<9 Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. / t first Slovenic Daily" in the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays. List slovenskih delavcev v c^meriki. Entered as Second-Class matter, September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3 1879. Stev. T. NEW YORK, v soboto, Q. januvarija, 1904. Leto XI. Washingtonske novosti. Proti Rusiji. Washington, D. C., S. jan. V via-dinih krogih so prepričani, da bodo na daljnem iztoku pričeli v par dne-^ i 11 grometi topovi, kajti nihče več nt- misli. * in bodo Japonci Se nadalje mirovali. V ostalem pa v Washington i: rado vidijo, da pride do vojske. tem. ko skuša naša vlada svetu dokazati, da bode neutral na, vendarle vsakdo v«', da je uradno mnenje pro-tiru^ko oil predsednika in kabineta, pa v- * < lo za njega častnika. Adinini->t racija simpatizira z Japonsko, kajti txj -It Injt- je pričakovati ugodnejših trgovskih razmer, ni-go od Rusije. -Vaša vlada tudi Rusiji radi tega ni naklonjena. k<• r se car .Nikolaj ni niti zmenil za Roosevehovo posredovanj« v priti ruskih čifutov. Ruska vlada je pa v tem oziru postopala popolnoma pravilno, kajti naš predsednik nikakor nema pravice vtikati se v notranja ruske zadeve. Ker pa ruska vlada ni hotela naše takozvane kiše-nevske peticije niti sprejeti, čuti se ! eddy grozno razžaljenim. Za setlaj se toraj v Washington ti zadovolijo s tem, da simpatizirajo z Japonsko, kterej naša vlada ne bodi delala nikacih zaprek in bode Japon ce preskrbovala z vsemi potrebščina mi. Zajedno pa tudi ruskim nakupom na naših tleh ne bode vlada protivna. Kasneje pa. ko se prične vojska, both lahko opaziti razliko med našo ne utralnostjo proti Japoncem in proti Rusom. Polit ia naše vlade deluje na to. da se nikdo ne dotakne kitajske lasti, ker le tako bode mogoče razširiti ameriško trgovino na Kitajskem. Akt. ruski vpljiv na Kitajskem še inalomi raste, potem je tudi ameriška trg>> vina tamkaj zgubljena. Radi tega be naša vlada kitajskej vladi svetovala naj med rusko-japonsko vojsko miru je. Vendar pa ni verjeti, da bi zamo ghi Kitajska ostat' mirna med vojsk' Moir""-e je. J* bodo tudi Kitajci napadli Rusijo. Vendar je pa to zel-nevarno, kajti kakor hitro Rusij: premaga Japonce in Kitajce h krati kar je neizključno. prične se že dolg" pričakovana delitev Kitajske. Kako bodo potem postopale evropske v!.. - ni znano, toda gotovo je. da -» L .le na-a vlada z vsemi mogn čim i sredstvi upirala delitvi Kitajske. H aye v odgovor. Washington, 8. jan. Colombijski odposlanec, general Rafaele Reyes, dobil je na -voi protest radi Paname, ulj talen, : da nepovoljen odgovor. -Reyes ie očital na-ej vladi kršitev pogodbe iz leta lMO. Državni tajnik Hay je odpo-lancu odgovoril, da Zje-dinjene države radi Paname nimajo z Colombijo ničesar opraviti, da pa hočejo / Colombijo pravično postopati. Delegat za. kongres svetovne pošte. Washington, 8. jan. Generalni poštni ravnatelj Payne imenoval je bivšega zastopnika E. F. Loud a iz < 'alifornije delegatom Zjed. držav k mednarodnem poštnem kongresu, kateri bode spomladi zboroval v Rimu Za izdatke delegata je dovolil kon grcs svoto $7500. Be a upre se je vrnil. Washington, S. jan. Ameriški po slanik v Bogoti. Beaupre, dospel j» semkaj iz Colombije in se je takoj posvetoval z namestnim državnim taj nikom Leomisom, kteremu je poroča! o položaju na Istmu in Colombiji. Iz A 1 a s k e. Washington. 