujemo, ker so še stvari, ki bi prav tako zaslužile pozornost. Veselimo se, ker kulturni praznik ne utripa samo v večjih mestih, ampak v vsem slovenskem prostoru: ne samo zaradi veličine Prešernovega duha, temveč tudi zato, ker smo se s knjigo v vsej zgodovini neštetokrat potrjevali, da Slovenci smo in da nočemo kloniti.
V tem prazničnem ozračju pa se moramo spomniti še ene obletnice: prav na Prešernov dan je umrl Leopold Suhodolčan, mladinski pisatelj, pisatelj, podpredsednik Društva slovenskih pisateljev in spodbudnih plemenitega gibanja za dobro knjigo - bralne značke. Kdor je živel s Suhodolčanovim delom, se bo začudil, da je minilo že deset let, odkar ga ni med nami: Suhodolčanovo mladinsko delo je namreč doživljalo nekatere natise še po njegovi smrti in tudi marsikatero delo je bilo ponatisnjeno. To hkrati potrjuje, da se je bil pisatelj vživel v mladi rod, mu znal prisluhniti in dati pravo knjigo v pravem času. Hkrati pa je neugoden gospodarski položaj tudi kriv, da ni ponatisnjenih še več tistih del, s katerimi je pisatelj posegel v začetek odraščanja mladega bralca, v najpomembnejše, a tudi najbolj kritično obdobje. Lahko rečemo, da se je Leopold Suhodolčan s svojimi najboljšimi deli že vpisal med klasike mladinske književnosti.
Nas pa zanima tudi njegovo prizadevanje, da bi dobil otrok v roke pravo knjigo. Mineva namreč 30. leto, odkar se je na Prevaljah rodila Prežihova bralna značka. Pisatelj Leopold Suhodolčan je skupaj s profesorjem slovenščine Stankom Kotnikom oblikoval gibanje, ki je bistveno prerodilo branje med mladimi. Dotlej je bilo namreč vse branje preveč usmerjeno v dela, ki so že Z izrazom 'obvezno berivo’ odbijala mladega bralca. Otrok na prehodu z razredne na predmetno stopnjo pa je še posebno Želel najti v knjigah samega sebe, svoje idole - le-to pa mu je lahko dala le sodobna mladinska književnost, ki pa ni bila uvrščena v šolski program.
Skrb za dobro knjigo se je začela razraščati v množično gibanje že tedaj, ko smo o mladih bralcih, njihovih hotenjih in potrebah še zelo malo vedeli. Zato bi bil čas, da bi bralno značko, gibanje za dobro knjigo, tudi kritično, znanstveno ovrednotili.
Večkrat pravimo, da je bralna značka v krizi. Razumljivo je; vsako gibanje, ki traja dlje časa
-	in bralna značka spada mednje
-	potrebuje od časa do časa novih spodbud. Zato bi prej rekli, da samo gibanje ni v krizi, temveč čas, v katerem živimo, saj nas nenehna naglica peha tudi v površnost. Na srečo je vendarle še precej zagretih mentorjev, ki živijo z braTno značko in jim čas ne more do živega.
Se zmeraj zvenijo tudi Suhodolčanove besede - le nekaj ted-
nov pred njegovo nenadno smrtjo - na zboru delegatov bralnih značk - kot dediščina, ki jo moramo spoštovati in ohranjati: Branje za bralno značko je prostovoljna oblika branja, pogovori naj bodo sproščeni, tovariški. Podelitev bralnih značk naj bo praznik, ki naj bi bil še dolgo v spominu; naj ne bo šablon pri pogovorih in podelitvi. Bralna značka je pripomogla, da je bilo izdanih veliko knjig v zbirkah Moja knjižnica in Zlata knjiga. S svojo sproščenostjo je vplivala na domače branje in prerodila srečanja s pisatelji.
Deset let pred tem, ko je pisatelj Leopold Suhodolčan govoril o začetkih, je še zapisal: »Dobra knjiga naj tudi v času osvajalcev Lune budi v človeku, kar je človeškega, lepega. Pa smo tako tuhtali nagrade za mlade, ki radi berejo. Ustanovili smo Prežihovo značko. Za idejo o značkah smo morali poiskati tla, na katerih bi lahko zrasla in obrodila sadove. Z učenci se je razvil pogovor, učenci so govorili čisto drugače, bolj sproščeno, bolj izvirno kot v razredu. Morebiti bi kdo dejal, da je mladega človeka kaj lahko zvabiti na tekmovanje, spretni učitelji to brez težav dosežejo. Tega ne morem zanikati. Toda hkrati je tudi res, da mladega človeka pridobiš le za prvo tekmovanje (če je njegova prijava res prostovoljna!), za naslednje pa le v primeru, če se je prvič tekmovanje posrečilo, če je zbudilo v njem pravo zanimanje in navdušenje. «
Pisatelj je pred petnajstimi leti razčlenil gibanje takole: »Bralne značke so organizirane, sistematične, neprisiljene, sodobne oblike vzgoje mladega bralca za dobro knjigo. Vsaka od teh besed seveda nosi v sebi globljo vsebino in daljšo pot razvoja: organizirana - bralna vzgoja slovenskega mladega bralca zdaj ni več prepuščena naključnim, sprotnim domislekom staršev, vzgojiteljev, knjižničarjev, založnikov;
sistematična - z bralnimi značkami vodimo mladega bralca od njegovih prvih stikov, od preprostega otroškega navdušenja za knjigo do trajnega prijateljstva s knjigo;
neprisiljena - mladega bralca ne posiljujemo s knjigo, temveč ga zvabljamo k dobri knjigi (s pretehtanim, privlačnim izborom del, prijavljenec si sam izbere dela iz širšega seznama, z nagrajevanjem, s tem da mladi sami ustvarjalno sodelujejo v akciji);
sodobna - z uvajanjem novih oblik dela s knjigo: ustvarjalni, sproščeni pogovori o prebranih delih, največkrat v knjižnicah, ki postajajo središče samostojne dejavnosti mladih, pogovori Z ustvarjalci, literarni nastopi mladih, literarne ekskurzije, razstave itn.«
Dodajmo k temu le še izkušnje zadnjih petnajst let in se povrnimo k temeljem, potem bomo prav gotovo našli pravo pot. Ne samo zaradi mladih bralcev, temveč tudi zaradi Suhodolčanovega spomina.
JOŽE ZUPAN
Slikar poljanskega pejsaža, partizanske motivike in knjižni ilustrator, človek, ki je ustvarjal Z enako energijo in vztrajnostjo, s kakršno se je bojeval med narodnoosvobodilno vojno, ustvarjalec iz svojih izkušenj, poln razumevanja za življenjska vprašanja, oprta na socialno resničnost - vse to in še marsikaj je bil Ive Šubic. Generacijsko spada med prve slikarje, ki so se po osvoboditvi šolali v Ljubljani: po starosti so se razlikovali, saj je njihovo šolanje pretrgala vojna in prav ta je v marsičem tudi usodno zaznamovala njihovo delo. Povojni čas je pomenil možnost za izražanje doživetega, pot v novo resničnost iz skrajno napornega življenja med vojno v mirno vsakdanjost po njej. Šubic spada v tisti rod umetnikov, ki se je uveljavil po letu 1953. Ohranil je figuraliko izraza, forma mu je bila še zmeraj sporočilno izhodišče, temeljna posredovalka doživetja, le da jo je skušal stopnjevati z deformacijo in intenzivnejšo barvitostjo, ali pa jo je kubistično iz-čiščeval. Navidezni realizem je opredelil v doživljaj in mu določil obliko. Narava je le izraz umetnikove izpovedi, podoba novega doživljanja, ki ga ustvarjalci prejšnjih časov niso poznali ali doživljali enako. Čeprav je Ive Šubic ohranjal značilnosti svoje likovne generacije, se v bistvu ni nikoli prav odmaknil od slovenskega slikarskega izročila. Katere koli značilne tematike se je loteval - bodisi da je bilo to travmatično partizanstvo, muka kmečkega življenja ali stilizirana ilustracija knjižnih besedil - zmeraj je ta vitalistična prvina v domači zemlji zakoreninjene umetnosti dajala njegovemu delu poseben odtenek.
Šubičev opus je ne le kvantitativno obsežen, temyeč tudi li-kovno-tehnično raznolik. Njegovo intimistično doživljanje sveta se je izrazilo v delih manjšega formata, v risbah, ilustracijah, skicah, pa tudi v grafikah.
Zaslovel je z monumentalnimi mozaiki in s stenskim slikarstvom, s katerim je tudi značilno zaznamoval svojo Poljansko dolino. Po študiju na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je slikal v olju in temperi, se poglobljeno ukvarjal z grafiko, predvsem z lesorezom, ilustriral je izredno veliko knjig in revij.
V njegovem slikarstvu se razpira veliko motivnih svetov, ki se tematsko zaokrožajo v razmerje med človekom in zemljo, in sicer v tri značilne sklope: človek na zemlji, človek v boju z zemljo in sama zemlja. Bistveni prvini tega slikarstva sta torej človek in zemlja, ki sta usodno, bivanjsko povezana, saj je človek tesno povezan z zemljo v boju z njo in zanjo. Podoba kmeta se prepleta s podobo borca, vsak od njiju ima v 'sebi nekaj notranje ambivalentnosti - vdan je v trpljenje, hkrati pa žilav in neuklonljiv, kljub nepredvidljivim življenjskim okoliščinam; kakršne koli Že so, nikdar ga ne odtrgajo od zemlje in njenih korenin. Njegove figure so simbolične in tipizirane, zgolj navidezno realistične, saj so v resnici globoka umetnikova izpoved. Tako kot figure se tudi krajinski motiv Šubicu spreminja v kompozicijsko urejeno celoto, barvno in tonalno ustrezno, določeno in s tem tudi izjemno učinkovito. Tako odkriva umetnik svojo optiko vsakdanjega, običajnega sveta, pri tem pa se ne odreka iskanju svojega likovnega izraza.
Za Šubičevo izpovednost je zelo značilna motivika iz partizanskega življenja, nič manj kot ta pa tudi kmečka resničnost, iz katere izhaja ves Šubičev rod v Poljanski dolini. Njegovi partizani imajo značilno ukrivljeno držo hribovskih kmetov, njihova bojevitost je zakrita; to so upognjeni in zmeraj trudni ljudje, a vendar vztrajni in dokončno prepričani v svojo pot. Šubičeva partizanska motivika nikakor ni upodabljanje samega boja, am-
Poezija in magija
Gledanje poezije na stvari, iskanje dimenzije, ki je ne poznamo, ne uporabljamo, ne priznavamo, povezuje poezijo z magijo. Način, kako daje predmetom vrednost in lastnosti, ki so z empiričnimi sredstvi nedokazljive, je magičen. Ker nam govori na tak način, da so njene zmeraj upoštevane zakonitosti podobne čarovniškemu obredu ali čarovniškemu obrazcu, prinaša v naš svet svetljenje sveta, ki je že zdavnaj izginil, ki pa je bistveni, zaprti de! našega duha.
DANE ZAJC
Ive Šubic: Zimska pravljica, olje 1964
V spomin Danilu Kisu
1935-1989
S svojim odhodom je nepreklicno postal zgodovina. Že prej se je povzpel v književno ozvezdje Evrope - ne zato, ker je živel v svetovljanskem Parizu, ampak ker je stopal v korak s Krležo, Andričem, Crnjanskim in Selimovičem. Nikdar ni zatajil človeka, resnice in dežele, iz katere je odhajal v svet.
Leta 1984 je v Atenah prebral na mednarodnem srečanju Pisatelj in oblast svoje Nasvete mlademu pisatelju. Nekaj izmed njih smo izbrali za naše bralce.
•	Pazi, da svojega govora ne zastrupiš z jezikom ideologij.
•	Ne obiskuj tovarn, kolhozov, delovišč: napredek se ne vidi s prostim očesom.
•	Ne druži se: pisatelj je sam.
•	Ne piši po naročilu dneva.
•	Bodi nezadovoljen s svojo usodo, kajti zadovoljni so le norci.
•	Veruj, da je jezik, v katerem pišeš, najboljši od vseh, ker drugega nimaš.
® Ne bodi servilen, ker te bodo princi postavili za vratarja.
•	O vsem imej svoje mnenje.
» Boj se tistih, ki ponujajo dokončne rešitve.
® Ne misli na smrt, a ne pozabljaj, da si smrtnik.
® Ne bodi dvorni norec.
® Ne pozabi, da zahteva junaštvo veliko ceno.
•	Ne prepiraj se z nevedneži o stvareh, ki jih prvič slišijo od tebe.
® Če ne moreš povedati resnice - bodi tiho.
pak pričakovanje pred bojem, zatopljenost po njem, pogled na gorečo vas, ali pa morda samo lirični spomin ali obtožba.
V prizadevanjih po iskanju sodobnega in svojevrstnega slikarskega izraza se je pod slikarjevo ustvarjalno roko rojevala krajina, v kateri so se sčasoma razkrivale nove estetske vrednosti: včasih nekakšen magičen in liričen alpski kubizem s sledmi slovenske likovne dediščine; kasneje krajina ni več toliko kubistično-ekspresivno stilizirana, zaris postane mehkejši. Takšna težnja k estetizaciji je opazna tudi v knjižnih ilustracijah, v katerih prav tako prevladujeta sodoben likovni izraz in prvina ljudskega.
Skozi obsežno Šubičevo deUZ ki je nastajalo v časovno razrrV'' roma velikem razponu več dest' letij, so se tako izkazale nekatet vodilne, znova in znova izpovtp dane teme, prevlečene z optilfl umetnikovega videnja in sodobtP likovne izraznosti. V takšni drugačni likovni tehniki upodol Ijene, oblikovane tudi pod vpl>° vom sočasnih svetovnih likovni^ tokov, so ostale za umetnika tič* izčrpne zato, ker je njihova sporočilna vrednost globoko etični' humana. In prav to bistvo Šubičeve ustvarjalnosti bo ohranja^ njegova dela včlenjena v čas iv zmeraj znova razkrivalo njihoi— vrednost.
VLASTA KUNEJ	„
ot st\ nc
Pomisel o jeziku v stroki
Če človek ni zmožen izraziti svoje misli, tudi v stroki ne zmore kdo ve kaj razmišljati. Skrbeti za jezik v stroki pomeni gojiti zmožnosti strokovnega razmišljanja.
Zdi se, da naše šolstvo ne dojame te pomembne soodvisnosti jezika in duha. Dejavnost učitelja slavista se navadno omejuje na poučevanje zgodovine književnosti in zgradbe jezika, na negovanje maternega jezika v svetu lepih umetnosti, v jezik stroke in strokovnih predmetov pa njegov vpliv največkrat ne seže. V teh predmetih se ne goji kultura jezika, ni volje za negovanje izvirne jezikovne misli stroke. V tem pogledu ostajajo učenci Z učitelji vred duhovno revni, misleč, da je vprašanje jezika le vprašanje književnosti in slovnice, ne pa predvsem načina in globine razmišljanja v vsaki posamezni stroki in v zmožnosti sporočanja te strokovne misli.
Te usposobljenosti naše strokovno šolstvo žal nima (tudi splošno ni dosti na boljšem), zato
HI
se maturantje strokovnih šol težko prebijejo v duha stroke Ke zahtevnejši ravni znanstvene^ razmišljanja. Učenci nimajo raj, vitih jezikovnih miselnih poti f i orodja za to. Šola teh zmožno\)l ne daje, ker jih tudi sama Zato se miselno zahtev ne]:e učenci izogibajo takih šol, saj duhovno prazne, so brez dub stroke. Tragično je, da se stro[ sama tega dostikrat ne zaveda b: tako kadrovsko, duhovno in rtb< vojno tone v čedalje večjo odvhi nost duhovno razvitejših strokdv nih okolij.	:n
Skrb za jezikovno bogC^j zmožnost strokovnega sporofrDI
nja je torej tudi skrb za razvln
neke stroke, pa naj bo to kemij‘n, kmetijstvo ali kaj tretjega. Naloln(
slavista in vodstva šole na stA,
kovni šoli je najbrž tudi ta: spoj^ bujati to ozaveščanje in razvijf, jezikovno kulturo tudi v smeri. Kako - to je pa drU^J( vprašanje.	f/-,
JANKO SVETINA	H
m
Slovenska beseda je...
