Inser&tl so sprejemajo in volj« rimopna vrsta:
S kr., Jo so tiska 1U rut, t® il i, » ,- 2 t, i 5	:t
<1 1, it II " II
Pri vočkratnoin tiskanji se 'ttua pri........ »manjša
R o k o p I s I
so tto vračajo, uofrankovana pisma so no sprejemajo
Naročnino prejema opravništvo — (administracija) in ekspedioija na Dunajski oosti št. 15 v Modija-lovi hiši, II. nadstropji.
Političen lisi nslorasli n a r o a.
Po poiti	prejeman velja:
Za celo loto	. . U) gl. — ki.
Za poileta	. . 5 „ „ Zn četrt lota . i! „ 50 ,,
V administraciji velja:
Za eolo leto . . H gl. 40 ki Za pol leta . \ „ „ Za oetrt lota . . 2 „ 10 „ V Ljubljani nit dom pošiljat volja (SO kr. voo na leto.
VredniJtvo na Dunajski štov. 15 v Medijatovi hiši
Izhaja po trikrat na todo sieer v torok, čotrtok in soboto.
Deželni zbor kranjski.
Dvanajsta seja G. oktobra. (Konec.)
Raznim občiuam so dovolijo prikladc in sicer: Vinici za šolo in popravljanje cerkve za Vinico, Učekovce, Novo Lipo, Hrast, Staro Lipo 110%, za Gorenji iu dolenji Suhor 88%i za v Vinico šolani del občine, kolikor je ni vfurane v Vinico , 80%, za Belči Vrb, češnovte, Knežino in Lahino 58%; občini Vrh za šolske potrebe 53%, za popravo cerkve pa 30%, tedaj skupaj 83%; občini Bloke za Gradiško, Hitenje in Zales za popravo cerkve pri sv. Trojici 41%. za občinske potrebe pa 20%, skupaj 01%; Cerknici za Via k o za popravo cerkve pri sv. Trojici 53%; Koša ni zaOstrožnobrdo za šolske stroške pobiranje 5 gld. od vsake hiše ; občini C o 1, za poprave farovža 34%, za občinske stroške pa 30%i skupaj 70%; cestnim ooborom: v K r-škem 18%, v črnomlji, Lušičah iu Ribnici pa 15%. — Prošnja Podzemeljske občine za vvrstenje pota poleg Grmu čez Luhiuo med okrajne ceste se izroči deželnemu odboru, s pristavkom, naj za potrebno popravo omenjenemu pota občinam, ako bode treba, dovoli do 300 gld. podpore. — Prošnja občinskih vrad-nikov za zboljšanje njih služb so izroči de želuemu odboru, naj dotične razloge preiskuje in prihodnjemu dež. odboru predlaga. — Gled6 vzdržavanja nove Turjaške ceste se ogla-ii poslanec Pakiž in Bvoje začudenje izreče, da bi morala kočevski in ribniški okraj zdiževati turjaško ceBto. R<bn,ški okraj imu 66, Kočevski 137 kilometrov svoj h ceBt, tudi sta v 11 letih, kar ju on zastopa v deželnem zboru, izdelala mnogo cest. Čudno bi toraj bilo, da bi morala zdaj še v tujem okraju — laškem in ljubljanskem — zdržev&ti cesto, ki ni tolike koristi posameznim kraji m, kakor marveč z»ezi mesta ljubljanskega z deželo in celo Hrvatsko. Kočevske ceste veliko trpč, ker vozijo tuji vozniki žaganic z givjšinskih parnih žag v razne kraje in cesto zdeluj"jo tako, da bi jo bilo treba skoraj po petkrat na leto ua-Hipati. On tiraj nasvetuje, naj nova turjaška ceBta ostane še naprej v oskrbovanju dežele. Dollhof podpira ta predlog omenivši, da ravno ta kraj nima no držtvne, ne železne ceBte. Razun tega je prebivalstvo v Kočevskem] in Ribniškem okraju revno, in mora diugej iskati živeža, s havziranjem, z lončarijo, suho robo in Itgarstvom po hrvatskih gozdb. — Kaltenegger ugovarja temu nasvetu in v dolgem govoru ponavlja že znane reči in pripoveduje, kako in zakaj se je cesta delala. — Pri posebni obravnavi prebere g. Pakiž 7 postave o cestnih zadevah, po kterem se nikakor ne more okraju ribniškemu in kočevskemu naložiti zdrževanje ceste turjaške. — Robič oporeka, da bi se stroški za to naložili okraju ljubljanskemu, ki ima sam svojih cest 186 kilometrov. On toraj podpira nasvet Pa-
kižev. — Dežman povdarja , da je bilo že luni sklenjeno, naj deželni odbor gled<5 te ce ste deželnemu zboru stavi svoje predloge. Po cestni postavi se res okraju ribniškemu in kočevskemu ne more nakladati zdrževanje te ceste, zato je pa treba nove poBtave, iu zato nasvetuje upravni odsek, da dotični sklep potrebuje najvišjega potrjenja. Ako bi se predlog Pakižev sprejel, bilo bi to jako nevarno za druge cestne odbore, ki bi lahko zahtevali, naj se ta ali oni kos ceste prevzame v deželno oskrbovanje. Ako se pa sprejme Pakižev nasvet, nasvetuie on do.lavck, da ima to veljati samo za prihodnje leto in da vsi Btroški ne Bmejo zuašači žez 2000 gld. — Robič omenja, da k nasvetu Pakiža nasvetuje dostavek: ,,Do-kler se konkurenca za zdržavanje ceste ne določi. -- Pakiž odgovarja Dežmanu, da se za-morejo sklepi delati le v postavnih mejah ; nko sta po trditvi Dežmanovi okraja Ribuiški in Kočev ki šo prostovoljne darove dajala, to nikjer v poBtavi ni prepovedano. — Poročevalec Gutmannsthul ob kratkem še zagovarja nasvete odsekove. Pri glasovanji pade predlog Pak žev. Vsled tega odpadeta tudi do-stavka Rob ča in Dežmana, in so sprejmo nasveti odsekovi, ki določujejo, da bode dežela do leta 1885 oskrbovala novo cesto in plačevala samo polovico stroškov, ki pa ne smejo presegati 1500 gld., drug.i polovico pa ima razdeliti tako, da bode plačeval okraj ljubljan ske okolice 24%, laški 22%,, ribniški 26%, kočevski 28%. Do 1. januarija 1883 plačuje vbe Btroške dežela. Tudi se turjaška cesta vvrsti med okrajne ce3te, cesta od razpotja Btudenško Škofeljske ceBte čez Gumniše do nove Turjaško cesto bo pa kot okrajna cesta opusti iu deželnemu odboru naroči, da zadobi najv šje potr,enje glede gori odločene konkurence. — Seja se potem ob dveh popoludne sklene in pr hodnje zborovanje napove za soboto 7. t. m. ob 10. uri.