8. ian. Vojnemu od-delku brzojavlja general Funston, po veljnik departementa Columbia, da vesti o lakoti v Alaski niso resnične. ZimavAlaski je bila do sedaj uprav mila in da tamkaj ne primanjkuje jestvin. Nezgoda na morja. Newport, R. I., 9. jan. Parnik "Pri-Heillea" je na potu v New York v megli obtičala na peščenini pri svetilniku Lime Roek. Na parniku je bilo 200 potnikov, kteri so se prekrcali na parnik "Jamestown". "Priscellea". ktera je poškodovana, so kmalo rešili. Umetniško delo. Te dni smo dobili iztis Trinerjeve-ga stenskega koledarja za L 1904. ka-leri je eleganten in umetniški ter ob-j-toji iz dveh slik, ktere je slikal Mr. Avg. Petr.vl. Koledar bode izvestno v diko vsaeege stanovanja. Pošljite znamko za 10c Jos. Trinerju, izdelovalcu ameriškega grenkega vina, 799 So. Ashland Ave., Chicago, I1L Mir na Istmu. Glas iz Colombije. Colombijski senatorji čestitajo našemu senatorju Gormanu radi njegovega sočuv-s t v a z Co 1 o m b i o. Bogota, Colombia, 9. jan. Senatorji Caro, Velez, Quintero, Marroquin in 15 druzih, so senatorju Zjed. držav Gormanu sledeče brzojavili-' "Podpisani colombijski senatorji čestitamo Vam in vsem onim, kteri zagovarjajo pravico in spoštovanje prava, kakor je to proklamiral general Washington in kakoršno stališče so vedno zavzemali vsi Vaši veliki državniki. "Colombijski senat je zavrgel Hay-IIerranovo prekopovo pogodbo ker je protivna našej ustavi in našim zakonom. "Ločitev Paname se ni izvršila radi lastnega nagona Panamcev, temveč radi izdajalskega načrta in podkupljenja; vse to nam dokazuje intervencija predsednika Roosevel-ta, kteri je z Vašimi vojnimi ladi-jami zaprl pot Colombiji do njene pokrajine. "Ako se pričeto tudi izgotovi, bo imela Colombia materijelno zgubo. toda Zjed. države zgube svojo mo-ralično velikost. "Mi še vedno upamo, da čast stare častne šole, iz ktere so izšli vsta-novitelji svobode v novem svetu, še ni zatonila v napačnem pravu osvo-bojenja, ktero se krije pod krinko imperializma." Washington, 9. jan. Admiral Coughlin, poveljnik našega karajb-kega brodovja poroča iz Colona, da vlada na Istmu popolni mir. Torpedo-lovki "Preble" in "Pavi .Tones" sta na potu v Panamo dospeli v Aeapulco. General Reyes je dobil poročila iz Colombije, da vlada tamkaj še vedno veliko sovraštvo proti Zjed. državam. General Reves se v kratkem vrne v ('olombijo. na kar bode poslanik se-fior Herran zaprl poslaništvo in odpotoval domov. Diplomatično obravnavanje med Colombio in Zjed. državami je potem končano. Colon, 9. jan. Ostanek ameriškega vojaštva se je včeraj izkrcal iz križar-ke "Dixie" in je odpotoval v Bas Abi-po. Početkom prihodnjega tedna se bodo vse ameriške vojne ladije zbrale v Colonu. "Nismo vagabuadi!" Poziv članom Western Federation of Miners. Cripple Creek. Col., 9. jan. V tukajšnjem mestu so potom lepakov razglasili sledeči poziv: Vsem članom Western Federa-ration of Miners v pokrajini Cripple Creek! Razna sodišča so razsodila, da člani organiziranih delavskih zvez niso vagabundi. Čuvajte Vaše unij-ske liste in ne pustite se izgnali iz Vašega domovja. Unijakim članom, ktere prepodi vojaštvo, svetujemo, da se nemudoma zopet vrnejo v Cripple Creek, kajti podpisana organizacija bode skrbela za vseštraj-kujoče člane in njihove rodbine. Chas. H. Mayer, predsednik. Wm. B. Heywood, tajnik. Tukajšnje vojaške oblasti so dale štrajkarjem le jeden dan časa, da smejo pokrajino ostaviti. Jetnike, proti kterim ni druge obtožbe, nego ona radi postopanja, jednostavno iz-ženi in jim ne dovolijo vrniti se. Mala poročila. — George J. Bippus, znani kapitalist, kteri špekulira z kitajskimi železnicami, in zgraditelj Chicago & Erie železnice, je umrl v Hurting, tonu, Ind. — V Augusta, Me., je