—---------------------------------------'it
Slovenski jezik je v svoji sodobni zvrsti razvejenosti jezik sporaiin mevanja v slovenskem prostoru in jezik slovenske besedne umetnošgi
Vse oblike pritiskov na jezik narodne skupnosti in posamezni^, opozarjajo, da mora vsakdo med nami svoj jezik dobro poznati in svojega jezika, svojih govornih nastopov zavedati.
lii
KARMEN SEDOVŠEK	di
♦♦♦♦♦	vi
0(
Mislim, da ima vsak človek pravico do svojega jezika in pravico, L je nanj ponosen. Želim si, da bi v vseh ustanovah v Sloveniji govori slovensko in-da nikoli več ne bi bilo časov, ko je to bilo prepovedati^,
hc
JOLANDA LANGO	Iz
♦♦♦♦♦
Ir
Nam, današnjim Slovencem, je lepo, saj nas nihče ne potujčujeO nam ne vsiljuje nekega povsem tujega jezika. A kako bo z našihc otroki? Tega nihče ne ve!	>'v
it
IVETA GRADIŠEK	7>a
ic
JO
Začela sem hoditi v šolo, se naučila pisati, brati in spoznavati, ^ slovenski jezik pravzaprav je. S tem pa postaja moja zavest d slovenskega jezika vedno globlja. Če samo pomislim, kako so SjL vence in slovenski jezik zaničevali in zatirali, me stisne pri srcf. Slovenske knjige so sežigali, hoteli so nas potujčiti, toda slovenš, narod je ostal močan, bojeval se je in zmagal, kajti kdor se pU!0] potujčiti, ni več sam svoj gospodar.	y
ALENKA DOMEJ
la
ti
Meni je slovenski jezik zelo pri srcu, zato sem v današnjih razmeri,0 zelo zaskrbljena. Kaj se bo zgodilo z nami? Se bomo res potujčili? I in ne. To se ne sme zgoditi.
Toda ta vprašanja ne pestijo le mene, temveč vse naše slovensl' ^ ljudstvo, ki je zelo zaskrbljeno za našo usodo v prihodnosti. Bojevif^ se bomo s skupnimi močmi, da bomo dosegli cilj.	^
Hud je bil boj za obstoj, vendar je bil dobljen, zato mora biti doblho tudi boj za uporabo maternega jezika,	se pravi slovenščine.	ni
:d
MATEJA MAVC	:ei
Iz sestavkov z naslovom Ljubezen do slovenskega jezika, ki solf napisali učenci 8. razreda Osnovne šole Prežihovega Voranca na Koroškem.	f

Ne pričakujte sence od drevesa, včeraj zasajenega...
^Razmišljanje o življenju in delu učencev drugega razreda
"J To rek mi zdaj, ko počasi končujem delo v drugem razredu, vtpogosto prihaja na misel. Oziram se na pot, ki ostaja za menoj. Na knjej bi rada izbrskala tisto, kar je bilo dobro, kar je tudi v učencih opustilo sledi, kančke kakovosti, trdnosti. Te svoje izkušnje bi rada “dala v premislek tudi drugim.
)l Ker sem ves čas živela sredi vaškega okolja, sem še globlje ^občutila, kako spremembe na podeželju rojevajo v ljudeh stiske, in lito je po svoje odsevalo tudi v učencih. Pri delu v razredu me je ves nicas vznemirjalo troje: učenec, družina, zemlja. To ni le nostalgično ^vračanje v minule čase, ampak spoznanje, da otroštvo ni zmeraj ^svetlo, Use so na njem, večkrat kar preveč črne. Toda - otroštvo je b^ot dragocen napoj. Ne izpuhti. Vse čase ga nosimo v sebi. Da bi vbdo senc kar najmanj, sem poskušala doseči, da bi bilo delo iv razredu kar najbolj raznoliko.
IV'---	-----------------------
Spoznala sem, da se z učencem premalo pogovarjamo. Prav iz ^ogovora pa zajema otrok čustveno navezanost na sočloveka, na naravo, sprošča ga, zbuja mu nagnjenje do naše slovenske be-sede, do knjige. Pri teh pogovorih imata pravljica in pripovedka oosebno poslanstvo. Z njima mu jporočamo življenjske resnice, ki uh bo včlenjeval v svoj notranji »svet. Posluša jih s srcem. Z zorenjem pa bodo že potegnili Črto eimed sanjami in resničnostjo. Tudi sanje so svojevrstni drobci, 2! j?satii° notranjost, so lahko podlaga ustvarjalnosti. Ob pogovoru se sprošča domišljija. Ta pa . 'e za učenca kot pesem za življe-
Jreba pa je ustvariti takšno t ozračje, da učenci pričakujejo '“pogovor z neko čustveno napetostjo. Vsrkati ga morajo, da tudi nilh nekaj zabrbota, prikupno 'n mehko kot potoček, mi je rekla jicenka. Pravo izobilje ponuja ■^skrivnostni svet pravljic, njihovo ^prebiranje je kot potovanje v nc~ ■.nuno. V učencih budi ustva, ■’nost, občutek samostojnosti, ponosa, radovednosti, vživljajo se .0L..°sebn°st drugih, v svetu prav-[JPČne domišljije se izpolnijo tudi 'jtjihove želje; to jih notranje razdr°b‘ stisko. Prav tako ka morajo intenzivno doživljati tisto, o čemer se hočejo sami izraziti, pogovor je pot do jasnejših misli.
V prvem in v drugem razrec, ucenec zakorači na pot v naiv. jeahzem. Tu si nabira doto ;
Življenje, hlasta za mavrico. Pn X drUg0 bo d°segel, če bo nj, Pgova igra svobodna, ustvarjalni [?Proscena- če mu bodo na po pomagali starši s toplo in prt udarno besedo, z varno roki $o a pa s svojo odprtostjo, z vesi urn trenutki, z reševanjem vse drobcenih težav, ki se mu zdij včasih nepremostljive. To so n votrdila dolga leta v razredu, š ’nt* C' Potrdda so tudi, da je dn u tina tista, ki daje otroku svojev, Men pečat. V njej bi morala bi harmonija, kakršna je v narav 'z družine bi morala voditi trdn oot v prihodnost; toda danes , družina vse bolj razrahljane “ Jtrok na podeželju bi moral bi sibovezan z zemljo, a Čas je oprav tvoje. Odnos do zemlje je b iolga leta mačehovski; navzel s ta je tudi otrok; odmaknjen je o rarave, ne živi z njo v take, •ožitju, kot smo živeli včasih. Ki pi moral.
Sli . se b°li se mi vsiljuje spozna-rOlje’da učencem na tej stopnji Primanjkuje ustvarjalne tJ°mišljije, vztrajnosti, volje, de-ovne vzgoje. Kje je vzrok? rlorda prav v otroštvu, v tem azklanem času, v tej naši vsak-tanji sivini, v naglici, v odtujeno-lL Odkod naj posrka vse tiste rCstavine, ki so potrebne za raz-, joj ustvarjalne osebnosti?
Pri delu z učenci je bila ves čas menoj misel, da so besede ■vtpoge, če jih ne potrjuje življenje.
sem iskala takšne metode in Jbhke dela, ki bi jih motivirale, ‘hotranje ogrele in kar najbolj raz-nle pogovorno sposobnost in jezikovno izražanje. Vdeli, z njimi cm v učni proces včlenjevala:
o P Razredni časopis
a\ časopis popestri življenje f “e‘° v razredu, in to utemelju-
jem takole: otrok prinese s seboj v šolo igro, močno in bujno domišljijo, dejavnost. Rad posluša razgibane zgodbe, živalske pravljice, blizu mu je dramatizacija. - saj ta nasiti fantazijo, potrebuje pa veliko topline in prijaznih besed. Ta naboj, ki se pretaka po njem, mora izraziti bodisi z gibanjem, s pesmijo, z besedami, s kratkimi zgodbicami, s sestavki. Zato smo vsa leta v drugem razredu pisali RAZREDNI ČASOPIS. Snovi ni bilo težko najti, saj za učenca na tej stopnji vsak predmet izžareva nekaj čustvenega. Seveda pa se učenec že obrača v resnični svet (Palčki, kje ste. Pogovor z žogo. Pravljica o tabli, Sanjalo se mi je, Sem Rdeča kapica...)
Menjavali smo ga vsak ponedeljek. To so začutili kot prijetno čustveno dogajanje, in ne kot obveznost, pritisk. Seveda jim je bilo treba pri ustvarjanju pomagati z vprašanji, z razvojem aktivnega besedišča. Ob koncu šolskega leta pa smo pripravili MINI BESEDO.
•	RAZREDNI ALBUM
Učenčevo dejavnost na tej stopnji je treba kar najbolj usmeriti v zbiranje, izrezovanje in oblikovanje. Brskali so po revijah in časopisih, izrezovali so, kar jih je pritegnilo slikovno ali besedno; vse to se je pokazalo kot odlično bralno urjenje, nevsiljivo in povezano z njihovim zanimanjem, z razširitvijo obzorja. Kakšne prave sistematičnosti nismo zasledovali, raznoterost interesov je bila še privlačnejša.
Tako so nastajali tudi BRALNI KARTONI.
Vsakdanje aktualnosti pa so Z izrezki prikazovali na koledarju novic.
•	KOLEDAR NOVIC
S tem koledarjem naj bi spodbujali v učencih opazovanje vaškega in tudi širšega družbenega okolja in vse to prikazali na posebni tabli. Sem spadajo razne smešne dogodoviščine iz okolja, opisi svojega kraja, lahko so prepisali odlomek iz zanimive knjige, nalepili razglednico ali fotografijo svojega ali drugega kraja, ki jih je pritegnil. Bolj nadarjeni učenci so pisali MOJ DNEVNIK, in to je spet spodbujalo njihovo ustvarjalnost. Sem smo uvrščali tudi MINUTE S ČASOPISOM.
•	KOLEDAR NARAVE
Sestavljali smo koledar narave. Pred leti smo ga vodili in sestavljali vsak teden, zdaj pa ga napravimo ob koncu vsakega meseca. Vsebuje:	vreme, spremembe
v naravi in delo. Besedilo še ilustrirajo. Naravo opazujejo posamezno ali v skupinah. Na to navezujemo tudi bogatenje besednega zaklada (Imenuj besede, ki jih pogosto slišiš v novembru, spomladi, poleti...). Ob delu z nadarjenimi učenci pa je sproti nastajala KNJIGA LETNIH ČASOV, kjer so lahko pokazali svojo izvirnost in domiselnost.
m PREGOVORI IN UGANKE
Nisem mogla mimo spoznanja, da usihajo vrelci ljudskega misiji- ja in čustvovanja, da smo zato lahko notranje osiromašeni. Da bi se ohranila ta ljudska za-
kladnica, sem učence usmerjala v zbiranje pregovorov in ugank. Včlenjevali smo jih tudi v koledar narave. Zdi se mi, da so prav pregovori in uganke odlično sredstvo za popestritev govornih vaj, navajajo jih na jedernato izražanje. Poleg tega pa zahtevajo od učencev natančno opazovanje, iznajdljivost, kritičnost, spretnost. Razvijajo logično mišljenje, bogatijo predstave in zbujajo domišljijo. Učence disciplinirajo, povečujejo miselno dejavnost.
Ob tem se pokaže še nekaj koristnega. Učenci brskajo po starih knjigah, odkrivajo podstrešja, najdejo najrazličnejše, po svoje mikavne predmete iz preteklosti; to spet pokaže na naše korenine, preteklost prehaja v sedanjost.
V	pregovorih in ugankah so drobne iskrice življenjskih modrosti, ki še zmeraj silijo k razmišljanju. Pregovor Ljudska modrost - trden je most še zmeraj velja.
% BRALNA MIZICA
Zdi se mi, da je bilo največ veselja z bralno mizico. Mizica, pregrajena s prtičem, in za njo učenec, ki je pokazal napredek pri branju, pri glasnem in tihem. Napredek smo ugotavljali skupaj. Pri tem so zavzeto sodelovali. Bralna mizica je bila močna spodbuda, porajalo se je zdravo tekmovanje.
•	RAZSTAVA KNJIG
V	RAZREDU
Za razvoj bralne kulture in tudi zato, da bi učencem knjigo približali kar najbolj nevsiljivo, smo v razredu pripravili razstavo knjig. Učenci so jih prinesli s svojih knjižnih polic. Ob tem se je razvijala tudi njihova pogovorna sposobnost, saj so sproščeno pripovedovali, kdaj so knjigo dobili, kdo jim jo je podaril. Knjige so posojali drug drugemu in se pri tem naučili paziti nanje. Pozornost smo namenjali tudi govorjeni besedi, saj je ta prav toliko vredna in pomembna kot pisana. Učenec se pogosto boji glasno izraziti svoje mišljenje, ker misli, da ga ne zna ustrezno oblikovati. Z vsemi takimi pogovori in z načrtnim razvojem govornih vaj ga počasi le pripeljemo do govorne kulture; tako si pridobi tudi čustveno trdnost. Pogosto sem včlenjevala v' učni proces tudi pripoved učencev ob njihovih likovnih izdelkih: Risba pripoveduje. Pri tem se oblikuje'tudi estetski čut.
•	GLEDALIŠKA VZGOJA
Veliko raznolikosti je prinesla v razred gledališka vzgoja (kulturna vzgoja). To je oblika najra-
zličnejših ustvarjalnih iger, ki vpeljujejo v raznovrstno izraznost. Učenec si sam izbere ustvarjalno dejavnost, saj mu njegova sproščena domišljija ponuja veliko priložnosti. Tako neprisiljeno prehaja od igre k delu. Še več: k vztrajnosti, natančnosti in doslednosti, k ustvarjalni zbranosti, ob tem pa premaguje tremo. Vse to vpliva na oblikovanje njegovega značaja. Tako se oblikuje tudi sam. Seveda je takšno delo učinkovito; ko se učenec nauči brati, ko nekako že začuti melodijo stavka in je bralno polje že dovolj široko. S takšno ustvarjalnostjo lahko popestrimo razrednikove ure RAZRED SE PREDSTAVI. Vsak bo tisto, kar zmore, kar nosi v sebi, predstavil po svoje - z risbo, z drobno zgodbo, zaigral bo na orglice, povedal pesem, morda celo staro pesem, ki mu jo je povedala babica, prebral bo odlomek iz najljubše knjige, sodelovali bodo Z dvogovorom (Minute pred spanjem, Ko grem v šolo...). Vse to pušča v njih ljubezen do jezika, spoznanje, da je uspeh posameznika tudi ponos razreda in podobno.
Govorno besedo močno poživi lutka, saj je del njihove žive domišljije. Posebno doživetje je še zmeraj pripoved ob glasbi. Glasba poživlja in ustvarja v učencih posebno razpoloženje, poveča ustvarjalnost.
• PRAZNIČNA URA
Učence močno povežejo skupne priprave na praznične ure, to je na praznovanje tistih dni, ki so jim čustveno blizu: pozdrav pomladi, dan jesenskih listov, srečanje s pravljico. Zbližajo jih in interesno razgibajo, to pa spet poglobi motivacijo za delo.
Ves čas me je spremljala misel, da morajo biti ure slovenskega jezika žive, privlačne, da jih bodo spodbujale k delu, k širjenju bralne kulture, k živemu in sproščenemu govoru. Še več. Ponuditi jim morajo snov za sanjarjenje, veselje in upanje, torej vse tisto, kar tako zelo pogrešamo v tem našem sivem, razklanem času.
Učenec v tem obdobju ne čuti jezikovnih spon, izraža se sproščeno, slikovito, z živim domačijskim in tudi starostnim narečjem (dan prehiteva noč, jutro je pobarvano z zarjo, po glavi je bel, zaspal je na mrazu itn.).
To je čas, ko ostajajo v učencih drobni kamenčki, ki se bodo potlej v širokem loku razpenjali po njih, z njih pa bo ves čas drsel tisti najlepši odsev iz otroštva.
Prav otroci so bili tisti, ki so mi s svojimi drobnimi stiskami, Z besedami potisnili pero v roke. Kot odmev so nastajale črtice, kratki lirični zapisi. Ves čas se mi je zdelo, da si v svoji igrivi razposajenosti zidajo gradove v oblakih. In prav je tako. Morda pa so iz šole le odnesli kaj trdnosti in vztrajnosti, da jim bodo postavili še temelje, vanje pa vtkali tudi kaj iz naših skupnih doživetij v razredu, iz skupnih srečanj.
