DrngaCc goĄori|o, drugaCe delafo. »Kmetski list« se je razbohotil v pisanju o kmetu in kmetskem stanu. Ne piše stvarnih programov niti dejansko izvršljivih načrtov, kako bi se dalo kmetu v resnici pomagati. Objavlja prazne bobneče besede, kakor tisti človek, ki lovi kaiine na limanice. Kmetstvo poudarja, sebe pa misli. Na videz rešuje kmeta, v resnici pa hoče rešiti nekdanjo kmetijsko stranko, ki je sedaj sestavni del JNS v Sloveniji ter je prišla pri našem kmetu ob ves kredit. Naši kmetje so prepametni in prepoštsni, da bi šli takozvanim kmetskim pokretašem na limanice. Bridka preizkušnja jih je izučila, kako je bil slovenski kmet vedno udarjen, če je tem ljudem veroval. Odprl jim je uho pred 16 leti pri volitvah v ustavotvorno skupščino. In posledica? Samostojni kmetijci so zatajili svoj program, snedli vse obljube ter glasovali za nesrečno vidovdansko ustavo, ki je ustvarila in ustalila v naši državi najskrajnejši centralizem z vserni njegovimi usodnimi političnimi in zlasti gospodarskimi nasledki. Ako so nam danes v gospodarskem oziru vezane roke, hvala za to gre pretiranim centralistom bivše demokratske in ',\metijske stranke. Danes si tudi bivši demokrati in kmerijci brusijo jezike proti centralizmu kot velikemu zlu. Kdo pa je to zlo povzročil? Brez slovenskih demokratov in kmetijcev tega centralizma nikoli ne bi bilo. Z večjo odpornostjo bi se bila mogla boriti zoper gospodarsko krizo in naš kmet bi ne bil prišel v takšne stiske. Voditelji so se hoteli dokopati do visokih mest in bogatih plač ter so izkoristili za sebe politični položaj, ki so jim ga dali slovenski kmetje s svojimi volilnimi glasovi. Kmet je bil pozabljen, njegovi interesi izdani. Takrat se je zgodilo to, kar piše »Kmetski list« (19. avgusta) o »lažiprijateljih« kmeta: »Njih dela ne vodi ljubezen do kmeta, resnična ljubezen do naroda, ampak težnja po zavarovanju in pospeševanju lastnih pogostoma popolnoma proiikmetskih interesov in ciljev.« Kar se je v začetku tretjega desetletja začelo, to je bilo v prvih letih sedanjega četrtega desetletja končano: pod diktatorskim režimom JNS je naš kmet dobil take gospodarske udarce ter prejel tako globoke rane, da mu preti popolno izkrvavljenje. In kdo je zopet imel vmes svojo nesrečno roko? Bivša kmetijska stranka, if-je voditelji so stopili v JNS ter v avezi z demokrati tako reševali kmeta, da 30 sja Hnvedii ne samo do roba prepada, marveč v globino prepada, »Kmetski list« je 12. avgusta zapisal v uvodniku ostre besede o »krvosesih«. Naj bi ta list resno preudaril, komu in katerim z največjo pravico veljajo te besede! V svojem uvodniku z dne 19. avgusta »Kmetski list« zahteva to-le: »Kmet bodi sam svoj gospod, vsakdo pa, ki mu res hoče iskreno in pošteno pomagati, je lahko njegov svetovalec, ne pa njegov tiran.« Upravičena zahteva, katero pa so najmanj izpolnjevali gospodje okoli tega lista. Ni je bilo hujše tiranije nad našim kmetom, kot je bila tiranija JNS. Kmet je bil politično brezpraven in je prišel tudi v gospodarske stiske, pa ni smel odpreti ust v svojo obrambo. Če je le besedo spregovoril proti režimu, je dobil žig prevratnika in državnega nasprotnika. Ovajali so ga, nalagali mu visoke globe, ga tirali po ječah. Zlasti ob občinskih vo- litvah Ieta 1933 se je pokazalo, kako »sam svoj gospod« je kmet pod vlado JNS kmetijcev. Letošnje občinske volitve bodo kmetom dale priliko, da dado primeren in potreben odgovor svojim takratnim kmetijskim in demokratskim tiranom. Gospodje okoli »Kmetskega lista«, Vam ni za slovenskega kmeta, Vam gre zaVas same. Niso Vam pred očmi kmetski mteresi, marveč širjenje Vašega liberalizma (lažnjivega svobodoumja). Zato pa bombastične besede, ki jih pišete v svojem listu, zvenijo tako, kakor da bi se hoteli norčevati iz kmeta. Bridke preizkušnje pa so našega kmeta izmodrile. Premotril je do dna politično igro teh ljudi, ki se hlinijo, kakor da bi bili edini zagovorniki kmetske misli. Kdor drugače govori in drugače dela: njemu ni verjeti. Čim prej bo to spoznal tisti del slovenske kmečke mladine, ki še veruje praznim liberalno kmetijskim frazam, tem boljše za njo in za vse ljudstvo.