napravil požar v trgovskem delu mesta $200,000 škode, Razun druzih poslopij, zgorela je tudi Augusta Savings banka — George L. Becker v St. Paulu, Minn., bivši predsednik državne železniške komisije in večletni politi-kar, je umrl. — V Bata vi ji, HL, prišlo je do delavskih nemirov, kajti delavci raznih tovarn štrajkajo. Policija je aretirala 50 štrajkerjev. Mikado m rojaki« Japonski eesar se je poslovil od prve divizije svojega vojaštva na vežbališču Aoyama. Zadnji poskus. — Obravnave med Rusijo in Japonsko de niso končane. — Japonci želč, da Rusija preinači svoj odgovor. Santiago de Chile. S. jan. Vlada je naprosila kongres za dovoljenje, da sme nrodati vojne ladije "Capitano Prat". "Chacabuko", "Condeli" in "Almirante Lynch", ter sedem torpe-dolovk in prevozna parnika "Maipo" in "Aconcagua''. Slednji parnik je last "Compania Sud Americana de vapores". vendar pa radi velike subvencije z njim razpolaga vlada. Iineno\-ane ladije skuša kupiti Rusija, kakor tudi Japonska. Tokio, Japonska, 9. jan. Cesar je inšpiciral včeraj cesarsko gardo, ktera tvori zajedno z nekterimi neodvisnimi polki konjiče in topništva, prvo divizijo japonske vojske in šteje 20,000 mož. Pregledovanje te divizije vršilo se je na velikem vežbališču Ao-vama. Takoj, ko Jponska napove vojsko, tvorile bodo te čete tretji oddelek japonske vojske. Pregled vojske poinenja poslovitev cesarja od svojih vojakov, kterih mnogo ne bode več videl. Prizor na Aoyami je bil veličasten in nekako ganljiv. Na ulieah, kteie vodijo proti cesarskej palači, nabrale so se ogromne množice ljudstva. Cesar se je vozil v državne j kočiji do Aoyame. kjer je zajašil pripravljenega konja na kar je inšpiciral vojsko. Cesarja so spremljali inozemski vojaški atašeji. London, 8. jan. 1:1:25 popoludne, Tukajšnje japonsko poslaništvo jc dobilo ruski odgovor na japonsko noto. Odgovor bode poslanik Ilavashi objavil jutri. Odgovor nasprotuje vsem japonskim predlogom, tako, da se diplomatično razmerje med Rusijo in Japonsko te dni pretrga. London. 8. jan. 2. ura popoludne. Iz Tokio se brzojavlja z ozirom na ruski odgovor: "Diploma t je še niso spregovorili zadnje besede, tako. da je še vedno upati, da se ohrani mir. Tokio, 9. jan. Japonska vlada je sklenila, da ne bode kupila chilenskih vojnih ladij, kakor se je včeraj poročalo. Od Argentine po Japoncih v Genovi kupljene- vojne ladije so od-pljule danes na Japonsko. London. 9. jan. Pšenica se je na tukajšnjih trgoviščih zopet za jeden šiling podražila. Tekom zadnjega tedna poslali so iz Cardiffa, Wales, 116,000 premoga v inozemstvo in sicer: 40,000 ton na Japonsko, 40,000 v Port Arthur in 30,-000 v Hongkong. Los Angeles, Cal., 9. jan. Tukajšnji japonski konzul je pozval tuživeče ja- ponske mladeniče k naboru- K vojakom je bilo nad 1000 tu živečih Japoncev potrjenih. Novince bodo poslali nemudoma na Japonsko. Tokio, 9. jan. Japonska vlada je sklenila z Rusijo še hadalie obravnavati. Vlada je sicer nezadovoljna z ruskimi pogoji, vendar pa še meni, da izdanje ultimatuma ni na mestu, radi česar bode ponovno skušala izpo-slovati modifikacijo ruskih protipred-logov. predno prične govoriti s topovi. Petrograd, 9. jan. Tukajšnji japonski poslanik Kurino izjavil je zastopniku "Ass. Pr.'\ da bode japonska vlada skušala storiti vse, kar je v njenej moči v prid miru. Dosedaj Japonci še niso poslali svojih čet v Korejo. Paris. 