Dr. Trstenjak je rekel: »Po besedah se človek srečuje s človekom.«
Toliko bolj velja to za učenca, saj je kot mlado jutro, je neugnana ptica, ki se zaganja pod nebo, je potoček, ki teče v jutrišnji dan...
ANICA ZIDAR
OSNOVNA ŠOLA DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA, Paplerjeva 15
razpisuje prosta dela in naloge
- RAVNATELJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih določata Zakon o združenem delu in Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike, izpolnjevati še:
-	pogoje po 80. členu Statuta osnovne šole
-	imeti morajo strokovni izpit in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu in
-	organizcijske sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog osnovne šole.
Ravnatelj bo imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naš naslov z oznako na ovojnici ,za razpisno komisijo'.
Kje vas in nas šola žuli
Ureja Tereza Žerdin
Želela sem si, da bi me oče končno že natepel
Dolgo je že, kar sem hodila v šolo, pa se nekaterih stvari spominjam še tako živo, kot da bi se dogajale včeraj. To, kar Želim napisati, verjetno ni problem šole, temveč otrokova težava.
Spominjam se, da me je oče učil računstva. Ne vem, ali mi je šlo zares tako težko v glavo ali pa je bilo kaj drugega vzrok, da preprosto nisem hotela razumeti. Učenje tega predmeta mi je bilo tako zoprno, da sem si samo želela, da bi se oče končno razjezil in me natepel Potem, sem si mislila, me bo vsaj pustil pri miru. Posebno pa mi je šlo na živce, če so se zbrali pri mizi še drugi in poslušali, kako mi oče pridiga, in mi je vsakdo hotel vsiliti nekaj svojega. Če bi mi takrat na silo odprli glavo, menda ne bi pustila, da mi zlijejo vanjo znanje. Naslednji dan pa sem zlezla na peč in se hitro naučila tisto, kar so prej hoteli na silo strpati vame.
Jožica	♦♦♦♦♦
Tudi sama večkrat doživljam ta problem. Na vso moč se trudim, da bi nekemu otroku razložila kakšno stvar. Zdi se mi, da se razdajam z dušo in s telesom. Otrok, ki sedi ob meni, pa nič. Zdi se mi, kot da je storil vse, da ja ne bi kaj prodrlo vanj. Pogrezne se vase, se zapre in molči kot grob. Noče sprejemati, čeprav vem, da je sposoben. Čutim, kako me v tistem trenutku sovraži, ker ne upoštevam njegove zasebnosti. »Danes zaprto. Ne sprejemamo.«
Morda bi morali upoštevati opozorila:	Zaradi inventure
zaprto! Odprto samo dopoldan. Pridem takoj!
+++++
Pišite nam in sprašujte! Odgovarjali vam bodo strokovnjaki Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.
SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE
Žuli me rubrika: Kje vas in nas šola žuli
Vedno sem rada prebirala pisma bralcev v različnih časopisih. Tako vsaj malo zvem, kaj si ljudje o posamezni stvari mislijo. Rubrika v našem Prosvetnem delavcu pa res ne vem, komu je namenjena. Zakaj?
Vprašanja staršev so podobna vprašanjem iz Janine rubrike, kjer bralci sprašujejo strokovnjaka za nasvet. Samo za primeri
Bila sem pri splošnem zdravniku. Po obrazu imam več mozoljev. Zdravnik mi je predpisal zdravilo Isoptin. V navodilih sem prebrala, da je to zdravilo namenjeno za zdravljenje aritmije srca. Kaj vi menite?
Zdravnik odgovarja: Tega zdravila vam vaš zdravnik res ne bi smel predpisati. Prav ste ugotovili, zdravilo je namenjeno za zdravljenje aritmije srca. Vam in vašemu zdravniku priporočam, da si prebereta Zdravstveni leksikon, št. 3, stran 8, poglavje o mozoljavosti. Seveda takšnega odgovora Janinega strokovnjaka še nisem prebrala.
V vašem Prosvetnem delavcu pa strokovnjaki odgovarjajo staršem natanko v tem stilu. Preberite še enkrat, pa boste ugotovili, da potrdijo učiteljevo nestrokovnost, skupaj z njim pa jih napotijo v študij gradiva - strokovnega. Starši z odgovori sicer ne morejo nič početi, zadovoljni so strokovnjaki, naši otroci pa so čedalje bolj mozoljavi. To je le še en primer metanja strokovnega peska v neprave oči.
Moja trditev! Če bi bila naša šola res vsaj priprta, ne odprta za razne pobude iz okolja, starši strokovnjakov ne bi vznemirjali s tako mizernimi vprašanji. Že zdavnaj bi jih složno z učitelji rešili in odgovore poiskali na kraju samem, Dokler pa so vrata šol (nekaterih) celo zaklenjena, je sicer prav, da pustimo staršem
svojo rubriko, vendar menim, naj na njihova vprašanja strokovnjaki v tej obliki ne bi odgovarjali. S temi vprašanji naj se v prihodnje začenjajo razna predavanja po šolskih kolektivih, kamor so kot strokovnjaki kar pogosto povabljeni. Če pa morda ti strokovnjaki predavajo na kateri od obeh pedagoških fakultet, naj svojim slušateljem na konkretnih zgledih pokažejo, kako neizmerljiva je lahko učiteljeva škoda, ki jo počne vsak dan v razredu. Vprašanja staršev bi bila odlična podlaga za strokovno razpravljanje na naših aktivih, kjer bi odgovore dajali kar učitelji sami, strokovnjaki pa bi jih ovrednotili od ena do pet, kot v šoli. Žalostno, toda resnično je, da si odkrito in pošteno upajo starši postavljati vprašanja in pripombe le po časopisih, anonimno seveda.
Če boste ostali pri tej obliki in vsebini rubrike, vam svetujem, da preverite, kakšno zadovoljstvo je povzročilo staršem strokovnjakovo odgovarjanje. Je to morda samo potrditev starševih že znanih spoznanj o tem, da učitelj ni imel prav, ali pa je konkreten odgovor povzročil izboljšanje učiteljevega dela. Tako hitro ne gre, bodo nekateri rekli! Hitro gre; hitro, tako vemo starši, rodovi nam uhajajo! Morda bi bilo boljše, da bi ta vprašanja in stiske staršev obrnili na humor in jih strpali v rubriko »DEBELE UČITEUSKE«. Pa vsaj regijo bi bilo dobro napisati spodaj, da bi se lažje ^diferencirali' med seboj. Najbrž bomo tudi v naš .veliki sistem' morali spustiti malo nadzora javnosti, čeprav ta javnost ne bo strokovna, bo pa predvsem delovala v korist otrok in mladih ljudi.
MARINA UMNIK Celje
Novemu berilu na pot
Mirko Jurak, Literatures in English: A Practical Reader. Maribor: Založba Obzorja, 1990,1. del.
Književnost je tista zvrst besednega ustvarjanja, ki bralca privlači zaradi svoje domišljijske, tematske, problemske in seveda še posebno jezikovne vrednosti besedila: bistveno se loči od vsakdanje pisane ali govorjene besede, ker je v umetniškem besedilu jezik preoblikovan s figuraliko, konotativnostjo, z ritmom, dikcijo in z drugimi formalno-oblikova-nimi sestavinami na novo, višjo po-mensko-estetsko raven. Učbenik Literatures in English: A Practical Reader namenjen vsem srednješolcem, od gimnazije do strokovnih in poklicnih šol, je nastal na podlagi berila Readings in English and American Literatures. Vsebuje več novosti, ki so bile vpeljane na podlagi pogovorov s srednješolskimi profesorji anglistike, pisanih pripomb in tudi nasvetov univerzitetnih kolegov, domačih in tistih, ki jim je angleščina materni jezik. Tudi namen novega učbenika je predvsem to, da učence seznani Z deli ali odlomki iz del nekaterih pomembnih avtorjev, ki so s svojimi stvaritvami obogatili zakladnico svetovne književnosti od renesanse. Berilo torej ni namenjeno učenju književnosti v angleščini od prvih začetkov pisane besede do danes ali podajanju celostnih zgodovinskih predlogov teh književnosti, temveč je le vir za obravnavo posameznih literarnih besedil, ki naj učence vpeljujejo v svet lepe umetnosti, pa tudi v vsakdanje in nekatere manj vsakdanje življenjske položaje, kulturna, sociološka, zgodovinska, filozofska in razna druga vprašanja, ki po eni strani označujejo tisto družbeno okolje, v katerem so ta dela nastala, po drugi pa imajo toliko splošnočloveških lastnosti, da bodo - vsaj upam - dovolj zanimiva, vzne^ mirljiva, zabavna in izzivalna tudi za našo srednješolsko mladino.
Tako kot ni preprostega metodičnega koncepta za najrazličnejša besedila, tako tudi ni pravila, ki bi učitelju enkrat za vselej pomagalo interpretirati literarno delo. Resnica je prav nasprotna: metodološki prijem in interpretacija bosta različna ne le od besedila do besedila, temveč tudi od razreda do razreda, od učenca do učenca. Odvisna bosta od jezikovne in vsebinske zahtevnosti berila, pa tudi od naše predstave o svetu, poznavanju problematike, ki jo avtor obravnava, našega odnosa do te teme, pa do ozračja v razredu, spo-sobnoti učitelja, da spodbudi učence k razmišljanju in lastnih opredelitev o upodobitvi življenja v literarni Umetnini.
Besediia so v učbeniku razdeljena v tri velike sklope: 1. angleška, 2. ameriška in 3. druge književnosti, ki so pisane v angleščini. Znotraj teh skopov so razvrščena kronološko, tako da zlasti pri angleški in ameriški književnosti, ki sta seveda najbolj obsežno predstavljeni, omogočajo dovolj veliko literarnozgodovinsko preglednost, za druge književnosti pa velja to samo za predstavljeni izbor, ne pa tudi za posamezno književnost. Sicer pa to ni namen tega berila. Takšne zasnove tudi ne bi bilo mogoče izpeljati v urah, ki so na voljo za pouk tujega jezika in književnosti.
V zadnjih desetletjih tako pri bralcih kot tudi pri strokovnjakih vse bolj prevladuje spoznanje, da nastaja po svetu v angleščini veliko leposlovnih del, od katerih spadajo nekatera v sam vrh svetovne književnosti. Zato se kot skupni izraz vse bolj uveljavlja sintagma 'literatures (vvritten) in English'. Ker ima britanska književnost najdaljšo in tudi najbogatejšo tradicijo, namenjajo tej in ameriški književnosti tudi drugje po šolah največ pozornosti. Tudi britanska književnost se 'diferencira’; pri tem se najpogosteje oddeli irska književnost (pisana v angleščini in deloma tudi v keltščini), na samostojno pot sta stopili še avstralska in kanadska književnost. Angleščino uporabljajo tudi mnogi pisci v Afriki (npr. v Nigeriji, Južni Afriki), v Indiji, Šri Lanki in drugje. Tudi ti glasovi se vse pogosteje slišijo na pisateljskih srečanjih ali na znanstvenih zborovanjih, zato je prav, da se jih tudi pri nas vsaj zavedamo.
Pričujoči učbenik ne zajema specifično socioloških besedil ali slovenskih prevodov v angleščino. Če je za ti dve področji dovolj zanimanja, ju bodo učitelji lahko sami zajeli v tisti del pouka, ki se ne ukvarja specifično
s književnostjo. Ne enih ne drugih besedil ne manjka in poljuben izbor bo najbrž bolj dobrodošel, kot pa vnaprej določena besedila.
Kjerkoli je bilo mogoče in so mi kolegi, ki uče na srednjih šolah, tako svetovali, sem poskušal odlomke skrajšati, da bi bilo mogoče besedilo čimbolj obdelati v šoli, zlasti še pri avtorjih, ki so jezikovno zahtevnejši (npr. J. Joyce, W. Faulkner idr.). Prav tako sem pri večini avtorjev zmanjšal število predstavljenih odlomkov (od tri na dva ali enega); to je bilo treba storiti tudi zaradi obsega učbenika, ki zajema več novih besedil. Temeljno merilo za uvrstitev nekega avtorja v berilo je bila še zmeraj umetniška vrednost njegovega dela, čeprav je skoraj nemogoče v takem učbeniku zajeti vse pomembnejše pisce. To velja še posebno za novejše avtorje. Vendar je zdaj zastopanih več novih avtorjev; tako so pri angleški književnosti dodani E. M. For-ster, Graham Greene, Philip Larkin, Ted Hughes, Malcolm Bradbury in David Lodge. Pri ameriških pisateljih so v učbenik na novo uvrščeni f$pbert Lowell, James Baldwin, Sy-Ivia Plazh, Kurt Vonnegut Jr., Ralph Ellison. Med drugimi pisatelji, ki pišejo v angleščini, zasledimo znana imena, kot so Patrick White, Doris Lessing, Nadine Gordimer, V. S. Na-ipaul, Margaret Attvood, Patrick Lane, Salmon Rushdie, Mary Gil-more, R. K. Narayan, Chinua Ac-hebe, Wole Soyinka. Tu je - zlasti pri kanadski in avstralski književnosti - še veliko avtorjev, ki bi prav gotovo zaslužili, da so vsaj na kratko predstavljeni, vendar tega ni bilo mogoče storiti, ker bi dobil učbenik prekomerni obseg.
Metodološko sledi učbenik povečini prejšnjemu berilu, le da so pri nekaterih avtorjih vaje združene ali številčno zmanjšane. Vse pesmi so opremljene z jezikovnimi in stvarnimi opombami, z uvodnimi pojasnili, tekstovno razčlembo, podatki o avtorju in njegovem delu ter bibliografijo, ki zajema tudi slovensko izdajo prevoda, če je dostopen v knjižni obliki. Prozna besedila, ki so dodana, so opremljena s spremno besedo o avtorju, ki pa zmeraj zajema tudi uvodno pojasnilo o izbranem odlomku in kratko literarnoestetsko razčlenitev dela.
Učbenik bo izšel v dveh delih. Prvi je namenjen predvsem tretjemu letniku srednje šole (morda bo kateri učitelj posegel po kakšnem besedilu tudi že poprej, pač glede na znanje in zanimanje učencev in jim svetoval, naj si pesem ali odlomek preberejo doma), razen odlomkov iz Shakespearovih dram, ki so uvrščene v prvi del učbenika, prvič zato, da je vsak avtor predstavljen samo enkrat, in drugič, da bi se tudi tisti učenci, ki imajo pouk angleško pisane književnosti samo v tretjem letniku, vendarle lahko vsaj bežno seznanili tudi s Shakespearom kot dramatikom. V prvem učbeniku je na II. strani naveden tudi minimalni program obveznega beriva za 3. in 4. razred srednje šole. Seveda je izbor za tiste usmeritve, ki pripravljajo učence za nadaljnji univerzitetni študij, dovolj širok ir\ tudi raznolik, tako, da bo mogoče nivojsko prilagajanje snovi glede ha zmožnosti in zanimanje učencev.
V prvem delu učbenika, ki je že izšel, sta na koncu knjige še kratek terminološki slovarček in fonetična transkripcija lastnih imen (tudi tistih avtorjev, ki se pojavijo šele v drugem delu, namenjenem četrtemu letniku srednje šole). V drugem delu, ki bo izšel letos poleti, je tudi kratek pregled zgodovine angleške in ameriške književnosti.
Kljub temu da sem učbenik skrbno pripravljal več let, bodo nedvomno pri izboru ali pri interpretacijah ali pri tisku kakšne pomanjkljivosti, ki bi se jih dalo za prihodnjo izdajo popraviti. Zato bom vesel vseh konstruktivnih pripomb in nasvetov in jih bom skušal tudi upoštevati, če bo le mogoče. Brez nasvetov kolegov, ki uče v srednjih šolah in na univerzah, in brez pomoči sodelavcev Zavoda SR Slovenije za šolstvo, učbenik ne bi bil tako spopolnjen, zato se vsem še enkrat iskreno zahvaljujem.