Trinajsta seja, 7. oktobra ob 10. uri dopoludne. Prebere in odobri se zapisnik zadnje seje. — Prošnjo Vijiavske občine za podporo v numen obrambo vode toplo podpira g. Lavrenčič in stavi predlog, naj se odpiše 1100 gld. v tu namen lani posojenih, obenem pa privoli nove podpore 2500 gld. Tudi g. deželni predsednik podpira nasvet Lavrenčičev, rekši, da bodo reč zdatno podpirala tudi vlada. Dr. Deu enako priporoča podpora, stavi pa nasvet, naj se dovoli 1000 gld. Z njim se strinja dr. Poklukar in napOBled tudi Lavreučič. Vendar pa pri glasovanji ta predlog pade s 13 proti 14 glasovom, in sprejme se nasvet odsekov, da se zbriše posojenih 1100 gld. — Za most v Jami se dovoli 100 gld. podpore. — Prošnji učitelja Itanta na Premu za 2. starostno priklado in podpiralnega društva modroslovcev na Dunaji za podporo se odbijete, — Pri ob
ravnavi o zidanji novega muzeja oglasi se dr. Zarnik in omenja, da med darovalci in pod-podporniki tega pod»/,etja pogreša velikih posestnikov. Eden izmed njih (Apfaltrern) je unidan surovo napadal ljubljansko mesto, da je premalo darovalo za gledišče, a njegovega imena ne najde med njimi, ki bo za novi muzej kaj dali. Mož naj bi Begel prav globoko žep. Dalje govori o pravici mesta ljubljanskega do prostorov za svoje šole v licealnpm poslopji, vendar pa izreka nado, da bode po-razumljenje med deželnimi in mestnimi zastopniki mogoče. Konečno pa omenja, da zidanje novega muzeja vsi želč, in da bodo vsi tudi glasovali za nasvetovane predloge. Dežman in poročevalec Lukman nekoliko ugovarjata iu zlasti prvi trdi, da so trije veliki posestniki precej podpisali za t ovi muzej, (Zarnik: v zapisniku deželnega odbora jih ne najdemo I) Pri glasovanji Be soglasno sklene, da naj dežela licealno poslopje naučnemu ministerstvu proda za 40.000 gld. ob enem pa se z njim pogodi, kedaj da ae ima prenesti muzej in se morajo preseliti mestne šole. — Pritožba ob čine črnomaljske zastran preskrbljevanja Fran-č ška Kolbc.na se izroči di želuemu odboru v rešitev. — Zastran Grosupelj-Krške ceste se sklene, da ostaDe toliko ča«a v oskrbljevanji deželnega odboru, dokler bodo dovršene potrebne pripruve nu tej cesti in sicer: od Gro-suplja do Velikega Mlačevega, kjer ima cestni odbor okolice ljubljan-ke v prihodjem letu cesto razš riti in vzdigniti; pa iz Krke v Rašico in proti Velik m Leaam do Žužemberka, ktero mora popraviti cestni odbor Zatiški. — Gled6 prošnjo občine Dol zastran podpore za vravnanje obsavsk h bregov se nasvetuje, da naj deželni odbor reč natanko preišče in |»o-razumi z vlado ter prihodnjemu deželnemu zboru o tem poroča. — G. Klun omenja škode, ktero je Sava naredila pri Stožicah, in nasvetuje, naj se tudi pregled tega kraja priporoči deželnemu odboru.
Ob enem pa nasvetuje dostavek, naj se deželni odbor pooblaščuje, da nemudoma potrebno ukrene, ako bi se reč ne dala odkla-dati. — Dežuiau je zadovoljen , da bb ogleda tudi Sava pri Stožicah, tega pa ne odobruje, da bi se deželnemu odboru nakladala dolžnost, ki bi morda pri?adejala veliko Btroškov. V tem smislu govori tuJi Schaflur. Klun ju zavrača, da je to nujno potrebno, ako se boče kaj pomagati, in bi preiskava pokazala , da je treba pomagati precej in ae reč ne da odkladati do druzega leta. — Dr. Poklukar nasvetuje: Vlado naproaiti, da bi za vravnanje Save v državni proračun stavila večjo avoto kakor doalej, ravno to je hotel nasvetovati poslanec Robič, ki pravi, da bi bilo to tudi državi na dobiček, ktera bi imela več davkov, ker bi se obvaroval na ta način marsikak kos dobro zemlje, ki ga sicer Sava oduese. Pri glasovanji se sprejme nasvet odsekov, b pristavkom, da se naj ogleda tudi Sava pri Stožicah, in
ravno tako nasvet Poklukarjev, drugi priatavek poslanca Kluna pa ae zavrže. — Pazniku Dob-nikarju v poailni delavnici se dovoli, du t-o mu bode v pokojnino vštevalo 72 gld. njegovih postranskih zaslužkov. Prošnja Janeza Kanta in tovarišev iz Martiujega Vrha za povrnitev nekih gozdnih pruvic se izroči deželnemu od boru, da prosilcem odpiše, da se v tej zadevi ne da nič storiti, ker nima deželni odbor pri tem nič govoriti. — V ta ju i seii se potem prošnja kontrolorja Gabriela UrbaBa za povek-šanje petletnic odbije, in ravno tako prošnja računovodja Ivanetiča za trimesečni dopust Ob enem se gledč zadnjega sklene, da se mu bode, ako bi šel v pokoj, pokojnina odmerila na podlagi plačo 1500 gld. iu 100 gld. osobne doklade. Ko se zopot prične javna seja, preberete se naslednji interpelaciji do deželne vlade:
Iiitci'i»elaelju
do slavne c. k. deželne vlade.