9. jan. Tukajšnjej vladi se poroča, da je Rusiia privolila v mnogo japonskih zahtev. Rusija dovoljuje Japonskej. da si prilasti Korejo na isti način, kakor je storila Anglija z Egiptom. Istodobno prepoveduje Rusija Japonskej vmešavati se v man-džursko vprašanje. Tokio, 9. jan. Diplomacija še ni spregovorila zadnjo besedo, tako, da tudi nada na ohranitev miru še ni zginola. London. 9. jan. Ruski poslanik grof Benkendorf in japonski poslanik, vi-cointe Hayashi. sta obiskala minister-stvo inostranih del, kjer sta se posvetovala z LordLandowneejm. kteri jima je naznanil vsebino ruskega odgovora Janonskej. Angleška vlada skuša ohraniti mir. London. 9. jan. Tukajšnjej "Daily Express" se poroča, da sta se sovražna ruska in japonska brodovja približala otočju Tsushima (med Korejo in Kjushlu). Vendar pa vest še ni potrjena. Tokio, 9. jan. Tajni svet se včeraj ni sešel. Seja se vrši danes. Časopisje jednoglasno poživlja vlado, naj prične z vojsko. Ljudstvo vladi zaupa. Seoul, Koreja. 9. jan. V Chemulpo dospela je italijanska vojna ladija. Tukajšnja poslaništva straiijo inozemski mornarieni vojaki raznih narodnosti. Hongkong. 9. jan. Oddelek tukajšnjih angleških polkov (Nothingham-sliire in Derbyshire), ktera sta del tukajšnje posadke, pričel je z mobilizacijo. Kam bodo vojaki odpotovali, ni znano. Najbrže gredo vojaki v Seoul ali pa v Peking. V San Domingo. Y kratkem se prične bombarde-ment na Cape Haytien. Cape Haytien, 9. jan. Semkaj se ooroča, da je dospela v Puerto Plata dominška križarka. Minister Cufre ;e ukazal, da se mesto takoj uda. Mesto ima sedaj še 24 ur časa. predno se prične bombardement. Ameriške in angleške vojne ladije ne bodo pripustile streljati na mesto. GeneralDeschamps je odposlal čete proti vladinem vojaštvu. General Ca-ceres, podpredsednik provizorične vlade je mnenja, da pomanjkuje Ji-minezu, vodji vstaje, denarja. San Domingo, 8. jan. Mesto San Pedro de Macoris so zopet vzele vla-dine čete. Vstaši v predmestjih San Domingo so poslali provizoričnej vladi predlog za kompromis. Onega, kteri je prinesel ta predlog, so zaprli in vstašem niso odgovorili. Pridelek riža na Filipinih. Manila. 8. jan. Prvič po letu 189C bila je v minolem letu dobra letina riža v pokrajinah Bulacan, Pamanga in Tarlac, na otoku Luzonu. Ljudje so zadovoljni z količino, kakor tudi kakovostjo riža. To je pripisati dejstvu, da kmetje sedaj, ko so časi bolj mirni, marljiveje obdelujejo polja, nego popreje. Revolucija v Uruguayu. Uruguayski vojaki so iznenadili vstaše. Buenos Aires, Argentina. 9. jan. Iz Montevideo, Uruguay, se brzojavlja. da so se vladini vojaki v departemen-tu Las Artigas uprli in da korakajo proti mestu Melo. Nacijonalisti v departementu Tre-inta y Tres, so pristopili k vstašem. Oddelek vladinega vojaštva napadel je v noči dne 5. januarja vstaše pod vodstvom Munoza v departementu Maldonado. Vstaši so bili poraženi. Lruguaysko vojaštvo je ob brazil-skej meji vplenilo osem voz orožja in streljiva. k ŽttLite Mayor Harrison v nevarnosti. Ili: o chicaškega majorja morajo straži v i policaji. Chicago, 111., 9. jan. Vso noč so morali policaji stražiti hišo mayorja Harrisona, kteri je dobil več grozilnih pisem, s kterim mu sorodniki žrtev požara v gledališču Iroquis prete, da mu bodo zažgali hišo nad glavo. Gospodična Harriet Harboughova je v bolnici radi v gledišču zadoblje-nih ran umrla. Ljudje so vložili vse polno tožb na odškodnino radi usmrtenja njihovih sorodnikov. L Newyorska kronika. Slučajno ustreljen. V Saranak Lake se je slučajno ustrelil Charles Gordon, svak Daniel R. Hanna, sin Mark A. Hanna. Kakor običajno je imel pod blazino na postelji revolver. Kmalo po nesreči je umrl. Gordon je bival v New Brightonu. S. I., dočim je bil vslužben v