MIRKO JURAK
n
Književna didaktika pod drobnogledom >
Piše Boža Krakar Vogel
Smotri pouka književnosti__________________________________
V sodobni književni didaktiki po svetu, že nekaj časa pa tudi pri nas (žal le bolj v teoriji kot v praktičnem ravnanju) je jasno, da za učinkovit pouk (književnosti) ni dovolj, če strokovnjaki izberejo le učne vsebine, po smislu svoje izbire pa se ne sprašujejo, češ, saj je že iz vsebine jasno, kaj naj se učenci naučijo in kaj bodo s svojim znanjem počeli. Tako razumevanje razmerja med ciljem in vsebino je v novejšem času preseženo. Kot za vsako razumno početje se morajo tudi za pouk književnosti najprej določiti jasni smotri, ki jih sooblikuje po eni strani narava predmeta (književnosti), po drugi tudi splošnejši vzgojno-izobraževalni smotri ter po tretji naša vsakdanja resničnost in odnos do književnosti v njej. Šele potem, ko smo si glede temeljnih smotrov že na jasnem, se lahko lotimo izbire književnih del in književnovednih vsebin za njihovo uresničevanje. Ali kot piše v svoji knjigi Jože Širec: Smoter je neodvisna spremenljivka, druge sestavine vzgojno-izobraževalnega procesa pa so od njega odvisne spremenljivke (Kako operativiram izobraževalni učni cilj, Pedagoški inštitut, Ljubljana 1984). - Če bi se v naši književnovzgojni praksi tega bolj zavedali, bi odpadlo marsikatero prerekanje o na prvi pogled bolj pravilni ali napačni izbiri književnih del, o tem, zakaj je enega pisatelja v berilu več, drugega manj in tretjega nič; večkrat pa bi nas predvsem zanimalo, kako izbrane vsebine omogočajo uresničevanje književnovzgojnih smotrov in ali te lahko dosežemo tudi brez kakega književnega predstavnika, ki se nam sicer zdi nepogrešljiv, po drugi strani pa tudi s kakšno nam manj (učencem pa morda bolj) ljubo vsebino.
In kateri so temeljni smotri književne vzgoje? Navedimo le dve formulaciji iz naše novejše strokovne literature. Meta Grosman v članku Pouk literarne interpretacije (Jezik in slovstvo 1978/79, zdaj tudi v knjigi Bralec in književnost, Ljubljana 1989) opredeljuje glavno književnovzgojno nalogo, ki jo imenuje sposobnost ustvarjalnega branja' kot sposobnost poglobljenega in polnega doživljanja ter razumevanja leposlovja za potrebe lastne interpretacije' oz. ,postopno osvajanje interpretativne tehnike', .interpretativno spretnost'. Boris Paternu pa svoje videnje glavnega književ-novzgojnega smotra formulira kot »vzgojo bralne kulture, obravnavanje leposlovne književnosti z namenom, da postane branje utrjena zmožnost in potreba« (Kaj hočemo s poukom književnosti, Jezik in slovstvo 1983/84). - Iz navedenih opredelitev se luščita obe bistveni prvini za celostno oblikovanje poglavitnega smotra književne vzgoje. Recimo torej, da gre pri pouku književnosti tako za razvijanje bralne sposobnosti kot zmožnosti (za doživljanje, razumevanje in vrednotenje leposlovja) kot tudi bralne kulture (doje-
ol
'il
manje branja kot vrednote, trajne potrebe, ki bralni spretnosti daje™ tudi pozitivni vrednostni predznak).
11
Poleg tega smotra, ki zahteva predvsem sinhroni način obravn' nave književnosti, pa narava literature kot časovnega in družbeilt nega pojava terja tudi »zgodovinsko, družboslovno in idejno ume,rl vanje in razlaganje književne umetnosti«, kot je zapisal MatjcaP Kmecl (Predlog za izboljšanje učnega načrta za pouk književnost na srednji soli, Jezik in slovstvo 1973/74). Gre torej za razumeva^ ’ nje književnega razvoja, ki po eni strani povečuje bralno sposob ^1 nost in kulturo, po drugi pa omogoča dialektično razumevanji 1 književnega razvoja kot pomembnega razvojnega člena družbenln, in narodne zavesti - slednje je za slovensko književnost še posebapl značilno. Ta smoter se uresničuje z diahronim načinom obravnavnih nja literature. V primerjavi z razvijanjem bralne sposobnosti itoz kulture je drugoten, pa ne zato, ker bi bil manj pomemben, temveb zato, ker ga lahko začnemo uresničevati kasneje. Literaturo je palo, treba najprej brati in izkusiti ter šele nato iskati medbesedilne n n zunajbesedilne povezave. Književna vzgoja ima seveda še drugk) smotre. (Mimogrede: po J. Sircu v n.d. mi izraz .smoter' pomenol .najbolj abstrakten, usmerjevalen izobraževalni učni cilj', na ravnilo šolskega^ predmeta ali predmetnega področja, ki je uresničljben dolgoročno. V krajšem času pa uresničujemo .skupinske' in ,ope-eh rativne učne cilje .) Poleg bralne se v književnovzgojnem procesira lahko razvija tudi književnoraziskovalna sposobnost in sposobnoslict lastnega ustvarjalnega pisanja, poleg bralne kulture pa še širših književna kultura (vrednotenje književnega ustvarjanja kot po-id membne in zahtevne človeške dejavnosti), kot pogoj za vse to pd1 tudi sistematično in uporabno literarnozgodovinsko in literarnote^i oretično znanje.	ol
Vse te smotre, predvsem pa razvijanje bralne sposobnosti iL kulture, pa je mogoče doseči samo ob branju leposlovja. Zato se iC navedene opredelitve književnovzgojnih smotrov izlušči tudi te-S meljno uporabno književnodidaktično načelo: pouka književnost^, ne more biti brez branja, in to takega, ki poteka v sodelovanju mel učiteljem, učenci in književnim delom. Žal je kakovostnega šol k skega branja leposlovja marsikdaj premalo, bodisi (dasi ne zme^f-ram) zaradi pomanjkanja časa bodisi zato, ker se ga učitelji kljub"1 obvladovanju književnih vsebin lotevajo didaktično improviziij. rano, brez temeljitega poprejšnjega razmisleka o operativnih ciljih * in metodah. Ker opazovanje naše književnovzgojne prakse to ref ' kaže, da se ne zavedamo premalo le smotrov, ampak tudi poti za.J njihovo doseganje, bomo naš naslednji zapis namenili nekaterim^ možnostim za razvijanje bralne sposobnosti in kulture	at‘
at,
--------------------------------------------------------------------e j
NADARJENI PRI POUKU TUJEGA JEZIKA
Pet minut za ustvarjalnost
Pri tujem jeziku je mogoče nadarjene učence dokaj zanesljivo prepoznati, saj je snov strukturirana, različna težavnost in oblike dela pa omogočajo povezovanje z raznolikimi nagnjenji učencev, npr. z igralsko, likovno ali glasbeno nadarjenostjo.
Morda je prav, da smo malo previdni le v 5. razredu, ko se utegne med skupino nadarjenih posameznikov vmešati tudi kakšen učenec z dobrim poprejšnjim znanjem.
Predvsem se mi je zmeraj zdelo vredno poudariti, da nihče nima prav nobenih zaslug za to, če je na tem ali onem področju bolj ali manj sposoben, da se posamezne sposobnosti razvijajo zelo neenakomerno in da šola odkriva samo nekatere nadarjene, drugi pa se bodo razkrili in razvili šele v življenju in zunaj šole.
Pomembno je nadarjenim privzgojiti prepričanje, da zato, ker so sposobnejši, pričakujemo od njih temu ustrezne dosežke.
Merila za ocenjevanje je treba prilagoditi njihovim sposobnostim in vztrajati pri svojih zahtevah.
Pomembno je, da jih navajamo na strpnost in potrpežljivost, kadar sodelujejo s heterogeno skupino.
Ce hočemo njihovo ustvarjalnost ohranjati in jo še bolj razviti, moramo spoštovati nenavadnost njihovih zamisli in pobud.
Skupine nadarjenih naj bodo gibke glede na tip dejavnosti.
Težje naloge zmeraj ponudimo vsem učencem v oddelku.
Izhajam iz razmer v 5. razredu, ko so si ti učenci že pridobili ugled in samozavest v nastopanju.
Sodobno učbeniško gradivo vsebuje diferenciacijo: tj. dejavnost in naloge različnih težavnosti, naši učbeniki pa, razen nalog v delovnem zvezku, prepuščajo pripravo dodatnih ali drugačnih dejavnosti za pouk angleškega jezika iznajdljivosti učiteljev.
Nekaj zgledov nalog za individualno delo
Kot pisne naloge je mogoče uporabiti posebne naloge na pre-sojnicah, učnih lističih ali v učbeniškem gradivu. Nadarjeni bodo radi prevzeli vodenje težjih jezikovnih nalog, kjer navadno sodeluje učitelj, npr. postavljanje vprašanj sošolcem ob sliki ali prosojnici v zvezi z znanim besedilom.
Prav zanimivo različne bodo njihove .zgodbe*, ki jih bodo morali sestaviti iz osem do deset danih besed, ki niso logično povezane. Če izvirnost in nenavadnost še spodbujate, dobi njihova domišljija nesluten polet.
Prav imenitno se da uporabiti čimbolj nenavadne slike iz revij in časopisov; te naj učenci opišejo in opise nato primerjajo ali navedejo vzroke za nenavaden položaj (npr. slika krave na strehi).
Ob fotografijah znanih osebnosti bodo v pogovoru nastali duhoviti dialogi, načrt mesta pa lahko rabi ne le za opisovanje najkrajše poti do cilja, temveč tudi za najbolj nerodno različico. To je morda še težje, a zabavnejše. Imenitno se da uporabiti tudi verodostojno navodilo za uporabo ali recept, po katerem bodo učenci drug drugemu napisali navodila za uporabo ali izdelavo kakega izdelka, ki ga bodo morali iz napisanega šele uganiti.
Besedila, ki jih je treba urediti, dopolniti z začetkom, s koncem ali poiskati paslov, pa tudi reševanje in sestavljanje ugank in problemov, so precej običajne dodatne naloge.
Delo v dvojicah ali skupinah
Pravi dogodek v razredu bo zgodba, ki jo skupina učencev tiho prebere, nato pa s pantomimo predstavi gledalcem ali drugi skupini nadarjenih, ti pa poskušajo rekonstruirati besedilo zgodbe. Zanimive so lahko
tudi uprizoritve dialogov iz učbenika ali dialogizacija izbranih besedil.
Odgovarjanje na pisma v rubriki Zaupno, ki jih pripravita skupini ena drugi, niso le zanimiva jezikovna vaja, temveč spodbujajo k reševanju mladostnikovih stisk, ne da bi bil posameznik izpostavljen.
Pogovor za okroglo mizo o določeni temi - z njo lahko razširimo učno temo - npr. kriminal med mladostniki, droge in alkohol, šport in rekreacija, zdrava prehrana itn., bo zahtevala v začetku učiteljevo usmerjanje, morda s karticami, na katerih je navedeno stališče sodelujočega.
Projektno delo je dejavnost pri jezikovnem pouku, ki omogoča zbiranje in predstavitev nekaterih podatkov, informacij ali ugotovitev v zvezi z določeno temo.
Problemi, ki nastajajo pri nekaterih oblikah dela
Individualno delo poteka ponavadi v razredu. Problem so vprašanja, s katerimi nadarjeni prekinjajo učiteljevo delo, in delo večine učencev.
Nujno bi bilo poskrbeti, da bi učenci imeli na voljo slovarje in priročnike.
Delo v skupinah ali dvojicah ne povzroča težav, če dela tako ves razred. Drugače je seveda, če učitelj z drugimi učenci dela frontalno. V tem primeru moti tudi šepetanje.
Nujno bi bilo priskrbeti poseben prostor za delo takšnih skupin.
Problem sem rešila tako, da sem učence pošiljala med uro na hodnik; tam so samostojno delali, in 10 minut pred koncem ure predstavili svoje delo razredu ali oddali meni.
Ocenjevanje
Nadarjeni učenci so največkrat uspešni, torej imajo odličen ali prav dober uspeh. Ugotav-
h
i s ir
v j t
nii
--------------------------------in
Ijam. da je pretirano nagraje6^ nje (ocenjevanje njihovih dos;ei kov) zanje nepomembna moti6 cija, za druge učence, ki d<PS, gajo uspehe s trudom, pa vir®77 voščljivosti. V bistvu je Wo učence zelo pomembno, da Si
njihovi dosežki v skupini dob___
a kritično sprejeti. Ploskanje dobro odigranem skeču 81 dramskem dialogu jim vselej i y meni več kot ocena, ki je pt^ loma dobra.	jo
au
In sklepi?	r
Učitelj, ki dela z nadarjenih ima več dela s pripravo, in t<? 0 morali vrednotiti (npr. zmanP' število učnih ur).
Učenci potrebujejo dodali zmeraj dostopne vire informar°/
slovarje, priročnike, tuje čtf°. piše, npr. M. Glasgovv Public^' ons, dodatno učbeniško gradi'
Potrebujejo tudi prostor delo (knjižnico, čitalnico, ptr'* ben kabinet).
Učitelj in učenci potrebuj1]^
gradivo, ki gaje treba razmno___
vati, napotke za delo idr. Za
bi morali najti tehnične rešibjjj] zlasti na velikih šolah.
Vsem tem zahtevam pa pol y-( vadi nasprotuje učiteljski koK^ tiv in posredno tudi vodst^j Nevzdržno je, da mora uČi^, utemeljevati vsak izdatek za \mi datno gradivo in se zagovai]^ za vsako še ne uveljavljaj; obliko dela.	LJ
V bistvu je vse, kar sem 1 vedla, stvarno in vsak trenutoč uresničljivo v naših več ^ skromnih razmerah.	fn‘
Človek bi z veseljem razmi^.? velikopotezno in revolt,, onarno, a so žal razmere takS ■
da je pri prvih dveh urah pol ^ n pvi
treba razmišljati tudi o tistih ,jn
angleškega jezika na teden £
tih minutah, v katerih ufl^
lahko nadarjenim učencem
nudi takšno iztočnico, ki bo
mesto zdolgočasenega zavri ■ ^ nja priložnost za ustvarjaF konstruktivno, izvirno učenje,.
JELKA VINTAR
K) ZORMAN
dolska Ada
Vedno sem bila le Šolska. Ni-oli Klunova ali Lehrtvanova. ikoli tolljivka, smrklja ali pos-einka. Fantje me niso vlekli za 'se, nikoli mi niso nasuli snega t vrat, in če smo šli na izlet, se je (neraj našlo nekaj punc, ki so Me srečne, če so mi lahko nosile !<rbo. Ker sem bila Šolska, Šol-fa Ada, že oblečena drugače kot froci iz vasi, ker sta bila mami in {■ehrman učitelja, ker smo živeli fšoli.
", Klunovi so stara učiteljska dru-llna- Kolikor daleč seže izročilo tabičinih albumov, povsod so vike šol pa učiteljski zbori pa ftzredi ob koncu pouka, povsod '0 tete s klobuki, ki ne spadajo (okolje, kjer so živele, pa tudi ne K mesto, kamor jih je vlekla želja 't0 zlaganem blišču, ker ga niso nahajale, povsod so strici v staromodnih hlačah s pretankimi iefJ-tljami pod vratom ali s predebelimi vozli na kravatah. Prvi je mded, nadučitelj Rudolf, pa banica in ded in mami in stric Fra-ln teta Slavka in nazadnje '■‘di Lehrman. Kar vrste se, nič uh ni izučilo, ne Cankarjevi Hla-’-ci ne župniki, ki so preverjali, ohk jih ni prišlo k deseti maši e župani, ki so skoparili z ob-jnskim denarjem, ne partijski se-retarji, ki so jih klicali na odgo-Zaradi otrok pri verouku, jJih ni spametovalo, drug za fugim so se vdinjali šoli, ki so jo ekateri morebiti celo sovražili, jih pa so obsojeni na poklic, ki i.1. %a °devali z zlaganim bliščem jtemenitosti, pomembnosti, a'
H JaZ se nisem slepila, šola mi je « , zoprna, kar sem se je zave-ala, hodnik s sivim tlakom, za aterega se je zdelo, da se nikoli ^ posuši, vonj po neumitih tele-. ln P° unnu’ Pa ostri glasovi, i sprašujejo, in pojoči, ki odganjajo, pa vrste, ki se gnetejo vratom m brnenje zvonca. Ko se bila mogla kdaj kam uma-juti! V stanovanje so vodile zli-tne stopnice, vrata z vzorčastim ciklom v okvirih naj bi zapirala ii’et zasebnosti, a niso zadržala tie vonjev ne glasov. Od malih |(°g sem si želela živeti v hiši, ki je [hmenjena le bivanju. Nič nisem vomila, da bom dosegla svoje, a 50 tninila leta, preden sem se
eizi za prijatelje
i; Vsako leto imajo pesniki in pi. migih narodov in narodnosti, jo v Sloveniji in pišejo v ji aterinem jeziku, svoje srei ansko srečanje - enajsto po vrs ?~j° 30 ■ septembra in 1. o k ^Zdravilišču Laško. Srečanja, ((J organizirali Zveza kulturnih ^aaj Slovenije, Zveza kulturni
J /T, smaiKatov Sloveni e fjeležila tudi hercegovska pest jfofesonca iz Ljubljane Mila 1 gozdič. y,vzoče je posebej r. Jr Z yerZi, ki jih je namenila p
oANKO MESSNER
'»z Gorših štorij
a	-------------
'Mann Evangelist
4 Kttka je bilo v resnici s tisto \;cl° sveta, ki o njej pravijo, da •'■m/0 zagledal 13. decembra f3' ■ , Prazni marnji. Ob štirih fitraj sem lahko zagledal kveč-mu mrak tega sveta, pa še to . dim samo s pridržkom, da sem m hip gledal vsaj že na eno oko. ee do dobrega vse premislim in - ^oštevam vse okoliščine, ižočno dvomim o tem, da sem »ti dan sploh prišel v stik dnevno lučjo, saj se v našo dim-ijr® zlepa ni kdaj prikradla. Vsaj |( '!a ne, ki bi bila vredna tega tfena.