Prav goste bo pritožbe o napakah, naha-jajočih Be v posestnih polali, na podlagi katerih se ima plačevati novi zemljiški davek, pa temu bo ni čuditi, ako je res, kur se je sploh govorilo, da Be je pri spisavanji dotičnih posestnih pol veliko mauj gledalo na zanesljivost pisalcev, kakor na to, kdo pisarne ceneje preskrbi. — Reklamacije pripuščene zoper novo vcenitev zemljišč imele bo sicer tudi nalogo odstraniti napake glede posestnikov in gotovo se je mnogo takih najiak popravilo, vendar pa jih je kakor se zdaj kaže, še ostalo mnogo in posebno ao ostale take UBpake, na katerih poprave dot čniki niso mogli misliti, poaebno ako se je komu v taki občini pripisalo posestvo — v kateri ničesar ni poseatoval, katere morebiti še celo poznal ni.
Le naravno je, da tako prizadeti goapodar v prvi vrati, kolikor moči — odreče plačilo po pomoti mu naloženega davka iu da popra vo napačne posestne pole prosi pri dav karskem uradu, kateri piučilo terja.
O vBpehu takih prošenj pa bo došlo pod pisauemu od kmetov in gospodov glede uradnikov, ki imajo nalogo davke prejemati pri c. kr. glavnem davkarskrm uradu v Ljubljan , prav nepovoljne naznanila.
Popolnem zanesljive on.be trdijo namreč, da bo omenjeni uradniki ni uljudni pri prejemanji davkov sploh, da so nevoljni, ako pridejo stranke koj začetkom uradnih ur, da pa o pritožbah zoper napake v posestnih p o I a h u e a n m o nič nočejoslušati, ampak take Htranke [trav neuljudno in osorno odpravljajo, — ker ae neuljudno vedenje uradnikov nikakor ne spodobi najmenj pa pri uradu, v katerega mnogi dav koplačevalci dohajajo iz zelo oddaljenih krajev, da zadostijo bvoji najtežii državljanski dolžnosti s tem, da prineso — dostikrat prav teško prislužen davek; — in ker mora dalje tudi Blavna c. kr. vlada na to gledati, da se iz dragocenega dela za uravnavo zemljiškega davka odpravijo vse rečne napake ter da se davek terja od pravega poaestnika zemljišča, — vprašajo podpisani:
1.	Ali hoče Blavna c. kr. vlada strogo na to gledati, da vsaj davkaruki uradniki, kateri redno obč jo z davkoplačevalci nikdar ne prezirajo svoje dolžnosti uljudcega občenju?
2.	Ali hoče alavna c. k. vlada za to skrbeti, da se v nov;h posestnih polah nahajajoče se napake koj po njihovi izvedbi odpravijo, in da v to brez ugovora pripomorejo davkanki uradniki?
3.	Ali jo slavno c. kr. vlado volja dav-karakim uradom ukazati, da bo koj z ogla-
šenjem napak v posestn h polah, — ustavi iz-terjavanje davka od osebe, kateri je bil valed take napake predpisan?
V	Ljub^ani 7. oktobru 1882.
Polclnkar in tovariši.
Vntci*|iel»eiji»
ilo preblagorodnega gospoda c. kr. deželnega predsednika.
Po §. 1 občinskega voh nega teda za vaj vodatvo Kranjsko od 17. febiuarija 18GG imajo pravico voliti — 2. f) načelniki in višji učitelji občinskih ljudskih šol iu vodje, profesorji in učitelji višjih učilnic v občini. Vzlic tej jasni poBtavni določbi je pri predstoječib ob čiiskih volitvah v Rudolfovem županstvo gg. Florentina llrovata, vodjo tuinošnje ljudske šole., Rafaela Klemeučiča, Bernarda Vovka, Lad.alava llrovata in Ignac ja Stavdaharja, c. k. prof. na tamošuji gimnaziji, kateri ho iz-pitani in z dekreti od naučnega m nLterstva nastavljeni, iz imenika vol.lcov izpustilo.
Proti tej nepostavnosti o pravem času vložena reklamacija je bila ovržena od reklu-macijake komisije in tudi pr.ziv je bil od c. k. okrajuega glavarstva novomeškega odbit, ne da bi ono bilo navedlo kakov,h razlogov za svoj odlog.
Ker so a tem ravnanjem c. k. okrajnega glavarstva v Rudo bvem prelomlja občinski red za Kranjako, ker ae dalje h tem krati državljanom njihova v osnovnih zakonih zagotovljena državljanska jiruvica, in — ker c kr. okrujuo glavaratvo v Rudolfovem pritrjuje ta-kej nezakonitosti, vprašajo podpisani preblago rodnega g. diželnegu predsednika:
1.)	ali mu je znano, da bo za predstoječe volitve v Rudolfovem vodia ljudski- šole in štirje c. k. profesorji tamošnje gimnazije niHo vpisali v imenik volilcev in du je tudi c. k. okrajno glavarstvo proti tej nepoetavnOBti vloženi priziv odbilo?
2.)	Kaj miHli atoriti, d« ae v prihodnje za brunijo taki deželnim in državnim temeljnim zakouim proti v ni odloki?
V	Ljubljani 7. oktobra 1882.
Navratil, VoŠnjak, Zarnik, Polclnkar, Jilei-
tucis, LavrenčiH, Pakii, Jiobič, /Svetec, Potočnik, Klun, Deteta. Ob '/i'6. uri bila je seja kot.čana in prihodnje zborovanje napovedano na ponedeljek ob 9. uri zjutraj
(Iz aedme aeje dne 2(1. septembra.)
(Dalje.)
Na razgovor pride sedaj predlog nemškega deželnega odbora in povsem nemškega finančnega odneka naj a o dovoli zu neobliga-toričui pouk nemščine na slovenskih Ijudakih šolah 500 gld.