Manhat-tanu. Njegova sestra se je nedavno vvoročila z Dan R. Hannom. Tudi pokojnik ie bil oženjen z roj. Edito Ed-wardsowo iz Livingtona, S. I. Neprostovoljni samomorilec je bil član neke bogate elevelandske rodbine in je še le nedavno podedoval $50,000. \ zgoja naših potomcev. Predsednik uewyorškega "Board of Education*', naznanil je včeraj majorju o šolskih razmerah naše metropole. McClellan je hotel prod vsem vedeti, koliko število šolske dece je registrirane in koliko otrok mora šolo obiskovati le po polu dneva. Ljudske šole v New Yorku obiskuje 514,42") otrok, od kterih obiskuje samo polu-danski poduk 90,195 otrok. Od septembra 1903 do 1. jan. 1904 napravili so v mestu 49,050 in tekom letošnjega leta preskrbelo bode mesto v dosedanjih šolah 40.S50 novih sedežev. V letošnjem septembru se bode šte-vilo šolskih otrok pomnožilo za 35,- 900. Igralci mesto skrivarji. Štirje detektivi iz urada državnega pravnika so iskali včeraj zbirališče skrivarjev, kteri so baje vtihotapili mnogo svile, cink. olja in druzih stvari, ktere so pri-le semkaj s franco skim parnikoin "La Champagne". — Radi tega so nenadoma napadli hote! Engle na West in Morton St. Vendar pa niso našli tihotapskega blaga, temveč skrivno igralnico, ktera je izvrstno vspevala. V njej' jT pila kaeih 150 ljudi, kteri so stavili na konje in kteri so se nepopisno prestrašili, ko so ugledali detektive z revolverji v rokah. Detektivi so vjeli pet ljudi. Potem so preiskali vse prostore, ne tla bi našli kontrebaudo. Na ulici umrl. Včeraj zjutraj videti je bilo na ulici revno oblečenega mož*. Ko jt-prišel pred hišo 131. se je vsedel n; •stopnice Njego\a glava mu i • umaji nila in pol ure se ni zanj nihče zmotil. Nato je prišel k njemu neki poli caj. kteri ^a je tresel na kur j* m<' padel. Policaj ga jo pravočasno vjel. toda mož je bil mrtev. Vzrokom r-mrti navaja zdravnik Belle v ue bolnice lakoto in bedo. Pokoinik je -:tar kaeih 60 let in ga nihče ne pozna. Dete rešilo mater Šest tednov staro dete. ktero je nosila v naročju gospa M. Liebmanova. 275V£ Madison St., je rešilo njeno mater gotove obsodbe radi tatvine. Liebmanova ima še dva otroka, kterih najstareje je staro 3 leta. Njen soprog je čevljar. Dne 16. decembra so Liebmanovo vjeli v nekej prodajalni, ko je skušala vkrasti komad svile. Z njo je hodil tudi nek mlad možki. kteri je pa všel. Ker je imela pri obravnavi seboj svoje dete, se je smilila sodniku, kteri jo je posvaril in oprostil. Ni hotel sekati lesa. Albert Jackson, po poklicu postopač, dobil je v takozvanem Neuma-novem misijonu v Jersey City včeraj prenočišče in večerjo, za kar bi moral danes sekati drva. Vendar pa Jacksonu to ne ugaja in ko so ga hoteli k delu prisiliti, je kričal na vse grlo. radi česar so ga zaprli. Sodnik Manning ga je poslal v prisilno delavnico. Zmanjkalo mu je $525. William A. Shortu je zmanjkal« * $525, ko je služil pri tvrdki Studeba-ker Bros. na Broadwayu in 48. ulici. Včeraj, ko so ga pri sodišču vprašali za pojasnilo, je dejal: "Tajiti mi itak ne koristi, kajti vsakdo ve, da sem kradel denar." Shorta so stavili pod $2000 jamščine. Policaj je streljal na tatove. Na gorenjej 3. Ave. je neki policaj včeraj lovil dva mlada tatova, ktera pa ni mogel vjeti. Prvega lopova je policaj obstrelil, docim je druzega zopet drugi policaj prijeL Oba sta sku-, šala pi iti v trgovino Louis Winterja, 1994. 