)(“no Pa lahko rečem z goto-/stjoi julija taistega leta so po-ivdi Adolfa Hitlerja za pred-
CJ-r>AP mcistične stranke ^ ^ - P In ni se pogreznila rno Nemčija v dolgotrajen mrk,
Cl tnene so vanj porinili že ne-jR .j P° mojem rojstvu: e o ja pokojna mati Ivana Mo-fdoma iz Rakitnika, južno
iztrgala osovraženemu okolju. In ničesar nisem dobila zastonj. V mojem življenju ni bilo princev na belih konjih in rešenih princesk, še sanjala nisem o njih.
Prvi korak v svet je bila srednja šola. Izbrala sem jo sama, sama sem se šla vpisat in šele ob polletju, ko so zahtevali spričevalo, so doma izvedeli, da šola ni prava. Nekaj mesecev sem podpisovala Lehrmana na tiskovinah, ki jih je zahtevala ravnateljica, sem si doma izmišljala, kar je mami rada slišala, nevihto pa sem pričakala z zaprtimi očmi in stisnjenimi zobmi, trdno odločena, da se ne bom pustila kar odplaviti.
Takoj prvo nedeljo se je sešla družina na posvet. Kakor se nekateri komaj prenašajo, se zberejo vselej, kadar se čutijo ogrožene, in razgrnejo plašče, kadar je treba prikriti sramoto. Pa ne iz sočutja do grešnika ali iz Želje, da bi pomagali. Branijo le svoje koristi, lastnino, veljavo in ugled. Če bi živeli v času čarovnic, bi vsako osumljeno zažgali kar doma, v krušni peči, da se ne bi razvedelo, da ne bi bilo spotike.
Že takrat sem poznala resnico o Klunovih ženskah, ki so jo vse skrbno prikrivale, a je povsod silila na dan. Vedela sem zanjo, ker sem že nosila svoje breme, ker sem že bila razpeta med strahom, da bom pogubljena, in neustavljivo slo, ki me je gnala na sam rob prepada, kjer me je požiralo občutje globine, kjer me je ščemelo po telesu in so se mi mehčala kolena.
Mami je nemara verjela, da mi bo skušnjava prihranjena, če mi bo prikrivala resnico. Menda mi zato nikoli ni pravila o svojem otroštvu, o stiskah dekliških let, o malih skrivnostih, ki si jih zaupajo punce in se potlej hihitajo ob spoznanju, da jih mučijo podobne zadrege. Klunove smo se v takih druščinah samo nasmihale. Naše stiske se rojevajo nekje v medenici, potem pa se dvigajo v trebušno votlino, nam polnijo prsi in grlo, nam meglijo pogled, hkrati pa nam odtekajo v noge, da postanemo čisto mlahave. Zato se ne moremo upirati, kadar nas zalijejo valovi, in nemočno drsimo z njimi v globine, ko odtekajo s pečin.
V zibelki sna me čaka presenečenje.
Odkrivam zaklad pod goro Triglav.
Po Stopnicah Vedrine se zadržuje moj tek vidim sonce.
MARIJA PRIMC
od Postojne, torej resnična, neuklonljiva Slovenka iz dežele Martina Krpana, zaradi porodnega prisada priklenjena na posteljo, je naročila moji botri, naj me da krstiti za Janeza Evangelista ali njegovo manjšalnico Janka.
Iz te moke pa ni bilo kruha.
Župnik v Pliberku je odločil drugače:
- Živel bo v nemški Avstriji, zato naj mu bo ime Johann Evangelist pa mirna Bosna.
Župnik mi je s svojo odločitvijo hotel storiti uslugo, a mi je storil krivico.
Bog ga zategadelj ne bo poklical na odgovor, kajti vrhovni poveljnik nebeškega kraljestva - o tem sem trdno prepričan - je prav gotovo Nemec.
Ignac Muri
Župnik Ignac Muri je podpiral vse svoje življenje ^ svojimi skromnimi mesečnimi dohodki v mali župniji Gorence pri Rudi
Še danes ne vem, kdo je moj oče, ga še nisem videla, ga ne poznam niti po sliki. Saj me ne razganja želja, da bi ga srečala, prav malo mi je mar, kje dela, kako živi in če kaj misli name. A bi vendar občutila posebno zadovoljstvo, če bi lahko potrkala na njegova vrata, če bi lahko rekla, zdravo, oči, kako si. Uživala bi ob njegovi osuplosti, strahu, brezupu.
Moj oče je po vsej verjetnosti Župnik v kaki odročni fari, kjer mu na vsakem koraku slede zaljubljene in ljubosumne sveto-petke. Ker jih nihče drug ni maral, so zaobljubile devištvo Kristusu, se pravi njegovemu namestniku na zemlji, svojemu mašniku in spovedniku, ki ga spremljajo kot sumničava žena nezvestega moža. Moj oče je trebušast, ima veliko glavo brez las, zamaščen obraz, ki se znoji ob najmanjšem naporu, in neprijeten zadah, ker mu gnijejo zobje...
Nič ne verjemite, samo izmišljam si, kar mi narekuje ženska zloba! Pred dvema desetletjema je bil moj oče mestni kaplan, to pa je vse, kar vem o njem, kar mi je uspelo izvleči iz babice in tet, kar sem ujela iz pogovorov med odraslimi, ko sem bila še majhna in so mislili, da ničesar ne razumem. In kar sem razbrala iz maminega dnevnika in nekaj pisem, ki jih hrani v predalniku pod rjuhami. Morebiti že sama ne ve več, kam jih je potisnila, jaz sem jih našla, ko sem bila sama in mi je bilo stikanje po predalih prijetna igra, sem jih brala, sem se trudila razbrati besede, ki so samo namigovale, ki so povedale malo, skoraj nič, a hkrati vse, v kar je hotela verjeti razgreta otroška domišljija.
Danes se sprašujem, kako je kaplan uhodil pot do učiteljice ali učiteljica do kaplana v času, ko je učiteljica izgubila službo, ker si je šla ogledat cerkvene freske, ko so razglašali vero za škodljivo in cerkev za sovražno, ko so sodili duhovnikom, ko so policijski vohljači šteli, koliko otrok hodi v farovž k verouku in je šolska oblast po tem ocenjevala sposobnost učiteljev, jim krojila usodo, jih premeščala z ene kazenske
šole na drugo in jih odpuščala. Sta se sestajala v dugem kraju, kjer sta bila tujca in jima vohljači niso viseli na petah, ker ju niso poznali? Verjetno. Ampak kdaj sta se ovohala? Kdaj je stekel med njima nevidni tok, ki ju je družil na prepovedanih poteh? Je bil dovolj en sam bežen pogled na cesti? Ali sta se kak večer v gneči srečala z rokami in so se jima prsti prepletli, še preden sta vedela, kdo je kdo? In kako je družina prikrila, da nikoli nihče ni izvedel, kdo je moj oče?
Tako sem iskala svoj izvor, tako sem si izmišljala zgodbe in se vživljala vanje, da sem slišala korake v mraku in šepet, da sem vedela za negotovost in strah preganjane ženske. Mami pa nič. Kaplana še omenila ni, in če sem sama poskušala napeljati pogovor nanj, me je ostro zavrnila, še preden sem izrekla usodno besedo.
Mami je pač Klunova. Ni se mogla upreti skušnjavi, ni se upala upirati družini. In je učiteljica in se prilagaja zahtevam oblasti, ki ji skopo reže kruh.
Takrat je živel še ded, strici in tete so se zbrali pod njegovim vodstvom. Kar vidim jih, kar slišim jih, kako iščejo poti iz stiske. Na vse strani so razpredli mreže, vpregli so vrsto znancev in sorodnikov iz svaštva, iskali in našli Šmarjeto, eno najlepših vasi, kar radi pravijo še danes, zadosti odmaknjeno, pa vendar ob cesti, kjer je mogoče sesti na avtobus in se odpeljati v mesto. V šoli je bilo prazno stanovanje, še kar spodobno, če bi ga uredili...
.. .in so ga. Vsak je dal nekaj: zavese ali kuhinjsko posodo, stole in mizo ali posteljno pregrinjalo in stric Franjo klavir, ki je bil prevelik za njegovo stanovanje, soba v šolskem pa je bila tolikšna, da se je tudi koncertni klavir kar izgubil v njej. Napravili so, kar so mogli, zato sem prišla na svet kot Šolska ob pomoči vaške babice in ob začudenju snažilke, ki je čistila tudi stanovanje in nam prala.
Kaj gospa nimajo moža?
Nimajo.
(Uvodno poglavje iz romana Dekle iz dobre hiše, ki bo izšel pri Cankarjevi založbi)
Ive Šubic: 21. januarja 1942 pri Muhu /v spomin Rudiju Robniku in tovarišem/ olje, 1967
revne dijake, slovenske kmečke sinove južno in severno od Drave.
Ta gospod me je v svojem župnišču naučil nemške stavčne analize.- Potreboval sem jo za sprejemni izpit v gimnaziji.
Njegova inštrukcijska ura je bila takale:
-	Kako se imenuje povedek po nemško, sinko?
-	Imenuje se Satzaussage.
-	Dobro. In kako vprašamo po povedku?
-	Kaj se v stavku pripoveduje?
-	Dobro. Povedek je pri govorjenju najvažnejše. Zapomni si to. In dobro prisluhni, kaj pripovedujejo naši nemški sovražniki o nas Slovencih! - Mnoge nesramne laži pripovedujejo o nas. Na primer tisto, da so oni zmagali v borbah za Koroško pred plebiscitom, ali pa tisto, da so plebiscit izvedli demokratično, in tisto, da je nedeljena Koroška božja volja... Takšne laži so nji-
hovi povedki. In zdaj mi povej, pob, kako se imenuje osebek po nemško!
-	Imenuje se Satzgegenstand, po latinsko pa subjekt.
-	Pravilno. In glej, ti nemški sovražniki so tisti subjekti, ki imajo na Koroškem komando. Mi Slovenci pa smo samo njihovi objekti, predmeti, ki jih uporabljajo, zlorabljajo...
A ne pozabi, pob, da spadamo koroški Slovenci k velikemu deblu Slovanov. In zdaj mi. povej, katera besedna vrsta so Slovani.
-	Slovani so samostalnik, po nemško Hauptwort.
-	Priden, tako je, vendar Ha-uptwort in der Mehrzahl... Slovani so v množini - so Rusi, Ukrajinci, Poljaki, Čehi, Slovaki, Lužiški Srbi, Hrvati, Srbi, Makedonci, Črnogorci, Bolgari in mi Slovenci... Mi vsi smo Slovani. Slovani so samostalnik v množini, Slovenci pa smo njihovi bratje, otroci iste matere.
beseda
ustvarjalcev
Iz rokopisov
Miha Mate
PESEM
Vzameš košček, neba, penečo jutranjo zarjo, oznojene brazde na polju, žulje, ki mesijo kruh, grivo konja v vetru, glagole biti, hoteti, vzleteti in potem, da potem: vzdrhti drobna ptica v tebi, ki se imenuje pesem.
In ljubezen? Kje je ljubezen? Tu poleg tebe, v žitu je razpletla lase in sedaj trepeta kot nežna jutranja rosa, da je ne bi izpilo sonce.
Heitert Griin o Prešernu
Lepota se razkazuje vselej tedaj, kadar človek ob naravno zraslem ali ob umetno ustvarjenem pojavu lahko zasluti bodisi pričevanje o bolečih protislovnostih - bodisi zgled (navzlic vsemu vendarle tudi kdaj možne) ubranosti.
Prešernova ustvarjalnost spaja obe možnosti doživetja izpovedne lepote.
Bistvena sestavina tiste človeške sposobnosti, ki se imenuje »ganjenost« - pa je ljubezen do vsake lepote. In značilna slovenska narodna lastnost je to oboževanje lepote - o tem po vseh izkušnjah nikoli ni dvoma.
Prešerna ljubijo Slovenci kot skupnost - in številni posamezniki med Slovenci - predvsem zato, ker je bil ustvarjalec take vsestranske, natančneje povedano: obojestranske, torej zares dosledne lepote.
A vzrok te ljubezni seve nikdar ne more biti zavest o umetniškem mojstrstvu, ne more biti razumsko spoznanje o popolni lepoti, temveč vselej samo neovedeno prepričanje, vzniklo iz tistih območij osebne in skupnostne duševnosti, ki se imenujejo - s poenostavljeno, eno samo besedo - okus.
Tako neovedeno prepričanje, z igrivo protislovnostjo bi tudi marsikdo dejal: neovedeno vednost - pa je res lahko vir in vzrok občega verovanja, obče veljavne ljubezni občega čaščenja.
Zato je »plemenski genij« slovenstva morebiti zares Simon Gregorčič, a najbolj slavni in svetniško čaščeni pesnik tega naroda je razumljivo že nekaj desetletij po smrti postal France Prešeren.
A zdaj mi povej še kak glagol, če katerega poznaš.
-	Jesti, piti, igrati se...
-	Prav si uganil, in - ljubiti. Da, ljubiti je tudi glagol. Najvažnejši v človekovem življenju. Kristus je to rekel. Vsak človek bi moral ljubiti svoj materin jezik, kakor bi moral ljubiti svojo mater, pa naj je ta gosposka ali preprosta. In izdati je tudi glagol, najsramotnejši v človekovem življenju, kajti kdor svoj materin jezik izda, je kakor Judež Iškari-jot...
Ta je Kristusa izdal. Za trideset srebrnikov.
In JudaskufT v nemščini, kaj meniš, kakšna beseda je to?
-	Ne vem, gospod.
-	To je sestavljenka. Sestavljena je iz izdajstva in prijaznosti. Malopridna sestavljenka, da ma-lopridnejše ni mogoče najti, pa Muttersprache - materin jezik, nb, kaj meniš?
-	Je tudi sestavljenka.
-	Prav praviš, to je najimenitnejša, najsvetejša sestavljenka v človekovem življenju, sestavljena iz čiste ljubezni in samospoštovanja. Kdor jo vrže v blato, je kakor bogokletnik... Je nizkoten človek.
-	In kaj pomeni nizkoten, gospod?
-	Nizkoten je pridevnik, Eigenschaftswort. Ta nam pove lastnosti kakega človeka. Še veš, kako pridevnik spoznamo?
-	Tako, da vprašam, kakšen je kdo.
-	Tako je, to si si dobro zapomnil. In zdaj te vprašam, kakšni so ti nemčurji! Nizkotni so, ti pravim, in strahovito neumni, ker se sramujejo svojega materinega jezika in ga zatajujejo. Ker trdijo, da so nekaj, kar biti ne morejo - Nemci. Ker lažejo, kakor pes teče. To pa je
smrten greh, sinko, greh zoper Svetega Duha, kajti če so že nesramni tisti Nemci, ki se napihujejo nad nami Slovenci, so resnično nizkotni tisti Slovenci, ki se obračajo proti lastnemu narodu in tako v svojo lastno skledo pljuvajo.