Proti temu jiredlogu oglasi se poslanic Svetec. On pravi: Dr. BchullVr rekel je, d« jo 600 gld., kuteri ho dudo za nepotrebni nemški pouk na slovenskih Ijudakih šolah, le ,,baga-tela" iu veudar je to ista uuilu avola, katero je po uusvetu zgolj nenškega finančnega od seka odrekel deželni zbor za podporo ljudskih šnl za »slo, večinom po prečustitih duhovnikih vzdržavanih. Uže laui aem rekel, du je avota nasvetovaua iu dovoljena zu nemški pouk na slovenskih ljudskih šolah popolnem zavržena. lato danes po nu vi jam t! polnim prepričanjem. (Dobro! Dobro.) Deželni odbor sedajni seveda hvali se, da ho je za nemški pouk oglasilo ODO učencev slovenskih. Poročilo deželuega odboru kranjskega pu nam ne pove, koliko teh prijavljenih učencev je tudi pri nemškem pouku ostalo, in kakšui ao bili vspehi tega uailjeuigu in nepotrebnega pouku. Meni(
nijao znani oduošaji vae kranjske dežele v tej zadevi, a kolikor so tiče nemškega pouka vsaj v litijakej šol', .hočem nekoliko povedat', kako se je tu delalo, da se je ustanovil prostovoljni neobligatni m mški pouk. Deželni odbor in c. kr. diželni šolaki svet, ata v jako prijazni j zvez1, nu seveda, ,,meso od mesa" ne mero biti tudi drugače. Najprvo je deželni odbor, potem pa c. kr. deželni šolski svet navduševal učitelje, naj gledajo iu delajo ua to, da se ustanovi prostovoljni neobligatni nemški pouk oa slovensk h ljudskih šolah kranjskih, s-veda udi v Litiji. (Kako pa bi sinela manjkati Litija pri pouku v nemščini, ta po Veateuecku tako alavnozuani okraj kranjski. Op. poroč.) Učitelj in vodja litijske šole storil jo svoje, du bi pridobil kaj učencev za nemški pouk, po naročilu deželnega odbora in deželnega šolskega sveta; u oglasili bo se le trije pouka v nemščini željni učenci; pouk za tako majhno štev lo učencev je bil tedaj nemogoč. Kar pride deželni šolski nadzornik Ijudsk.h šol gosp. Rajmund P.rker v Litijo iu prvo, kar je atoril je bilo, da je vprušal, kako je z neobligatn m nemškim poukom na litij-skuj ljudskej šoli. Učitelj odgovori, da He je potrudil ga upeljeti, da pa uij bilo mogoče ga ustanoviti, kajti le trije, od katerih ho starši to želeli, ho bu prijavili, več j»a jih uij bilo.
A g. deželni šolski nadzornik Pirker mu odgovori: „Tu boste precej videli, kako ae taka stvur napravi 1" Precej potem vpraša g. Pirker otroke: „Otroci, kdo hoče nemški znati? Tu je priložnost ae nemško naučiti I" In takoj je puHkočila cela tropa jiaglavcev izza klopij in vsi so prijavil', da hočejo znati nemški. „Glejte", je rekel c. kr. deželni šolski nadzor-n k lju Inkih šol, ,,tako hi; mora delati in učencev ne manjka" in takoj a« jo ustanovil v Litiji neobligatni nemški pouk na ljudskej šoli. In g. Pirker je rekel učitelju litijskemu, dn ae ima natanko ravnati po ukazih kranjskega deželnega odbora in diželnega šolskega sveta, drugače ga bode moral prijaviti in prišel bodo v disciplinarno preiskavo. (Kl ci: Čujte I Ču,te I)
I'i uk nemški u tanovil he je potem v Litiji, a mislim, du je bilo z nj m po celej deželi ravno tako kaknr v Litiji. Navdušenje provi ciranh ptiglavcev za nemščino pa nj trajalo dolgo in je kmalu ugasn,In. Po zimi je bilo šu nekaj (ibinkova!cev, a po leti nobenega. Le škoda, da g. deželni šolaki nadzornik ljudskih šol g R. Pirker nij prišel i potem koncem leta nadzorovat nemški, njemu toliko priljubljeni pouk, oivedočil bi se bil, da je bla njegova agitocija vsaj za litiji-ko šolo popolnim Rrezvapešua. Otroci naučili bo se pisati malo številice nemšk h črk, druzega pa nič, in imeli »o priliko, vsaj nekaj pozabiti. (Klici: Mina!) čn sedi otrok od 7. do 12. leta v ljudskej šoli po 5 ur na dan, potem ima uže zadosti in vsak daljni pouk v nemščini mora biti brezvnpešen.
To jih nikakor ne gre, da nemški , Schul-verein" učitelje tujrio podkupuje, naj bi širili nemštvo. Kako pride sploh deželni zbor do legii, podpirati uemškovalno delovanje „Schu!-vereinovo '? Oni delajo šole, deželni normalni šolski zaklad pa jih mora vzdržuuiti. Ali skladajo v deželne zaklade mar Neme, in ne v ogromnem številu Slovenci? In ali Be ne godi potem velika krivica Slovencem? Koče-varji itak uže delajo deželi premnogo stroškov, ko hodijo širom svitu in mora deželni zuklad za nje plačevati ogromne avote bolnišnicam. Tu bi bilo dobro, da bi ae nupravile kake
ustanovo, da no bi dežela trošila toliko novcev V Kočevji imajo bolnišnico, in še to mora vzdrževati deželni zaklad. Dr. Schrey je izrekel, da ho dajo večjidel lo za slovenske šole, u tu vidimo, da nasprotna gospoda podpira lo h posebno navdušenostjo nemške šolo in uemški pouk na slovenskih šoluh.
Pa šo na štirirazrednicah je nemški pouk popolnem brezvspešen in škoda je za Cas in denar, ki se troši v očituo škodo duševnega razvitka slovenskega naroda. (Dobro! Dobro!) Poglejte gospodje, povem Vam slučaj, ki dra stično osvetljuje nhšo šolske razmere. Učenec štirirazredn'ce hotel je letos ustopiti v gimna zijo, a nij mogel, dasiravno je stala v se ve da nemškem spričevalu cela vrsta Bamih „sehr gul" — in zakaj V Zaradi nezmožnosti v slovenskem jeziku! (Klici: Čujte! čujte I) Gospoda, tu bodo treba govoriti kmalu resno besedo. (Dr. Vošnjnk: Bomo užel)
Gosp. Dežman rekel je, da se mora poslom, ki znajo nemški, plačevati po dva gld. na mesec več. No, če bi to bilu istiria, morali bi mi, ki imamo veuder v prvej vrsti skrbeti za duvkoplučujoče gospodarje, ue za posle, posebno gleduti na to, du ue zuujo posli ni-česu uemški.