8. Ave. Vabilo na naročbo. "GLAS NARODA" velja kot dnevnik za Zjed. države in Canado $3 za vse leto, za pol leta $1.50 in 75 za četrt leta; za mesto New York (Manhattan) $4, za Evropo $4.50. Naročnino je naprej p 1 a če v a t i. Vse cen j. gospode naročnike prosimo. da blagovole naročnino kmalu doposlati. drugače bodemo morali do-pošiljanje dnevnika vstaviti in temu se lahko vsakdo ogne s tem, da nam vsaj ~5c pošije za četrt leta. Stroške imamo zelo velike za izdajo dnevnika in zato prosimo za točno plačevanje, a objednem tudi za pridobivanje n o -v i h naročnikov. "Koledarja" in "Pratik" imamo še precej v zalogi, prvi velja s pošto vred 25c, Pratike pa po 10c. Upravništvo ..Glas Naroda". 109 Greenwich St., New York Veselo življenje v zapori h. V naših "tombs" dobi lahko vsakdo prosto stanovanje in ako ima tak gost dovolj denarja, potem mu je tam tako prijetno, kakor v ilatu gospe Vander-biltove. Da je temu v xasnici tako, pronašel je komisar Liintry, kteri je pričel z preiskavo mestnih zaporov. Xek bivši jetnik trdi, da je v "tom-bali" lahko dobiti vse, kar je sploh Jobiti za denar. Vendar so pa vse stvari v ječah salamensko drage. On pripoveduje, kako krasno in veselo je vžival zajedno z Larry Summerfiel-dom. Max Kornfieldom, Duncan Youngom in drugimi ličnostmi kazenskega oddelka, svobodo, ktero pa revni jetniki niso smeli vživati. Bogati jetniki so imeli na razpolago whiskey, pivo, smotke, mehke blazine. nože in vilce in te tudi niso zapirali že popoludne ob 4. uri v njihove sobe. Taki jetniki so se vsako noč zbrali v ječi št. 123, kjer so igrali na karte, si pripovedovali spomine iz življenja in popivali vse noči. Posamezni pazniki so imeli vedno veliko zalogo najslabšega whiskeya pripravljenega za prodajo. Ako kakemu jatniku šnops ni ugajal, potem so mu prinesli žganje v steklenicah po ?2. ktero žganje je bilo malo boljše. Na zahvalen dati priredil je Larry Stimmerfield v ječi št. 123 svojim sojetnikom pojedino, ktera ga je veljala Na mizo je prišlo: štirje pečeni purani, pivo, whiskey, pie, kava, čokolada in smodke. Kosilo je trajalo od 4. ure popoludne do polunoči. S pomočjo žice so poslali tudi morilcu Corneliju Williamsu komad purana v njegovo ječo. Ker je premalo zaslužil, prerezal si je vrat. Grocerijski klerk Daniel Langstoff ni hotel delati za majhno plačo in radi tega si je skušal v stanovanju svoje matere, 559 Carlton Avenue, Brooklyn Borough, prerezati vrat. Vendar pa tega ni storil popolno in se je le težko ranil, tako, da sedaj umira v bolnišnici na Cumberland St. LangstofF je zaslužil le $10 na teden. Radi tega je hotel odpotovati na zapad. da tamkaj poskusi svojo srečo. V to mu pa ni hotela privoliti njegova mati, radi česar si je pričel rezati svoj "rubberneck". Žena mu je všla. Erank Kusik, posestnik grocerije, 260 Plymouth St., Brooklyn Borough, sedaj išče svojo mlado soprogo in svoje dete, ktera sta všla z nekim Adam Sclmltzem, kteri je pri njih stanoval. Pred par dnevi prišel je v trgovino njenega moža neki mladenič kteri je Kusiku naznanil, da želi neki njegov prijatelj v Jamaiki z njim govoriti. Grocer se je takoj odpeljal v Jamaiko, — ne da bi tam našel svojega prijatelja. Ko je prišel zopet domov, ni našel ne žene. ne otroka. Sosedje so mu pa povedali, da je v njegovej odsotnosti prišel k njegovej hiši nek ekspresni voz, na kterega so naložili razne stvari. Kasneje je tudi Kusikova z otrokom in — Schultzom nekam šla. Tj| tvoj dobri denar bodeš tudi postrežen, ako ga pošiljaš r staro domovino, ali pa hočeš kupiti parobrodni tiket, akc se obraeč na Fr. Sakserja, 109 Greenwich Str., New York. A Glas Naroda slovenskih delavcev t Ameriki OVednik: Editor: ZllAGOSLAV VALJA VEC. Lastnik: 0 nastopu grofa Golu-chowskega proti Srbiji. Omeniti mi je tudi žalostni položaj našega slovenskega brata Karol Ar-herja. Pred 18. meseci je sem prišel dolgonogi Žajc in mu je odpeljal soprogo iu ljubljeno 91etno hčerko. Ar- Publisher:! O Goluchowskega ekspozeju, pred- hT 'ie srečno 19 ^t v zakonu' ^ FRANK SAKSER, j lenem delegacijam, pravi "'Novi Srbo- 10* Greenwich St., New York City, j bran '» da avstrijski minister za Na leto velja list za Ameriko . .