Te inštrukcije gospoda Ignaca Murija so mi šle do živega. Opravil sem sprejemni izpit za gimnazijo, čeprav sem pisno nalogo zabil na ,nezadostno'. Imeli smo spis »Meine erst" Fahrt mit der Eisenbahn«, moja prva vožnja Z vlakom.
Da me zdajle, ko ta gospod že dolgo v zemlji počiva, kdo vpraša, ali sem mu za to stavčno analizo hvaležen ali ne, ne vem prav, kaj bi mu odgovoril. Verjetno bi mu dejal: da.
Kajti če pomislim, kakšna je današnja kulturna zavest nekaterih mojih takratnih sošolcev, ki niso imeli takega Murija za inštruktorja, jih nikakor ne zavidam.
In to brez napuha.
Četudi mi gospod Muri tedaj v zvezi Z ,nemčurji' ni razložil nekih vzrokov za posledice, nekih ozadij za ospredja. Hvaležen sem mu preprosto v smislu Schopenhauerjevega razlikovanja tega, kar človek je, kar ima in kar predstavlja, kajti koliko je stvari v tej koroški deželi, ki jih ne potrebujem: parcele, motorni čolni, sanjske vile, akcije, zastavnice, ribniki za gojitev postrvi, dukati, ravnateljski stoli in titule. Da, titule ...
Ko si je človek na tem svetu poiskal topel kvartir in ima v njem dovolj jesti in piti, se mi zdi, da so mu najvišji in najtrajnejši užitki duhovni.
A človekov materin jezik je brez dvoma osnova in gojišče teh užitkov.
nove
knjige
Tmbarjevi nemški predgovori
Primus Trubar: Deutsche Vorreden zum slovvenischen und kroatlschen Reformationsvverk. Zbral in znanstveno komentiral Oskar Sakrausky. Dunaj 1989, 640 str.
Knjigo je izdal Inštitut za protestantsko cerkveno zgodovino na Dunaju (v svoji zbirki Studien und Texte zur Kirchengeschichte und Geschichte) v sodelovanju s SAZU v Ljubljani. V njej so zbrana nemška posvetila ali predgovori južnoslovanskih prote-stantik 16. stoletja, objavljenih v slovenskih, glagolskih in cirilskih knjigah, natisnjenih med letom 1550 in 1595. Znanstveno jih je komentiral dr. Sakrausky, ugledni raziskovalec srednjeevropskega protestantizma, danes upokojeni evangeličanski škof, ki Živi v Brežah (Fresach) nad Celovcem. Sakrausky je tako omogočil raziskovalcem, da bodo lahko hitreje zbistrili to prelomno Zgodovinsko obdobje v evropski duhovni preteklosti, tako pomembno za Slovence, saj je reformacijsko versko gibanje konstituiralo slovenski jezik in narodno zavest ter utemeljilo našo književno kulturo. O zanimanju znanstvenikov za ta čas priča tudi dvoje slovenskih izdaj, ki sta izšli (1986) ob proslavljanju 400-let-nice prevoda Biblije: zbornik razprav in referatov Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije (ur. Darko Dolinar) in dr. Jožeta Rajhmana Pisma Primoža Trubarja (po Theodorju Elzeju prva, doslej najpopolnejša izdaja Trubarjeve korespondence).
Sakrausky je zbral 40 predgovorov; od teh jih je 24 Trubarjevih, druge pa so napisali njegovi sodelavci: Dalmatin, Trubarjev sin Felicijan, tiskar Mannel, Tulščak, Andreae,	Dalmata,
Konzul in Juričič. Knjiga je urejena zelo pregledno. V vsakem poglavju je najprej natisnjen fak-
simile naslovne strani knjige, ki jo zgodovinar obravnava, nato pa je besedilo predgovora prečrkovano iz gotice v latinico. Besedila so opremljena z znanstvenim aparatom, iz katerega vidimo, da avtor zanesljivo obvlada nemško, slovensko, in hrvaško sekundarno literaturo. Opombe in spremna besedila kažejo na studioznost Sakrauskega in na njegovo raz-glednost ne le o verskih zadevah, ampak tudi o kulturnih, socialnih in političnih vprašanjih Slovencev in Hrvatov v razgibanem 16. stoletju.
V teh uvodih si Trubar in sodelavci predvsem prizadevajo pridobiti Slovence in Hrvate za novo vero, ip sicer z opaznimi humanistično-nacionalnimi poudarki. Hkrati so uvodi silno zanimive informacije o Slovencih in Hrvatih tedanjega časa ter o turških vpadih, ki so v 16. stoletju močno ogrožali evropsko kulturo in civilizacijo. Trubar se ni ukvarjal z mislijo, kje je naše mesto; kot Evropejec se je zavestno bojeval proti vzhodnjaškemu nasilju.
Danes bralca seveda ne preseneča več toliko Trubarjeva osebna privrženost reformaciji, čedalje bolj pa njegovo prepričanje v pomembnost književnega dela, ki ga je opravljal, predvsem pa njegova zavest o samosvojosti slovenskega ljudstva in slovenskega jezika, ki ga je Trubar povzdignil na knjižno raven. Tako nas Trubar še danes obvezuje - ne le zaradi izjemne vere v reformacijsko gibanje, temveč zaradi pripadnosti jeziku in narodu, za katerega je delal. Štiristo let po Trubarju nam vsega tega še zmeraj hudo primanjkuje.
STANKO ŠIMENC
Domače obrti na Slovenskem
Janez Bogataj, DZS Ljubljana 1989, 244 strani
Odkar so industrija, trgovina in še posebne sodobne veleblagovnice nadomestile vaške in mestne sejme, klasične domače obrti (kot dolga stoletja nenadomestljiva gospodarska dejavnost) čedalje bolj izgubljajo nekdanjo veljavo. V dodobra spremenjenih življenjskih razmerah izginjajo in se le ponekod ohranjajo predvsem kot folklorna zanimivost ali del turistične industrije. To je neusmiljeni davek napredku, ki ga na račun nostalgije ni mogoče zaustaviti. Kaj malo šteje tudi zavest, da z odmiranjem večine domačih obrti izgubljamo stik s svojo tradicijo, s pomembnim delom narodove kulturne in gospodarske dediščine in identitete. Kajti po večini ne gre le za rokodelske spretnosti, ki se čedalje redkeje prenašajo iz roda v rod, temveč tudi za odmiranje mnogih pradavnih šeg in običajev, ki so bili tesno povezani s posameznimi obrtmi in delovnimi postopki.
Knjiga Domače obrti na Slovenskem je torej nekako ustavila čas. Njen avtor, etnolog dr. Janez Bogataj, ugledni strokovnjak in obenem človek, ki se tudi v praksi z vsem srcem zavzema za ohranjanje in boljše poznavanje naše narodopisne dediščine, je namreč v njej strnil velik del svojih izkušenj in prizadevanj, tako da je prikazal večino tega našega minevajočega in že tudi precej minulega bogastva in razvojne možnosti tistih obrtnih panog, ki z uporabo najsodobnejših strojev preraščajo v piavo malo industrijo, njihove prave korenine pa se s posodabljanjem pogrezajo v pozabo.
Uvodno poglavje v knjigi po-
jasnjuje pojem domače obrti nekoč in danes in obravnava njen zgodovinski razvoj na Slovenskem, nato pa se avtor posveča posameznim panogam ter njihovim značilnim postopkom in izdelkom. V posebnih poglavjih so predstavljeni lončaiji, suhoro-baiji, pletaiji, tkalci, suknaiji, sedlaiji in jermenaiji, čevljarji, coklaiji, kovači, žagaiji, tesaiji, mizaiji, sodarji, kolarji, čipkarice, pipaiji in slamnikaiji. V poglavju Druge domače obrti so zatem med drugimi na kratko opisane še tele spretnosti: rezljanje, vezenje, izdelovanje orodja, papirnatih rož in mesnih izdelkov, peka in prodaja kruha, žganjekuha, kamnoseštvo, opekar-stvo in vrvarstvo. To pomeni, da so upoštevane skoraj vse tradicionalne domače obrti, ki so bile še nedolgo tega tako pomemben in samoumeven del življenja naših prednikov, da se je spomin nanje med drugim ohranil tudi v mnogih priimkih ter imenih ulic in trgov.
V naslednjem poglavju razmišlja Bogataj o sedanjosti in negotovi prihodnosti domačih obrti, zadnji poglavji s pregledoma kramarskih, živinskih in drugih sejmov pri nas pa sta dobrodošla kažipota za vsakogar, ki bi se rad ,v živo’ prepričal, kako in kaj je danes z domačo obrtjo na Slovenskem. Besedilo spremljajo številne avtorjeve fotografije in drugo ilustrativno gradivo iz njegovega arhiva ter primerni verzi iz ljudskih pesmi, ki jih je izbrala Zmaga Kumer. Knjiga, ki jo je opremil in grafično uredil Vili Vrhovec, se končuje s povzetkom v angleščini in nemščini.
IZTOK ILICH
IZ KNJIŽNEGA PROGRAMA ZA LETOŠNJE LETO
Večja programska razčlenjenost
h
?<
—ti
Program založbe Mladinska knjiga, kakršnega so pripravili za to leto, je bolj razčlenjen kot doslej, s tem pa postaja knjižna ponudba še raznolikejša. Vanj so uvrščene že utečene zbirke, sestavljene iz aktualnih knjižnih izdaj ali knjig, ki se prvikrat pojavljajo v slovenščini; nič manj kot v literaturo za odrasle, ali pa morda še bolj, si prizadevajo vpeljati novosti v mladinsko in otroško leposlovje, saj so za letos pripravili nove oblike in kasete. Knjižne izdaje za odrasle ohranjajo še naprej širok izbor zvrst-nosti in zahtevnostnih stopenj, saj segajo v razponu od najelitnejše vrhunske literature do knjižnih uspešnic, ki so zgolj in predvsem prijetno branje.
Takšna raznolikost po zvrsteh in prav tako glede na starost in zahtevnost bralcev je značilna tudi za otroško in mladinsko književnost. Za letos naj opozorimo na ponatis znane ljudske pesmi o kralju Matjažu, ki jo je leta 1921 ilustriral France Kralj; knjiga se bo z izidom časovno ujela s tridesetletnico umetnikove smrti.
V mladinski leposlovni program je v zbirko Odisej uvrščena knjiga Iva Svetine Deček in muha. To je dvanajst zbranih proznih besedil, nekakšnih ezoteričnih pravljic s povečini mitološko in legendarno tematiko, ki se odlikujejo tudi po posebnem slogu.
Od spominskih ponatisov v zbirki Sledi bosta letos izšli dve knjigi: ena od teh je zbirka avtobiografskih črtic Toneta Partljiča
-	to je njegovo drugo tovrstno mladinsko delo. V zbirko Biseri sta se uvrstili Aliča v čudežni deželi in Aliča pred ogledalom
-	oboje sta znameniti klasični deli angleškega pisatelja Lewisa Ca-rolla, kmalu pa bomo dobili tudi knjigo zgodb iz Tisoč in ene noči Sedem potovanj Sinbada pomorščaka; besedilo bo prvikrat izšlo v slovenščini, kajti v dozdajšnji slovenski izbor Tisoč in ene noči doslej ni bilo uvrščeno.
Mladinska zbirka Kondor, lani skrčena le na dva naslova, bo spet zaživela s petimi knjižnimi izdajami in tudi z novo knjižno opremo.
Na področju izvirne literature za odrasle pa je skušala založba ohraniti v programih dovolj prostora, četudi so nekatere od teh
Lepo darilo za praznik
Prešernova družba v Ljubljani je v sodelovanju s podjetjem Lesnina izdala v zbirki Poezije dr. Franceta Prešerna v besedi in sliki dvoje pesniških besedil (romanco Ženska zvestoba, balado Zdravilo ljubezni) s skupnim naslovom Zdravilo ljubezni.
Vzporedno z besedilom je razporejenih 18 celostranskih likovnih videnj Prešernove poezije slikarja Rudija Skočirja. Razkošno izdajo je opremila Edita Kobe.
zbirk povsem nekonvencionalne. V prevodni književnosti ohranjajo dvojno, inkompatibilno usmeritev:	tako so uvrščena
v zbirko Levstikov hram klasična dela, zbirka Zenit pa prinaša sodobna besedila, prevedena leto ali dve zatem, ko so izšla v izvirniku.
Podobno kot v prejšnjih letih bosta tudi letos izšla prvenca v zbirki Pota mladih - omenimo naj predvsem prozno besedilo Mateje Mahnič Me punčke. Novosti bo prinesla tudi Nova slovenska knjiga, in sicer dve knjigi: Drget samote Jureta Potokarja in Minute strahu Aleša Debeljaka. V isti zbirki bodo izšli zbrani eseji dr. Tineta Hribarja Umetnost v postmoderni dobi; besedila so razmišljanja o (post)-moderni slovenski umetnosti - poeziji, prozi, dramatiki, slikarstvu, glasbi, arhitekturi.
Na splošno je v letošnjem knjižnem programu založbe opazna večja tematska specifikacija, zaradi česar je tudi več priložnostnih zbirk z izredno malo specializiranimi knjižnimi izdajami. Takšna je na primer Misel stare Indije, projekt, ki bo obsegal tri znamenita dela staroindijske književnosti: Bhagdavadgita, Dhampada in Vprašanja kralja Minde.
Namensko specializirane so tudi zbirke za otroke, zadnji čas pa vpeljujejo v program tudi glasbene in standardne izobraževalne slikanice in enciklopedične izdaje za otroke, saj so to knjige, ki jih je na našem trgu do zdaj zelo
primanjkovalo. Tako bodo letos pri založbi znova obnovili zbirko Atlasi znanja, ki je izhajala že pred leti. Letos bosta izšla atlasa o astronomiji in človekovem telesu, ki bosta uporabna učna pripomočka zlasti v osnovnih in srednjih šolah, pa tudi kot leksikona.
Dve od zbirk bosta vpeljevali bralce v umevanje in spoznavanje dežele, v kateri živimo, in njenega bogastva. V obeh bodo izhajale knjige, ki obravnavajo in predstavljajo naravo, življenje ter kulturo in umetnost - ena zbirka v Jugoslaviji in druga v Sloveniji. V zbirki Jugoslavija bo letos izšla Svetovna dediščina v Jugoslaviji; obravnavala bo naravne in kulturne znamenitosti naše dežele, ki so postale svetovno znane, druga in obenem tudi zadnja letošnja knjiga iz te zbirke pa se bo ukvarjala z jugoslovansko arheološko dediščino; v njej bodo v sedmih obsežnih poglavjih zajete arheološko najpomembnejše najdbe in nahajališča na jugoslovanskih tleh. V zbirki Slovenija načrtujejo za letos prav tako izid dveh knjig: to sta Ljubljana na načrtih in kartah avtorja Branka Korošca ter Timov - k raška reka, ki jo je napisalo več avtorjev.