No, pa če je uže, kakor Dežman misli, toliko hasnovitu nemščina za posle, — zu kmeta pu uij, nikakor ne. Nijscm še nikoli slišal, du bi tisti kmet, ki zna nemški, tam pridelal 5 mernikov žitu, kjer pridela kmet, ki zna sumo slovenski, le 1. Temveč pa dobro vem, da tisti kmetje pri nas, ki znajo neknj nemški govoričiti, so navadno najslabši, kaiti čestokrut so tuki pijanci in se klatijo po krč-mth in spravljujo svoja posestva ua kant. Sploh pa je res čudno, da nasprotna gospoda ravno zdaj toliko oili nemščino, ko imamo uže spodnje slovenske srednje šole in dobimo, kakor nam je po ustavi zagotovljeno v kratkem gotovo popolnem slovenske srednje šole. Naklad na deželni uormuluo-šolski zaklad znuša uže 17% doklade, in če se bode tako delalo naprej, bode drugo leto treba 18%. Zato mislim, da nij treba, da se denar zumetavo, in to se stori, ako se dovoli 500 gld. za ne potrebni nemški pouk, zatorej bodem jaz iu moji somišljeniki proti dovolitvi glasovali, (Dobro! Dobro!)	(Dalje prih/)
Politični pregled.
V Ljubljani 9. oktobru.
Avntrijnk< dežele.
Minister poljedelstva grof l^alkenliajn potuje po Dalmaciji, ogleduje ceste, polja, gozde iu truvnike, vzluuti izaušenje močvirjev, vravnavo n ko Neretve i. dr. — Btnečaui so po Dalmaciji meBta zidali, Fruncozje ceste izpeljali, a avstrijska vlada ui storila zu Dalmacijo uič, tako so tožili nekateri. —■ Vlada je Bicer mnogo Btoriln za upravo deželo, za morsko kupčijo, a za n8rod do I. 1875 le malo. Od tega leta, od cesarjevega obiskovanju v tem letu, se vlada mnogo peča z Dalmacijo. Počlu je tudi še to leto vstaju v sosedni Hercegovini in o(1h limul se je ves svet zanimal za Dalmacijo. Prejšno ministerBtvo je pošiljalo izvedence v dižolo, ki so potovali le ob morskih bregovih, tudi so gradili nekaj železnic, ki pa niso nikjer v zvezi z drugimi, tako da država plačuje vsako leto za te železnico (10.000 gld. ker ui skoro uič prometa. Skleuili so sicer vravnnti Neretvo, n dovolili tuko neznatne Bvote, da ni nikjer nič zdulo iti ui bilo pr.čukovuti kuke koristi.
Iu tako so vstavoverci ravnali z vsemi nared-bami v Dalmaciji, ni mogla napredovati ne kupčija ue obrt.
Toliko bolj gro hvalno omeniti doluvnoBti sedanje vlade. Dalmaciju je poatala sedaj važna, ker vežo na novo pridobljeni deželi z drugo monarhijo. Pred vsem je treba Naretvo vravnati, vezati železnice z drugimi itd. Da se bode kaj zgodilo uam priča potovanje ministra v deželo, ki ne praša le drugo, marveč bo hoče sum prepričati.
Vnanje države.
Svetemu Očetu je te dni krogla brenčala mimo ušes. Sprehajali so se z več du-hovuiki po vatikanskih vrtih, kar ae začuje pok in krogla je letela mimo desne rame papeževe. Vsi so močno prestrašili, in Sv. Oče so bo vrnili v svoje sobe.
To pu tuko-le pojusnujejo. Kmet je imel puško davno nabito, kur se jc pa bal, da bi se mu pri streljanji cev na razpočila, privezal jo je ua drevo, na petelina vervico uatvezel in tako puško od daleč Bprožil. Krogla jo 20 korakov pred papežem padla na tla; kmetu bo naložili denarno kazen. Tako so govorili listi v suboto, pred dvema dnevi so pa piBali isti listi, da se je nekdo v nogradu vadil v streljanji na tarč', u strel se mu ie pokazil in krogla se jo zgubila blizo pupežu.
Tako se poroča, dasiravno tisti, ki kraj poznajo, pravijo, da je to nemogoče. Kaj bi storila laška vlada, ko bi izgovori o zarujavelih puškah in o streljanji ne obveljali. Ali bi si upala prijeti tacegu „vnetega patriota". Kar se je z mrličem Pijem IX gudilo, nam kaže, da vlada nasproti hudodelcem zoper papeža uič ne opravi. Ni davno tega, kar jc nekdo tožil pnpežu t. j. njega opravnike pri laški Bodniji, iu aodniju je bila precej pripravljena ra/.Bodit.i tožbo, dasiravno nimu oblasti Boditi o papeževih stvareh, ker papež so vladar v Vatikanu, a ne podložni laškemu kraljestvu. Vidi se, kako Italijani čislajo papeževo neodvisnost.
V kutol ško cerkev povrnil bo jo duhovnik Janez Jungbauer, iz škoiije Budejeviške, uekuj času ju bit pri Hturo kutulikih, in kukor sam pravi, deloval je pri listih cerkvi sovražnih.
|Vram*OMki katoliki gledajo nekako z zavidljivim očusom ua zmugovalce v Figiptu, protestante Angleže. — Bes jo sicer, da Francosko naj je uže v deželi ta ali una vlada, na zunaj zmirom postopa kakor katoliška velevlitat. A radikalni vladi ni uič verjet'. Kar pa teluj katoliška Francija no stori, to pa dela protestantska Anglija. Uže pri egiptovski vojni je bilo dobro preskrbljeno za vojake katolike. Anglija no krati svobodo ka tol kom doma in tudi ne v naselbinah. Gorkev pa hvaležuo sprejme to varstvo, ker skoraj desetina vseh katoliških škofov živi pod Angleško vludo.
