60
domovino. „Morje, morje!" so navdušeni vzkliknili, ko so zagledali modre valove, obdajajoče kršno dalmatinsko obrežje. In njih poglavar je iztegnil roko in slovesno vzel v last sinjo Adrijo, ki je toliko stoletij nosila brodovje hrvaških kraljev. To se je zgodilo v prvi polovici VII. stoletja. L.'642. so pluli že hrvaški brodovi po Adriatskem morju. Medovic nam je naslikal Hrvate kot silovite junake, kot svobodno ljudstvo, vajeno živeti v boju in prosti prirodi. Od te slike so izšle umetniško izdelane reprodukcije v zalogi tiskarne Antuna Scholza v Zagrebu. Format slike je 71—97 cm. Napeta je na platno in stane z elegantnim, pozlačenim okvirjem vred 60 K.
Koncert „Češkega pevskega kvarteta" iz Prage. Dne 6. decembra 1903. je napravil v veliki dvorani »Narodnega doma" v Ljubljani koncert kvartet čeških pevcev. Bili so to gg. Mikolaš, Černy, Novak in Svojsik. Na vzporedu so bile izvečine pesmi čeških glasbenikov. Koncertantje so deloma nastopali v kvartetu, pa so tudi peli šolo-partije s spremlje-vanjem glasovira. Zlasti kvarteti so izredno ugajali. Pevci imajo moč v svojih grlih, da so napolnili z lahkoto veliko dvorano s svojimi topečimi, milimi glasovi. Culi smo celo vsak „pianissimo" po celi dvorani. Poleg moči pa so se odlikovali tudi z izredno glasbeno šolo: tehnika izvrstna, predavanje pri vsakem komadu primerno, tako da bi jih bil vsak skladatelj posebe, ako bi bil navzočen, moral za pravilno občutno in umetno petje svoje kompozicije prav od srca zahvaliti. Obenem pa smo imeli tudi priliko, občudovati obsežnost posamnih pevskih grl in pa lahkoto, s katero delujejo bodisi v izredni višavi ali nižavi glasov. Zares izvrstno šolo imajo. Pridodali so nam k mnogim točkam vzporeda še slovenski čveterospev P. Hugolina Sattnerja: „ Pogled v nedolžno oko." Kako izvrstno so zadeli čuvstva, ki jih je položil skladatelj v to milo pesem! Želeti bi bilo, da je on sam prisoten; gotovo bi bil zadovoljen tisti večer s krasnim predavanjem ljubke pesni. Ali tudi občinstvo je glasno odobravalo milo petje veščega češkega kvarteta. Pri koncertu smo opazili mnogo naših ljubljanskih pevcev. Uverjeni smo, da so imeli izreden vžitek in da jim bo prisostvovanje izvestno koristilo.                                                               K-
„Slovensko planinsko društvo" je izdalo lepe barvane razglednice ljubljanske in blejske okolice, tiskane po akvarelih, ki sta jih izvršila gospa Duška Mankoč-Foersterjeva in g. Viktor Foerster.
Matej Slekovec. Dne 15. dec. je umrl v Ljubljani v „Leonišču" Matej Slekovec, znan slovenski zgodovinar. Rojen je bil pri Negovi v Slovenskih goricah 6. avg. 1846., v mašnika posvečen 1. 1871. Služboval je na raznih krajih lavantinske vladikovine. Bavil se je celo življenje z zgodovino domačih krajev in nabral mnogo važnega gradiva. Presv. g. knez in
škof dr. M. Napotnik mu je pripravil v svoji hiši v Mariboru stanovanje, da bi tam urejeval svoje in škofijske listine A ,aradi prevelike bolehnosti ni mogel vživati te ugodnosti. Prezgodaj ga je pobrala smrt. Zapustil je še precej neobjavljenega gradiva. N. v m. p.!
Občinska bralnica. Ljubljanska občina dobi v mestni hiši javno bralnico, kjer bodo občinstvu na razpolago razni časopisi.
»Zlatorog.8 To romantično triglavsko pravljico je A. Aškerc predelal v dramatični obliki. Nemec Rauchenecker je iz nje naredil opero v štirih dejanjih. Peli so jo že v Elberfeldu.
Jagicevega „Archiva fiir slavische Philo-logie" je izšel 25., jubilejni zvezek.
^©\§-
Trgovsko-obrtni muzej so si ustanovili Hrvatje v Zagrebu. Kdaj jim sledimo mi Slovenci?
Panta S. Srečkovič, eden glavnih zastopnikov starejše domoljubne historične šole srbske, je umrl julija meseca prošlega leta v Belgradu. Proti njegovi slabi znanstveni metodi je nastopil arh. J. Ruvarac kot zastopnik kritične šole, katera je zmagala. Srečkovič je pisal preveč subjektivno; srbsko rodoljub je mu je motilo zgodovinsko objektivnost.
Vaclav Brožik.
Dne 15. aprila lanskega leta je ljuta smrt pokosila slavnega sina češkega naroda Vaclava Brožika. Njegove slike so občudovali ne le v pariškem salonu, marveč tudi v vseh velikih internacionalnih izložbah. Marsikatero odlikovanje je krasilo njegove prsi.
Predmete za svoje slike je zajemal večjidel iz češke zgodovine, in po pravici je veljal za enega najimenitnejših reprezentantov modernega zgodovinskega slikarstva. Na to pot ga je privedla Matejkova slika „Rejtan" (glej „Dom in Svet" 1903, str. 632.). Poleg Matejka so mu bili vzori monakovski Pilotv, Gabriel Max in zlasti Munkaczv, s katerim je sklenil tesno prijateljstvo.
Najimenitnejša Brožikova slika je »Odsouzeni1) mistra Jana Husa", katero je dovršil 1. 1883. Niti prej niti poznej ni v nobeni sliki izrazil toliko umetniške sile. Sicer je pa slikan „Hus" tendenciozno.
Prvo svojo sliko je izdelal, ko je bil star 20 let. To je bila „Eva z Lobkovic u sveho otce v žalafi."2) L. 1872. je občno pozornost zbudila slika „Svatebni pruvod3) kralovnv Kunhutv". Velika slika ,,Loučeni Pfemvsla Otokara II. s rodinou pred valečnym ta-ženim do Rakous"4) ga je napotila v Monakovo. Spoznal je namreč,   da  je bilo  njegovo   dosedanje
1)  Obsodba.
2)  Pri svojem očetu v ječi.
3)  Sprevod.
4)  Odhod na vojsko v Avstrijo.