$3—, „ pel leta............1.50, Za Evropo za vse leto . . . $4.50 " " " pol leta . . . 2.50 " " " četrt leta . . 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. „GLAS NAHODA" . f.,Voi«e of the People") Issued every day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly S3. Advertisements on agreement. da 10 vrstic se plača podpisa in oeobnesti po Za oglase tO etntov. Dopisi brez *e ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in posiljatvam naredite caslov: "GLAS NARODA", 109 Greenwich St., New York. Cfty. — Telefon 3795 Cortlandt. — Iztočna Azija in Tibet. Končno bode vendarle prišlo do vojske med Rusijo iu Japonsko. CVer-jeni smo. da -o čitatelji "Glasa Naroda" radi neprestanega obečanja in zopet nega dementiranja o vojski, že postali lii'voljni, toda kakor kaže raz vijanjo iztočnjeazijskega vprašanja, bodemo cenjenim eitateljem morda v kratkim lahko postregli z poročili o vojski in — konenej ruskej zmagi. Radi tega smatramo umestnim, da na tem mestu spregovorimo nekoliko o glavnem cilju, kterega zasleduje slovanska svetovna politika v Aziji. V bodočej vojski med Rusijo in Japonsko. vojskovali ? bodeta obe državi sami. brez ptuje pomoči. Bodeta li nrihiteli Francija in Anglija kasneje svojim zaveznikom na pomoč, je povsem odvisno od odločilne bitke Za sedaj se nočeta vojske vdeležiti niti Francija niti Anglija. Zlasti se pa Anglija boji aktivno nastopiti proti Rusiji, kajti na londonskem Dow nine Street so že sedaj prepričani, da bi biia Anglija izborno tepena z Ja ponei vred. Nasprotstva Rusije in Anglije v Aziji so že stara in vsakomur kolikor toliko poznana. Vendar bi pa ta nasprotstva ne bila velika, ako bi Rusija v Aziji ne hitela proti gotovem cilju, kteri je — pot v Indijo. Povsodi m vsepovsod i od Merva ob Uralu, vse do Dalj nega ob Kitajskem morju narašča rtisko ozemlje. Vedno bolj nam svedočijo tamošnji dogodki, da je je-dinu želja starodavnega ".Mo.skovska-go carstva" osvojiti vso ogromno Azijo in Rusija vedno gleda ter deluje na to, da si pridobi pot v Indijo. Pa naj že Rusija polni s zlatom vedno praznje mošnje perzijskega šaha Nazr Edina in naj tamkaj v Teheranu mo-ralieno že sedaj gospoduje; naj si tudi pridobiva vsaki dan večje prija-teljst vo :iftranistanskega emira in naj udomačuje svoje kozaike in džigetaj-ske čete ob Zungari, ob Nonji, ali pa ob reki Yalu, — njen cilj ostane vedno le Indija, ktero bodo morali končno Angleži prepustiti Rusom. Ono dobo. ko je Anglija rabila v južnej Afriki vsaki shilling in vsakega moža, izrabila je Rusija do zadnje minute. In sicer ne le samo v Perziji in na Kitajskem. Dandanašnji postaja tudi Tibet — ruski, oni Tibet, kteri je ptujcem najsovražneja dežela in ktera je prava pogorska trdnjava Azije. T a isti Tibet mora tvoriti rusko pot v Indijo. Anglija je sedaj uvidela, da je vsa njena azijska posest v nevarnost in radi tega je hitro odposlala tjakaj v Tibet ekspedicijo, da pojasni azijskemu papežu, Dalai Lama, onemu svetemu, bogu jednakemu glavarju in vladarju vseh Budistov, da mora on kot bog na zemlji, spoštovati tudi svoje zemske dolžnosti. Ako pa hoče Anglija to storiti, se ne sme vdeležiti rusko-japonske