Izvirni dopisi.
V Iiitiliiiik-U, <;. oktobra. Včeraj vršila se jo redka slovesnost v unšem meBtu. Novo šolsko poslopje bilo je blngoalovljeno. — Ob t), uri brali so preč. g. dekan slovesno sv mašo, pri katerej so poleg šolske mladeži bila navzoča oficielua dostojanstva : uradniki, mestni odbornik , mestne korporacijo zastopniki itd Po sv. maši pomikala se je med pokanjem možnarjev in zvonenjem procesija od farue cerkve, po lepo z zastavami okinčanem trgu, do novega šolski go poslopja, ki je bilo v krasni [praznični obleki, v tem redu: šolska mludiua z zastavo, duhovš ua, vojaška godba (Khuna
pešpolka), ki je bila v ta namen iz Ljubljane povabljena, dostojanstva iu velika nncžica ljudi, častno stražo je oskrbovala tukajšna požarna straža. Ob 11. uri bila je cerkvena sloveBuost dokončana.
Popoludan bil je banket v enih aobun novega šolskega poslopja, pred katerim je svirula vojaška godba. Povabljenih je bilo preko 58 oseb. Iz Ljubljane imeli smo dva odlična gosta, gospoda drž. poslanca Poklukarja iu g. stavb, mojstra Potočnik-a. Deželni predsednik bil je zadržau osebno vdeležiti Be; došel je pu med banketom telegram, ki je bil z veliko navdušenostjo sprejet. Moj družim želi, nuj bi bilo to poslopje meščanom v pravo odgojo iu izomiko. Nasvet g. Murnika, naj so preblag. iu vsej deželi tolikauj priljubljenemu gospodu izreče takoj tehgraiično zahvala, Bprejel se je z enako navdušenostjo por acclamationem. Iz-mej druzih uapituic bile so nadalje najbolj živahno sprejete ona na preBVitlega cesarja, na deželnega predsednika, ua mestnu korporacijo in sploh meščane Kamniške, katerim je častitul g. drž. posl. Poklukar, da so Bi tako lepo poslopje zgrudili, ki pa davkoplačevalcev ue bo uič bolelo. Omenil je tudi, da je gotovo želja vseh meščanov, naj bi Be v tem poslopji uudaljeval stari nauk (ne pa kaki puhli liberalizem besede dopisnika). Na to napije g. župan dr. Samec domačim učiteljem oo. frančiškanom. Povdarjal je zlasti dve točki, da namreč naši učitelji že toliko let nesebično skoraj brezplačno podučujejo in to s takim vspehom in vnemo, kar bi od druzih no pričakovali.
Da je res želja meščanov in tamošnjega ljudstva, da bi še nudalje oo. frančiškani pod-učevali, povzeti se mora iz navdušenosti, s katero je bila ta napitnica sprejeta. Že pri vabilu k banketu so meščani le pod to pogojo obljubili vdeležiti se, ako ostane šolski poduk v prejšnih rokah. Zatem so sledili razni toasti na različne stanove in osobe.
Tudi šolske mladine ob tej priliki kamni ške gospe niso pozabile. Priredile bo jim popoldan dobro južnico, pri kuteri se jih je zbralo okoli 300 učencev in učeuk. Toliko drobiža naenkrat vrediti in [>ogost<ti ni luhku reč ali godilo se je vse v uaj lepšem redu No, tega dne otroci ne bodo kmalu pozabili, ostal jim bode vse življenje v prijetnem spominu.
Tako je izročeno novo poslopje blagemu namenu, v katerem se ima i/gojevati in likati tiedolžnu mladina, zaklad staršev, v dobre katoličane in vrle državljane. Bog daj I iu v ta namen ponavljam besede, ki bo bo molile pri blagoalovljenji: et non permittaa in — troire in eum (domum) angelam percutlentem... et ttulla hic n»quitia coutrariue potestatis obBistat.
Štajerskega, 2. okt. (Orglar NarcxvŽavcu. Popotna klerikalna noša. Kaplaniška s t u n o v n n j u.) Ni mulu reč cerkvam ali cerkvenim predstojništvom kakega domačega ali tujega umetnika priporočati javno, ako so umetnik pa navaden delavec v en koš vsipleta, ker tuko cerkvena reč muogo trpi. Mirne veBti pa priporočam orglarja Fr. Narix v Žuvcu (Sachsenftld). Ta umetnik je poBtuvil uže dvojih orgelj v Šentjursko pa Do-bernsko cerkev. Zadnje orgle je poskusil izvrstno muzikal čua glava zlasti še na cerkvenem polju, theol. prof. et. doct. Ohmeliček iz Prago ter si Bprosil kouečuo adresso umetnikovo, češ, da ga po svojih domačih časopisih razglasi doma. To bi bilo nekaj 1 Toraj no priporočajmo vsi in ne VBakega; v tem krogu vemo pa zdaj v naši štajarski deželi mojstra. Naj mi bo dovoljeno poročati, kako so se
II. gg. duhovniki v daš h slatinskih toplicah noBili. NoBijo se od nekdaj, in tudi v tem letu je tako bilo, tri četrtinke čisto klerikflno, pa klerikal-civilno, posamezni nemški, ruadjar-ski, hrvatski duhovniki tudi s postransko če lustuo brado. Klerikal-civiluo nošo so ranjki nepozabljivi uadžupnik dr. U.aga tudi djansko zagovarjali, iu b: bilo želeti, da bi cerkvena oblast odobrila take času primerne stanovske olajšanja. Par prijateljev , pa mislim, me ni umelo, podtikaje mi, da zagovnrjsm za duhovnike čisto civilno nošo, kar mi pa nikdar na misel ni prišlo.