Letos se pri založbi odpira tudi nova zbirka Dežele in ljudje, ki po svoji zasnovi ne teži zgolj h geografskemu predstavljanju posameznih dežel, marveč skuša to razsežnost poseči tako, da predstavlja dežele tudi iz zgodovinskega, gospodarskega, političnega in etnološkega zornega kota. Prva knjiga v tej zbirki je
posvečena deželam seveia hodne in srednje Evrope, 1991 pa bodo izšle tri knjifc bodo opisovale dežele Sever l: Srednje Amerike, severnU južne Azije ter severno Afri\i Arabski polotok. Načrtujejo bodo te geografske enciklopn izšle sočasno z izdajami v s\’ri nih jezikih na tujem - v nem'e angleščini in francoščini. ti
Toliko torej o letošnjem N niškem programu, kot ga riž jejo v Mladinski knjigi. PrPl leto, ki zagotovo ni bilo ro^i za nobeno založniško hišo, F pri Mladinski knjigi sklenili1’ prezentančno izdajo Biblije f kah. Knjiga v svoji zasnovi’-? zarja na včasih že preveč ptU Ijeno korelacijo med Stat Novo zavezo, saj slednja tid na prvi. Kot nakazuje že nŽ‘ tokrat ilustracije niso le do^ besedilu, ampak je prav v njeno: besedilo je zgolj v P‘r in ponazorilo umetniškim ilV cijam, ki so učinkovite in ■ 1 vedne same po sebi. V tej F vednosti, zanimivosti ali vf ski pomembnosti naslovov /<> verjetno tudi razlog, da sO karje vznemirjali predvsem & teri prizori. V knjigi so prikfl predvsem dela renesančnimi karjev - Michelangela, Tith Caravaggia ter severnjakov v beina in Breugla ter njihovimi slednikov Poussina in 0>b Lorraina. Poseben poudatlc na izrednih R ernbrandto vit o kah, knjigo pa začenjajo in 'n čujejo Michelangelove sttls freske iz Sikstinske kapele, ) Žejo prazgodovino človeštvan nastale med 1508 in 1512. n

DRŽAVNA ZALOŽBA ^SLOVENIJE
SLOVENSKI PRAVOPIS I. PRAVILA
Za lepo in pravilno slovenščino naj bi skrbel vsak od nas. To velja še tembolj za tiste, ki se z njo poklicno ukvarjajo, in še posebno za tiste, ki prenašajo znanje o jeziku mladim rodovom.
O potrebnosti priročnika, kakršen je Slovenski pravopis, torej ni treba izgubljati besed. Od zadnje izdaje starega sta minili že več kot dve desetletji, pa tudi od objave Načrta za novi slovenski pravopis, ki je dvignil precej prahu, je že lep čas.
Pravopisna komisija pri SAZU pripravlja novi Slovenski pravopis v dveh delih. Prvi - pravopisna pravila - bo v kratkem v prodaji, drugi, slovarski del, pa bo izšel pozneje.
Pravila (Slovenski pravopis I.) dopolnjujejo in v marsičem spreminjajo stare pravopisne dogovore. Sestavljena so natančno, razumljivo in pregledno ter pojasnjena z več zgledi. Največ sprememb prinašajo pri rabi velike začetnice, pri ločilih, pri pisanju skupaj ali narazen, pri prevzemanju tujih prvin, pri krajšavah in nečrkovnih znamenjih. Po tradiciji pa zajema Slovenski pravopis poleg strogo pravopisnega področja tudi pravorečje in podatke o posebnostih v oblikoslovju in besedotvorju. Posebni poglavji sta namenjeni zvrstnosti in oznakam za zvrst, slog in drugo ter preglednicam, od katerih je ena namenjena pisavam posameznih jezikov.
Ker vemo, da spadajo prosvetni delavci med tiste, ki brez Slovenskega pravopisa ne morejo in ne smejo ostati, jim ga ponujamo že v prednaročilu po ceni 260,00 din, ki velja do izida najpozneje v začetku marca. Redna prodajna cena bo seveda višja.
n
f
Mt
.pi
r. .
l>
in
st
</•
er
NAROČILNICA P-1a
Nepreklicno naročam:
SLOVENSKI PRAVOPIS I: PRAVILA po prednaročniški ceni 260 din (velja do izida)
666
2
Ime in priimek: Naslov: ________
Pošta:
Poštna številka
Matična številka iz osebne izkaznice: Zaposlitev: _________________________
Naslov delovne organizacije:
Naročeno knjigo bom plačal(a):
□	po povzetju
□	v dveh zaporednih obrokih
□	z virmanom v 8 dneh po prejemu računa.
Datum:
Podpis-
Naročilnico pošljite na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Mestni trg 26, 61000 Ljubljana.
P<
Ta
bil
uči
tze
mi
an Ne i, l mi, >ec 7 n dp fec, \ec
1 i>
va
hrb
na
i.«
S ve
h
ika
k
išče
Vel
lez.
mi,
tnji
»K
len
»In
tal
.BERT PAPLER
a uk prebrisani
kontrolkah spregovori tudi baza
Najbrž se je spraševanje s palčjo kontrolk tako množično ''.vilo zato, ker jih prosvetna dgradnja prepoveduje, morda ' aj samo še odsvetuje. V Pro-ttnem delavcu se je že veliko kako in kaj je s temi testi, izi, vprašalnicami. Pisali so le .^flagogi in psihologi, tokrat pa ■[ko beremo spis sedemnajst--Ine Spelce. V obdobju plura-nria mnenj je prav, če sprego-ri tudi baza, ne le nadgradnja, en spis ima naslov:
}‘° sreče pred redovalno kon-, fenco.
n^ča kvizlico se nikakor nismo 'rPgb dobro pripraviti, ker so roSfPaj čofnile kar štiri: slovenš->, }a’ angleščina, kemija in zgo-ilivina, ki je najhujša, ker naš jeancelj s Praznim žepom ne viknava nobene tiskane Zgodo-ptie, narekuje pa prehitro. Sreča, >0 smo imeli zadnjo uro telo-tldbo, ker bi sicer pisali pet kon-nt/tk-
loAngla je rekla, da bomo pisali v V torek, pa je ni bilo in je bilo pf Prav, ker v torek ni bilo Ju-illa zaradi sestrine poroke, zna n; najbolje angleško in dela na-^jšo za vrsto B, Sonja pa za A. vgradi Slove se tudi nismo seki-• f i, ker med pisanjem ne hodi po stzredu in popravlja kontrolke iz n tkšnega drugega razreda.
'k&lsti petek zjutraj je bil grozen, nitrbela me je najbolj zgodovina, rizmreč, če bo Greta, ki ima zgo-)V vinarja v sorodstvu, zares pri-ivils/a za ves razred razmnoženi Ctporat: Politične stranke in njih ariovanje med obema vojnama, vilov za ponoret! Imela sem invo en plonkec za Slovo- gla-sttlske vrste, ker je rekla, naj si > ! Za kontrolko dobro ogle-vamo. Masovno ji je bil razred za napoved hvaležen.
Ge bi ne bilo kontrolk, bi ve-
čina v kemiji pogrnila. Epruveta prav počasi napiše na tablo kakšne molibdene pa precipitate, oba kemika pa pljuneta na papir s petimi podloženimi indigi, da imata v hipu vsak šest kopij.
Črnih misli sem stopala proti šoli in zvedela, da slova v paralelki ni držala besede! Namesto deležnikov, ki jih je obljubila, je dala vse zaimke!
Med zadnjimi sem prišla v razred in sem imela še toliko časa, da sem glagolske vrste napisala še s kredo na tla, ker Slova nikdar ne hodi po razredu, za listke ima pa sokolje oči. Potem je pozvonilo in čez štiri minute je vstopila. Naloge niso bile hude: leto 1899, Kosovel in glagolske vrste. Za pisanje v razredu se ni zanimala, ker je prinesla s seboj Atlas Slovenije, najbrž je načrtovala kakšno potovanje.
Ko je Slova pobrala naloge in odprla vrata razreda, je že vstopila Bloody Mary, sitna Angla, šla k tabli in začela pisati naloge za linijo A, se pravi za Sonjo, nato še nalogo za linijo B, za Jureta. Seveda smo se tudi vsi drugi delali, da že pišemo. Ko je pisala za linijo B, je zares pisala samo Sonja. Kako nam je odleglo, ko je iz torbe izvlekla šop kontrolk iz nekega drugega razreda in se lotila popravljanja. Tokrat sem imela srečo. Dobila sem najbrž prvo kopijo, ki se je dala krasno prebrati in sta jo pred menoj prepisala že dva. Pisala sem linijo A, ki je boljša zato, ker Sonja lepše piše kot Jure. Samo enkrat se je Blody Mary spomnila, da utegne kdo prepisovati. Kar nekam v strop je zavpila: »Ne prepisujte! Vse vidim!«
Srečno je minila angleščina, bližalase je kemija, ki ne dela linij A in B in s tem skrajša delovni
I
: skozi ; okno
iasi, fepši od teh, ki jih ! ivimo
1 »ociacije na stare zapise
T ^'Jevanje iz prejšnje številke g 1SEBNEŽI
"I Med zapisi najdem cele strani tudi ■Posebnežih', ki izstopajo iz okvi-
3 '• E* tttk je »fantaziral o tem, da bi i’ misijon v Afriko ali se izselil \merilo.« 1860 so mu dovolili do-
3 st ,za nedoločen čas'. Bival je '°S°Jetv Afriki in Aziji kot foto-V' »mlje lep, visoko zrasel mož, le eno nogo je precej šepal.« (Učiti potem ni več hotel!)
Takratni učitelj iz Vač pri Litiji pa od »o domačih izkopaninah tako učen, da ga je intendant dvornega ueja na Dunaju imenoval živo miko vseh najdb in dogodkov na anjskem.«
Neke vrste posebnež je bil tudi uči-ki je imel hudo ženo in ta mu je mila življenje. Bil je tudi strasten ’ec, nekoč si je odstrelil celo prst na l r°ki. Potem se je pod svoje pesmi opisoval: ». ..K. .ik, teh pesmi zla-ec, ki ima na obeh rokah le en . « Enkrat, ko je čistil puško, se 1 fc-to sprožila, prav ko je nje-!'a,zef,a Pometala sobo. Zadel jo je hrbet. »Kmalu je umrla, on pa je nal v zapor, a je bil kmalu izpuš-
Svojevrsten posebnež je moral biti . ,isb učitelj, ki »ga je pobrala tka in zastrupitev krvi, ker ga je k mazač operiral s čevljarskimi tščami!«
Veliko jih je umrlo za jetiko, to je leznijo revnih. Učitelji pa so bili mi, nekateri prav bedni. O tem je mjigah največ pretresljivih zapisov: »Kar so ga ljudje poznali, je jedel le lento in ribe, ki jih je sam nalovil.« »Imel je tako slabo plačo, da je ial za celo leto dolžan za hrano.«
»Bil je veselega značaja in dober orglavec, dohodki pa so bili tako slabi, da so mu otroci prinašati drva za kurjavo in mu plačevali mesečno po 10 kron.«
Hudo je bilo, če je učitelj zbolel! Moral je »pustiti službo. Ker je bil zaradi tega brez plače (!), ga je dve leti podpiralo Vdovsko učiteljsko društvo r Ljubljani.« Nekateri so prejemali podporo rudi iz .šolskega zaklada', mnogi pa so si pomagali sami, morda to šolski oblasti ni bilo všeč!
»Njegova žena je otvorila gostilno, on pa je tržil z ježicami, češpljami in vinom. Premeščen je bil zato v...«
»Bavil se je z živinsko in drugo kupčijo, zato je šolo vedno bolj zanemarjal in jo je popolnoma opustil.«
»Kupil si je več sveta, potem se je bolj brigal za svoje gospodarstvo kot za šolo in cerkev.«
Neki učitelj je raje bil poštar, spet drugi si je poiskal drugo službo in si pridobil precej premoženja. Nek učitelj, ki je veljal za zelo dobrega učitelja, je zagrozil, da bo »učiteljsko službo pustil in ostal le cerkovnik in uiguiust, ker si bo v času, ki ga sedaj uporablja za šolo, prislužil s kroja-štvom toliko, da bo lahko živel.«
In so mu plačo popravili!
Spomnim se svojega začetnega standarda: opuščena čevljarska delavnica, v katero so skozi luknje pod oknom silile velike podgane: pohištvo, prineseno s šol. podstrešja, za mizo kateder, za omaro prostor med velikimi vrati. Tri mesece le skromna akontacija. Ko smo pojamrali, smo dobili odgovor: »Prva je služba, potem plačilo!« In smo bili lepo tiho.
Jasno pa nam je bilo, v katerem plačilnem razredu smo. Kam bomo
čas obeh kemikov za polovico, ko vsak naredi polovico. V najslabšem primeru se pripeti, da kdo prejme samo eno polovico, kar je za pozitivno oceno še vedno dovolj. Dve najlažji zadevi sem že rešila, ko je že prispela prva polovica, ampak do zvonjenja je bilo samo še pet minut! Dve minuti pred koncem je šele prijadrala druga polovica, da sem uspela vsaj za dobro, če se razredna kemika nista kje zmotila.
Blagoslovljen bodi glavni odmor! Prepoteni in živčni smo ugibali, s kakšno mino nas bo Francelj s Praznim žepom miniral. Mleli smo malico in izmleli zahtevo, da se bomo uprli. Določili smo delegacijo, ki bo jurišala nanj po zakonu o človekovih ' pravicah, da bi bilo pisanje četrte kontrolke nasilje itn. Komaj se nam je posrečilo izbrati tri, ki se bodo postavili pred kateder in bodo izdeklamirali upor.
Zgodovinar je nato izbuhnil oči, ko je zagledal delegate in poslušal prošnjo. Začel je kimati in videli smo, da bomo uspeli. Poskusil je pa le, če bi nemara le dobil ocene za konferenco:
»To res ne gre! Kvečjemu, če bi se domenili za popust, recimo, da vsak lahko napiše obdobje, ki si ga sam izbere...«
Kar zaploskali smo in mož se je razveselil, ko smo bili vsi za predlog. Saj smo imeli vsi Gretim politične stranke med obema vojnama!
Kolo sreče se nam je zavrtelo na stotko! Že pred zvonjenjem smo- oddajali in hiteli v telovadnico, kjer je bila tudi neke vrste kontrolka: tisti, ki so neopravičeno manjkali ali niso imeli copat, so dobili slabši red, drugi najboljšega.
Ob razglasitvi ocen je bilo najbolj veselo pri zgodovini, ko je zgodovinski mož povedal, da nikdar ne bi verjel v našo izbiro in da ga silno veseli, ko smo tako zelo poučeni o obdobju, ki je v mnogočem poučno za generacije, ki prihajajo.
Tako je po dijaško-satirično opisala Špela. Zase ne vem, kako bi krotil in lovil prepisovalce, ker ves čas poučevanja nisem zagrešil niti ene kontrolke. Najbrž zato, ker sem zaradi nje doživel razrednikov živčni zlom.
Sošolka mi je poklonila pločevinasti peresnik, ki je imel že zapadli koledarček. Treba ga je bilo izvleči, ker je bil iz belega blaga. Nanj sem napisal nekaj težjih pogojnikov za francosko (slovnično) šolsko nalogo.
Ko sem izvlekel beli trak, je razrednik zatulil moj priimek, da sem spustil trak, ki je samodejno vskočil v peresnik; spiralno pero v. peresniku ga je v hipu navilo okrog osi, ga skrilo.
»Listek! Kje je beli listek?« je tulil ob meni razrednik in mi dvigoval rokav. Nato me je začel lasati, dokler ni dobil ideje, da je listek nemara pri obeh mojih sosedih. Janeza na levi je s takšno silo vlekel za srajco, da mu je odtrgal gumb, Emeriku na desni je eno primazal, razmetal vse pod klopjo, si ogledal tla in ko se je vzravnal, mu je postalo slabo, da je omahnil v klop med deklice, ki so že zborovsko cvilile. Toliko je še bil pri sebi, da je odšel v zbornico. Vso uro smo bili zgledno tiho, naslednjo uro je pa prof. dr. Angela Piskernik hotela zvedeti, kaj smo storili njenemu kolegu, ki bi jim kmalu od razburjenosti umrl.
Povedali smo, da sem mu jaz ponudil takoj tisti peresnik in me je zato takoj tudi mahnil. Potem ko si je ogledala peresnik in nekajkrat izvlekla koledarček, ki se je bliskovito skrival, se je Z dlanmi prijela za obraz in se naslonila na kateder. Ko so ji skakala ramena, smo mislili, da joka, pa je je le tako smejala, da si je morala obrisati solze.
Špelin spis o kontrolkah pomirja in dokazuje: takšni jastrebi na plonkarski plen so (krepko motivirani s plačo) izumrli!
zlezli po strokovnem izpitu, po petih, desetih letih...
Še to: Vsi ti učitelji pred vqč ko 100 leti so bili .nastavljeni' z dekreti. Kot mi! Kot je odločilo .mučno ministrstvo', ki se je leta 1953 pač imenovalo drugače. Bistvo je bilo isto: Pojdi, kamor ti je ukazano! Po najbolj zakotnih vaseh, do katerih si ime! kilometre in kilometre do prve redne prometne zveze, kjer si stanoval v kmečkih izbah, kjer v šolah ni bilo najosnovnejših učnih pripomočkov... Sram me je, kadar poslušam svoje sošolke, kako so se devetnajstletne ali kako leto več .mlade' prebijale prva leta te .svetle učiteljske poti'. Sram, ker sem dobila mesto. Pa sem hotela biti zares le vaška učiteljica. Preprostim otrokom bi rada širita obzorje, kot ga je meni naša .gospodična Julka'. Med kmečkim življem se dobro počutim, saj sem zrasla iz njihovih vrst. Pa sem morala v mesto, ker je tako določila ravnateljica šole: Nobena zamenjava ni prišla v poštev! Sošolka, iz mesta doma, bi ceh stanovala lahko pri znanih. Pa nič. Bilo
je, kot je rekla najvišja instanca!