Vsak sprevidi, da gg. kaplanom zdaj treba več ko kedaj pripraviti primernega stanovanja, ker so gospodje več ko kedaj navezani na sobo. KristjanBke občine, ki si dub. pomoč-l.ika želijo, bodo morale pred vsem zdaj primerno stanovanje uže pripravljeno imeti, preden za gospoda prosijo. Stanovanje duhovnikov vsakako uplivajo tudi na zdravilno stanje duhovenstva, in bilo bi želeti, naj bi se vsa-cemu gospodu odkazale dve lepi sobi, ali Baj edna veča z večimi okni. Pri nas se je pripetil slučaj, da gospod odkazane mu Blužbe ni mogel nastopiti zaradi nedostojnega stanovanja in takrat zaslišani izgovor nekega kmeta: „Saj jez tudi nimam boljšega stanovanja1' ne velja; ali primerno stanovanje, ali pa nobeuega gospoda 1 Da par slabih kapiaoij imenujemo, bi take bile: v Kistrivmci, pri sv. Rupertu v Slov. Goricah, dalje v Framu, kjer je r. si. Caf bival skozi 20 let, menda Da škodo svojemu zdravju in še drugod. Omenimo tudi nekterih gospodov, ki so si za olepšanje oziroma za povekšanje kaplanskih stanovanj zasluge zadobili in sicer: slav. g. duh. svetovalec in župnik pri sv. Lovrencu Meško, ki je bla govoljno jedno svojih Bobic kot drugo kaplan-sko sobico k prejšnji odstopil, in g. č. župaik Fischer, ki je kot provisor pri sv. Marjeti pri Pesnici premalemu kaplanskemu stanovanju privsel potrebno drugo sobico.
Iz ŠfajcrskcgH. (Francoščina po učilnicah naših.) Po vsih gričih in bregovih so se kedaj malikom na čast mal.ški darovi pa oguišča užigali in d ma je bilo dovolj 1 Taki moderni malik, kojemu se preveč kadi ali daruje, so tuji jeziki in zlaBti še francoščina v naših šolah. Priznam temu jeziku kako veljavo posebno, in kakor vsi izobraženi slavjanski krogi se nemškega posredovalnega vezilnega, ali kakor hočejo univerzalnega jez ka uče, Be Blobodno po celem svetu tega jezika učijo; naj ima jezik ta po viših šolah veljavo, naj se ga žeostvo uči premožno, blagorodno za lastno plačo, pa privatno kakor kedaj po učilnicah ženskih na svojo roko; nezuamo pa, kako se je ta jez k priklatil nam clo v naše srednje šole fantiške pa dekliške obligatno? Pred kratkim še smo slišali na vsakem vrglu toliko francoščine pri vsaki tretji besedi iz ust bodisi profesorjevih ali gOBpodičinih, da je bilo kaj! Tukaj si slišal: Parlez-vous frarg.ais? — tamkaj zopet: Non monsieur,je suiB Frai.£ai8.
No to že preseda zdaj Nemcem iz dru zega obzira in gotovo tega jezika po naših nižih učilnicah ni treba I Zaseduje samo pro stor, da se domači drugi deželni potrebni jezik bodi si nemški ali slovenski prezira in to je preveč! Koliko nam obligatni italijanski jezik po naših štajerskih ali tirolskih ali primorskih učilnicah koristi, mislimo, da bodo sedsjni pa trici na kurulimh sedežih spoznali, kar prejšui niso! Toraj mesto tujih jezikov oajpreje domače v šole upeljati I
Domače novice.
V Ljubljani, 10. oktobra.
(.Deželni zbor kranjski) imel je včeraj zadnjo Bejo, ter je zborovanje sklenil s trikratnimi živio-klici na presvitlega cesarja. V soboto bo bili napravili narodni po Ituici skupen banket v gostilni pri „Zvezdi", katire^a te jc vdele-žil tudi g. deželni glavar grof Thuru.
(Minister dr. Pražak) povzdignen je v baronovski stan. Čestitamo !
Razne reči.
—	Blagoslovljenje čitalnične zastave na Vrhniki vi šilo seje pri dovolj ugod nem vremenu sijajno. Prostor pred farno cer kvijo bii je krasno okinčan. Zastavo so bla goslovili č. g. gekan v cerkvi, potem je bilo zabijanje žebljov pod šotorom pred cerkvijo. Prvi žebelj je zabil g. dekan, druzega kumica gospa Kotnikova, tietjega kum dr. Bleivreis itd Slavnostni govor je imel drž. poslanec g. Klun. Ljudstva je bilo ua tisoče. Slavnosti bo se vdeiežili z zastavami Sokol, čitalnični pevci ljubljanski, čitalnica iz Št. Vida, bralno društvo v Borovnici, požarna straža vrhniška in logaška itd. Zvečer je bila veselica v čitalaični dvorani.
—	V Karlovcuje umrl 3. t. kr. pod-županijski lječnik i sudbeni vještak g. dr. Voj teh Majnti nger v 37. letu svoje starosti, rojen v Trebnjem na Dolenjskem. Bil je jako čislan zdravnik. V Weidliugavi pri Dunaji pa je umrl 29. sept. g. Josip Švara, adjuukt pri c. kr. deželni sodniji v Trstu, rojen v Komnu, ki se je bil šel tje zdravit. Ranjki je b i vtl rodoljub ter je zapustil žalujočo \dovo z otrokom.
—	Spomenik cesarju Francu Jožefu hočejo postaviti v Trstu, ter Be je pod načeluištvom barona Sartorio ustanovil odbor, ki ga namerjava postaviti. Sredstva si misli priskrbeti z nuborom; doneski pod tisoč g1. Be ne bodo prejemali.
—	Prememba firme. časnikarskim opravu štvom iu občinstvu, ki po časnikih objavlja inserate, dobro znana firma „Annoncen-Expedition deslleinrich Schalek, Wien I. Wollzeile 12," je izpustila iz svojega dose-danj<ga naslova doscavek , General-Agentur von G. L. Daube et Gomp.' Ker je g. Henrik Schalek že dozdaj samosvojno in na svoj račun oskrboval vse zad ve, ta prememba zadeva le ime njegove firme, ne da bi vplivala naojirav-Ijanje njegovega podvzetja,
—	Grozen umor! Nek velik, precej močen človek z brkami, v Bivi suknji, temnih hlačah in s črnim klobukom pa višnjevim predpasnikom, je 1. oktobra z nožem in sekiro umoril gospodarja Janeza Schduwettra v Sa-roarku, codnijskem okraju št. LeDart ikem na Štajarskem, p>i njegovega dveletnega s nčka, ž^no pa je budo ranil z nožem, potem pa pobegnil proti sv. Marjeti na Pesnic1. Pravijo, da je nožebrusec Ludvik Ferk po imenu, iu soduija razglaša, naj ga vjemo, kjer ga najdejo, in pripeljejo k sodniji.
—	Premembe pri učiteljBtvu na Kranjskem. G. Primož USeničuik imenovan je nadučiteljem za noco šolo v Š ški, in g. Jak. Žebrfj, učitelj v Polhovem Gradci, ravno tu za II učitelja. G. Jos. Janovski, učitelj v Šent-V;du pri Zatičini, dobil je učteljnko službo v Višnjigori in g. Topolovšek je za trdno postavljen v Žalni. G. Jan. Pipan, pride za III. učitelja v Stari trg, in goapdč. Tereza Strle na IV. učitelje,ko me6to ravno tu za
trdno. — G Jos- Med'c, zdaj učitelj v Seiten-siatteu v Spodnji Avstrij', dobil je učiteljsko službo v Kranjski gori. — V Žsbnico (pri Loki) gre zač. g. Kalanj in g. Jan. Jeglič gre kot nam. učitelj v Kranj. — G Jan. Bohimc, učitelj v Šent-Vidu pri Zabč.ni, je za trdno postavljen v Kresnice. — G. Josip, je zatrdno dob i III. uč t mesto v PoBtojini. — Gospdf. Marija Šare gre zač. v Zalog (v Kameuišktm okraji). — G. Al. Kcel, izš. uč. pripravnik, gre zač. v Ihan; tako tudi g. A. Rozman v Nevlje pri Kamniku. Zač. so postavljeni gg. in gospdč.: Jan. Rudolf v Vrbovo, Marija Pod-krajšek v Trnovo, Anton Skala v Ostrožno-brdo, Ilen. Paternost v Senožeče, Andr. Križaj v Lozice. — Umrl je Kočevski učitelj gosp. Dovar.
—	V Ternovem (Tiruav) na Ogerskem je judovski trgovec krščansko ženo pretepava). No, taki bo ti judje, kristjane dražijo, potem pa hočejo, da bi za vsako judovsko krčmo, za vsako judovsko šlacuno stal vojak na straži — za oderuha — juda. Kedar je občna beda, takrat so ljudstvo rado navali na kakšen poseben Btun, nejevolja in obup si išče duška; a judje naj pa nikar ognja z oljem ne gase.
—	P a r i ž k i zdravstveni svet pravi, da otroc, ki so imeli koze, davico, ne smejo pred 40. dnevom v šolo priti, toliko časa je namreč potreba, da zgine nevarnost za oku ževanje.
Javne dražbe.
12.	okt. eks. drž. pos. Terezije Piškur it ltodohovc vasi 4755 gl. Zatična. 1. cks drž. pos. Matija Godino iz Cerknice 2345 gl. Logatec. 1. cks. drž. pos. Marija Logar iz Gorenje vasi 7270 gld. Logatec. 1. eks. drž. pos. Antona Ozimek iz Ilojanjega vrha 1195 gl. Zatičina. 1. eks. drž. pos, Antona Skubič iz Pctrušne vaBi 580 gl. Zatična. 1. eks. drž. pos. Antona Nagode iz Ilotedržice 280 gl. Logatec. 3. eks. drž. pos. Gašperja Sauisa iz Stare Susicc 3709 gld. Postojna. 1. cks. drž. pos. Antona Kune iz Unca 7500 gld. Logatec. 1. cks. drž. pos. France Mihevc iz Martinjega hriba N.127, 7492 gl. Logatec. Zopet drž. pos. Antona Škof iz Martinjaka 1593 gl. Logatec. 1. eks. drž. pos. Mateja Godine iz Cerknice 2345 gl. Logatec. 1. eks. džb. pos. Franc Mihove iz Mar-tinj. hriba 127, 7492 gld. Logatec. 1, cks. drž. pos. .lože Fatur iz liač 51 — 1150 gl. liistrica. 1. eks. drž. pos. Anton Spraje iz Žužcnberga 1200 gl. Žuženberg. 1. eks. drž. pos. Anton Sku-bic Petrušna vas. 580 gld. Zatičiua. 1. eks. drž. pos. Marija Logar iz Zgorne Vasi 11.670 gl, Logatec.
13.	oktobra. Jedna drž. pos, Antonije Hafner iz Ilarij 1300 gl. Bistrica. 1. cks. drž. pos. Marija Žužek iz Juršič 560 gl. Bistrica. Zopet dražba Jožefa Bostjančič 1000 gl. Bistrica. 1. eks. drž. Jurija Starašinic iz Krasine 1050 gl. Metlika. 3. eks. drž. pos. Antona Andlovič iz Lozie 3613 gl. Vipava. 3. eks, drž. pos. Andreja in Jožefa Novak iz Kncžaka 1490 gld. 1. eks. drž. pos. Marka Pavnovič 560 gld. Metlika. 3. eks. drž. pos. Jože Batista, Bistrica 74. Bistrica. 3. eks. drž. posest. Jože Vičič, Lože hiš. 8. Bistrica.
14.	oktobra. 1. eks. drž. pos. Valentin Žibert Spodnje Gameljne 879 gl. 1. eks. drž. pos. Matija Gregorič Nadgorica 4749 gld. 60 kr. Ljubljana. 1. cks. drž. pos. Jakob Kunavcr z Iga 1748 gl.
Umrli so:
6. oktobra. Jera llerger, 38 let, razkrojenje
krvi.
V bolnici 30. sept, Lorenc Trtnik, 33 lot, bolezen v možganih.
5. oktobra. Terez Oružnik, 38 lot, tifus. Pavel Gaber 72 let, BtaroBt.
TeieKreflčrte dennrnc cen« 9. oktrobrn. Papirna rentu 76.75 — »reber«« rent« 77 40 — fclata renta 96.65 — 18601etno driavno oosoiilo 130,— Kreditne akuije 816,— — London 110.20 — Ce». kr, aekini 6.66—. UO-Iriuikov 9-46'/,.