Še to je treba vedeti, da so že takrat imeli naši kolegi svoj stanovski časopis Šolski tovariš, ki je začel izhajati leta 1861 in je »prvi budil slovenske učitelje in jim kazal domačo pedagogiko ter se je vedno boril za splošne koristi in pravice ljudskega učitelja«, 1866. pa je bilo ustanovljeno učiteljsko društvo za Kranjsko (verjetno predhodnik sindikata), pa tudi Društvo za pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem.
Dokaz, da je bilo res hudo!
Nisem zapisovala imen, krajev, čeprav bi bilo potem vse še zanimivejše. A potomci le-teh gotovo še žive, lahko bi nehote koga prizadela. Če vas zanima, sezite po debelih knjigah, v študijski knjižnici v Novem mestu vam jih bodo radi pokazali. Vredno je. Tudi vam se bodo utrinjale asociacije. Drugačne od mojih, verjetno, saj je vsak po svoje ubiral učiteljska pota in vsak po svoje doživljal ,svoj' čas. ki je bil kljub vsemu lep, ustvarjalen. Lepši od časa, ki ga živimo zdaj.
IVANKA MESTNIK
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA TREBNJE
TOZD OSNOVNA ŠOLA DR. PETRA DRŽAJA VELIKI GABER
razpisuje dela in naloge
- RAVNATELJA
z delno učno obveznostjo
Kandidat mora izpolnjevati pogoje po 96. členu Zakona o osnovni šoli. imeti mora opravljen strokovni izpit in najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu.
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
VIO TREBNJE, TOZD OŠ dr. Petra Držaja
68213 Veliki Gaber s pripisom: ZA RAZPISNO KOMISIJO.
-------------------------------- ^2. ^ iafc.—j___
SREDNJA ŠOLA ZA FARMACIJO IN ZDRAVSTVO LJUBLJANA, Šaranovieeva 6
Prodamo zelo dobro ohranjeno opremo za telovadnico:
-	6 letvenikov (ribstolov)
-	napravo za tek na mestu
-	voz za prevažanje blazin
-	odskočno desko
-	telovadno kozo
-	2 švedski skrinji
-	2 debeli blazini s prevleko
-	5 tankih blazin s prevleko
-	2 švedski klopi
Opremo si lahko ogledate v Srednji šoli za farmacijo in zdravstvo, Ljubljana, Šaranovičeva 5 - vsak dan od 7. do 14. ure. Oglasite se v tajništvu.
Inšpektorske
uradno: nadzorno-svetovalne splošno: vohljaške
Kot PS sem se naučila nekaterih izrazov, ki jih prej nisem nikdar uporabljala. Med njimi je bil tudi subjekt. Vendar moram priznati, da mi je bila beseda znana še iz gimnazije, iz elitistične, socialističnim vizijam neustrezne šole. Po subjektu se vprašamo kdo ali kaj. Profesor je bil z odgovorom popolnoma zadovoljen, šolske oblasti pa s profesorjem ne preveč, ket je vzdrževal reakcionarno zvezo z latinščino. Kmalu se nam ni bilo več treba učiti o subjektih, objektih, adverbih, substantivih, verbumih in drugih coklah novega družbenega reda. Samo še o osebkih, predmetih in tako naprej, pa še to ne več vsak dan v tednu. Na tem področju so reforme napravile ustrezen red.
Srečno sem živela več kot trideset let, kar sem se morala ponovno spogledati s subjektom. Zdaj je bil to učenec, in sicer vsak brez izjeme. Z njimi sem se resci srečala že prej, vendar ne kot subjekti, ampak kot z navadnimi Janezi, Toneti, Franceljni, Mickami, Poldkami, Poloncami in sem jim brez slabe vesti pripisala tudi kak ukor. Z učencem kot subjektom sem se morala navaditi zelo previdnega ravnanja. Ni mi kazalo drugega, kot da učitelje od časa do časa opozorim na te subjekte. Denimo, da je elementarka nad kom obupano vila roke in mu obljubljala dopolnilni pouk, tedaj skoraj nisem mogla drugače, kot da se na široko razgovorim o subjektu. Tudi v raznih poročilih nisem pozabila pisati o njih. Zraven sem z ljubeznijo mislila na rajnega profesorja, ki nam je zagotavljal, da je latinščina nesmrtna. Resnično je bil prerok.
O vsestransko razviti osebnosti pa, dokler nisem postala PS, nisem vedela ničesar. Imela sem nekaj težav, da sem jo sploh doumela. Počasi se mi je posvetilo, da je to tisti, ki je povsod: pri interesnih dejavnostih, pri dodatnem pouku, pri pevskem zboru, pri bralni znački, pri športnih olimpijadah, pri tehničnih spretnostih, pri matematičnih akrobacijah, pri naravoslovnem prepariranju, pri zgodovinskih izkopavanjih, pri slavistovih cankarijadah, pri računalniški magiji, vešč vseh svetovnih jezikov, ves zemljepisno izohiptičen, likovno perspektiven in glasbeno inštrumentalen. Kdor ni tak, ga je treba prignati tako daleč, da bo tak in še takšnejši. Čedalje bolj sem se zavedala, brez česa vsega sem živela. Iz nenadzorljivih globin pa je kipel na dan silen Laudamus, čista neskaljena sreča, da mi nekdaj v vsem šolskem letu ni bilo treba obnoviti več kot eno samo (eno samo!) knjigo za domače branje. Vsestranske osebnosti pa so zaradi vsestranskosti potlačene in dehidrirane osebnosti. Blede, bolehne, s krivo hrbtenico, slabokrvne, slabovidne, živčne, depresivne, ofrnažene kajpada za nekaj temeljnih človekovih pravic. Jaz, ki me šola ni obdelovala v tako osebnost, sem bila pa zdrava kot dren.
Kot PS sem vseeno napisala v poročila nekaj besed o vestran-sko razv(p)iti osebnosti, saj sem vedela, da je to najmanj, kar bi tej veleosebnosti še moglo škodovati. Usoda vseh poročil je že od nekdaj taka, da obležijo v kakem predalu.
Po golobnjaku pometa BERTA GOLOB
Svet
GLASBENE ŠOLE IDRIJA
razpisuje dela in naloge
—	RAVNATELJA ŠOLE
Pogoji: predpisana izobrazba po Zakonu o glasbenih šolah, najmanj 5 let delovnih izkušenj v glasbenem šolstvu, opravljen strokovni izpit in ustrezne organizacijske sposobnosti.
—	UČITELJA HARMONIKE z ustrezno izobrazbo, s polnim delovnim časom
—	UČITELJA KITARE, PRU s polnim delovnim časom
—	UČITEUA KLAVIRJA IN KLJUNASTIH FLAVT, PRU, s polnim delovnim časom
—	UČITELJA VIOLINE, PRU, s polovičnim delovnim časom
—	UČITELJA ZA PIHALA, PRU, s polovičnim delovnim časom za oddelek v Cerknem
—	UČITELJA ZA TROBILA, PRU, s polovičnim delovnim časom za oddelek v Cerknem
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po
objavi razpisa na naslov:
GLASBENA ŠOLA IDRIJA, Prelovčeva 9, 65280 Idrija
Po določilih Zakona o usmerjenem izobraževanju in statuta
SREDNJE TEKSTILNE ŠOLE SEVNICA
Savska 2, Sevnica
razpisuje svet šole prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa
- RAVNATEUA ŠOLE
Pogoji:
Kandidat mora imeti:
-	visoko strokovno in pedagoško-andragoško izobrazbo;
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju;
-	organizacijske in delovne sposobnosti za opravljanje del in nalog ravnatelja šole;
-	ustrezati mora merilom, ki jih določa Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Sevnica.
Mandat traja štiri leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, s kratkim življenjepisom in z opisom dozdajšnjega dela razpisih komisiji Srednje tekstilne šole Sevnica v 15 dneh po objavi razpisa.
O izbiri jih bomo obvestili v 30 dneh po poteku razpisnega roka.

□niza

d.o.o Ljubljana tel.: (061) 453-271
K sodelovanju vabimo nove poverjenike za
delo v svojem okolju in tudi po vsej Sloveniji. Če ste pripravljeni koristno uporabiti svoj prosti čas in imate svoje prevozno sredstvo, pred seboj pa cilj, ki ga v naslednjih letih sicer ne bi mogli uresničiti, se oglasite na naš naslov:
PREŠERNOVA DRUŽBA, 61000 LJUBLJANA, OPEKARSKA 4A do 28. 2. 1990.
Učitelji ste bili zmeraj naši najboljši poverjeniki, zato Vas vabimo k sodelovanju kot honorane sodelavce, ki imajo v prihodnosti možnost tudi za redno zaposlitev.
OHIŠJA	DEM
XT baby	239
AT baby	245
mini tower	340
tower	460
OSNOVNE PLOŠČE	
XT 4,77/10 MHz	150
AT 286-12 MHz	345
NEAT 286-16 MHz	658
386-SX-16	873
386-20 MHz	1.621
386-25 MHz	1.893
386-25 MHz,	
32 KCACHE	2.271
386-33, 64 K CACHE,	
1 Mb RAM	6.216
486-25 MHz	13.106
DISPLAV KARTICE	
Printer/HERKULES	60
EGA 800 x 600	239
VGA 800 x 600	329
Super VGA 1024 x 768	420
KRMILNIKI	
HDD XT MFM	110
HDDXTRLL	139
FDD/HDD AT MFM	172
FDD/HDD AT MFM	
1:1 Longshine	230
FDD/HDD AT RLL	314
DTC-7280-AT MFM 1:1	321
DTC-7287-AT RLL 1:1	357
DODATNE KARTICE	
MULTI/O XT	99
1/0 AT (SER, PORT)	47
l/O AT (PAS/SER PORT)	66
TIPKOVNICE	
102 tipke	90
102 tipke, click chicony	130
101 tipka z miško chicony	186
101 tipka cherry	170
MLAKAR & CO
AVSTRIJA
MEHKI DISKI	DEM
5:25" 360 Kb	170
5:25" 1,2 Mb	180
3:5" 720 Kb	199
3:5" 1,44 Kb	241
TRDI DISKI	
Seagate 20 Mb/65 ms	449
Seagate 30 Mb/65 ms	499
Seagate 40 Mb/28 ms	676
Seagate 60 Mb/28 ms	914
Seagate 80 Mb/28 ms	1.286
Seagate 120 Mb/28 ms	1.674
MONITORJI	
14"monohromatski	224
Multisync 720 x 480	1.080
VGA 800 x 600	757
15" A4full size VGA	1.599
TISKALNIKI	
Star LC-10	450
Star LC-15	986
StarLC-24-10	710
Laser Sharp JX 9300	3.414
MIŠ	
Genius 6-plus	110
SCANNER	
Geniscan GS-4500	414
A4 & paper feeder	1.680
MODEMI	
2400 int.	282
2400 ext.	371
PRENOSNI RAČUNALNIKI	
Laptop LCD AT chicony	6.571
COMMODORE	
C 64 home comp.	295
Amiga 500	1.100
'21
fe
Z

TELEFAKSI	dem
Sanfax 200 sanyo	2.790
KOMPLETNE	
KIT-KONFIGURACIJE	
- cene v DEM	
XT10-21	1.900
XT 4,77/125 MHz, 640 K RAM,	
20 Mb trdi disk	
monohr. monitor 14"	
AT 286-12-41	2.239
AT 286-12 MHz, 640 K RAM,	
40 Mb trd uisk	
monohr. monitor 14”	
AT 286-NEAT-16-41	2.878
NEAT 286-16 MHz, 1 Mb RAM,	
40 Mb trdi disk	
monohr. monitor 14"	
AT 386 SX-41	3.213
AT 386 SX, 1 Mb RAM,	
40 Mb trdi disk	
monohr. monitor 14"	
AT 386-25-41	4.233
AT 386-25 MHz, 1 Mb RAM,	
40 Mb trdi disk	
monohr. monitor 14"	
AT 486-25-41	15.446
AT 486-25 MHz, 1 Mb RAM,	
40 Mb trdi disk	
monohr. monitor 14"	
	
Na zalogi imamo tudi	drugo
opremo.	
	
Računalnike prodajamo v KIT-izvedbl (po delih), za vse naprave ponujamo jamstvo, montažo In servis v Jugoslaviji, za nasvet pri IzblH nas pokličite po telefonu: 9943/4227-2333. Naša trgovina Je v Avstriji, v Podgori (Unterbergen), ob glavni cesti proti Celovcu, 60 km od Ljubljane in 12 km od Ljubelja. Trgovina je odprta od 8. do 17. ure, v soboto od 8. do 13. ure.
FAKS: 9943/4227-2091, TELEKS: 422749 MLCO A
Posebni popusti za vzgojno-varstvene organizacije, osnovne in srednje šole!
IBM KOMPATIBILNI RAČUNALNIKI
cene v dinarjih
XT10-21	21.900
XT 4,77/12 MHz, 640 K RAM, 20 Mb trdi disk, monohr. monitor 14"
AT 286-12-41	26.000
AT 286-12 MHz, 640 K RAM, 40 Mb trdi disk, monohr. monitor 14”
AT 286-NEAT-16-41	30.000
AT 286-16 MHz, 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk, monohr. monitor 14"
cene v dinarjih
AT 386 SX.41	32.000
AT 386 SX, 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk, monohr. monitor 14"
AT 386-25-81	60.000
AT 386-25 MHz, 2 Mb RAM, 80 Mb trdi disk, monohr. monitor 14"
m,acom
MLACOM d.o.o.
Celovška 185
61000 LJUBLJANA |	Tel
cene v dinarjih
AT 486-25-81	170.00«
AT 486-25 MHz, 4 Mb RAM, 80 M6 trdi disk, monohr. monitor 14"
AT 286-LAPTOP______________91.900
AT 286-12 MHz, prenosni laptop chicony, 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk, LCD VGA display, baterijsko napajanje
(061) 556-484, Faks (061) 556-485
Svet
TOZD SREDNJE ŠOLE TEKSTILNE USMERITVE BETI Metlika
razpisuje prosta dela in naloge
- UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o usmerjenem izobraževanju.
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Beti Metlika, TOZD Srednja šola tekstilne usmeritve, Tovarniška 2, Metlika. O izidu razpisa boste obveščeni v 10 dneh po končanem postopku.
Svet
OSNOVNE ŠOLE JOŽE HEDŽET ŠAFARSKO
razpisuje prosta dela in naloge
- RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o Osnovni šoli.
Zaposlitev ravnatelja na osnovni šoli se ureja po veljavnih standardih in normativih za osnovne šole.
SREDNJA MLEKARSKA IN KMETIJSKA ŠOLA 64001 Kranj, PP 101, Smledniška 3
razpisuje prosta dela in naloge
- RAVNATEUA ŠOLE
(ni reelekcija)
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene z Zakonom o usmerjenem izobraževanju. Prednost imajo osebe z delovnimi izkušnjami v kmetijstvu ali živilstvu.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem razpisu.
MLADINSKA
ENCIKLOPEDIJA
ZNANOSTI
angleške založbe Osborne
Knjiga, ki sta jo pripravila Annab« Craig in Cliff Rosney s skupino ilustra torjev, je uspešnica v več deželah. N* 128 straneh velikega formata pre gledno in slikovito predstavlja te meljna znanstvena načela in jih pove zuje z vsakdanjim življenjem. Kaž< več poskusov, navaja na desetini presenetljivih dejstev in na vsak strani dokazuje mlademu bralcu, daj! znanost koristna in tudi žaba’ na Skratka: zapeljiv in dragocen uvo( v svet znanosti in tehnike.
Knjigo lahko naročite ali neposredni kupite pri
Tih niški založbi Slovenije Ljubljana, Lapi pot 6
| tetffon 218-246
! Cena 170,00 din