vojske, ker le na ta način zamore ohraniti Indijo še par desetletij v svoje j posesti. vnanje stvari ubral proti Srbiji ton je nenavaden v politiškem svetu in občevanju med nezavisnimi državami. Govril, da je proti Srbom, kakor govori šolski deci — neizobražen učitelj, ki ne pozna niti temeljnih pojmov pedagogike. To da je grda poteza na grofu Goluchowskem, da je svoje strele sipa! nad malo državo in da se je vtikal celo v njene notranje stvari, dasi se ta ni nikdar dotaknila interesov avstrijske monarhije. — Grof Goluchowski je z nekim gnusom govoril o revoluciji, ki je porušila dinastijo Obrenovičev, češ, da je bila s tem poražena morala. Ali isti Goluchowski — pravi "Novi Srbobran" — se ni nikdar zgražal nad deli Milana in Aleksandra, ki sta skozi desetletja upropaščala svojo zemljo in svoj narod, gazila ustave, streljala državljane, polnila ječe. Tedaj ni bila ga-žena morala!! Naj le propade jedna cela država, naj se da uničiti en cel narod pod pritiskom besne tiranije — vse to dopušča diplomacija in ne vidi, da oni tiran, ki tlači ta narod in to zemljo — gazi moralo. Ali ko je temu narodu vskipela duša in se je isti odločil, da z obupnim činom podere tirana, v čegar okovih je ječal — tedaj je ta narod pogazil moralo! Vsaki zakon priznava, da ni storil zločina, vdor je v silobranu ubil zločinca, ki »mi je hotel vzeti življenje. Jedino morala maščevalne diplomacije ne priznava tega prava malim narodom, ko treba, da se osvobode tirana, ki jih hoče uničiti. Grof Goluchowski daje kralju Petru nasvete, kako se moralno preporoditi. Ali moralni pojmi srbskega naroda so mnogo višji, nego pri onih, ki ga hočejo učiti morale. Zato more Sxbija mirne duše zakli-cati: Zdravnik, zdravi najprej — sa j nega sebe! Na očitanje grofa Goluehowskega o poiitičuih zmotah Srbije, pravi "Novi Srbobran", pa to ni nič druze-ga, nego zahteva, da se Srbija odreče svojim nacijonalnim aspiracijam in idejalom, in potem vrže grof Golu chowski svojo moralo v zapeček in bo zadovoljen s Srbijo. Za Milana in Aleksandra je bila Srbija razruvana iu izmučena po notranjih borbah, izzvanih s prestola doli, bila je nesposobna za čuvanje svojih aspiracij — in tedaj je bil grof Goluchowski miren. Kralj Peter pa je idealno ustaven vladar, in ker je nade, da Srbija ozdravT od notranje bolezni, hočejo izzvati v Srbiji stresljaje, jo pahniti v izkušnje ter jo eventuelno prisiliti, da se za vedno odreče svojim aspiracijam. Takova je morala grofa Goluehowskega ! Srbija je kriva, ker je živa in ona bo vedno tisto jagnje, ki kal i volku vodo. Ali radi tega se ona ne odreče svojil nalogam. "Novi Srbobran" omenja v zaključku, kako je grof Goluchowski isto-tako ostro obsodil tudi Bolgarsko iu Slovane v Turčiji, med tem, ko je hvalil bankerotno Turčijo in kako se ie zgodilo na "cerclu" Čehu in hrvatskemu delegatu. Iz vsega tega zaključuje "Novi Srbobran", da se vnanja politika monarhije vodi v izrazito orotislovanskem duhu. A najhuje je, da je grof Goluchowski po kratkovidnosti ruske diplomacije postal fak-tični spiritus agens balkanske politike. Zato pa treba, da se balkanski Slovani osvestijo, da zberejo vso pamet in vso moč, ter da pripravljeni pričakujejo dogodkov, ki končno odločijo o njihovi narodni osodi. Trpko lekcijo je dal srbski list grofu Goluehowskemu! Tako pridobiva Avstrija simpatije na Balkanu. Ona bo morala torej nositi ves odij nesre ene sedanje evropske politike na Bal kanu! žnljavo roko si je pridobil svoj lastni dom. Akoravno so bili slabi časi, vendar je k njemu došli znanec ali tujec dobil vedno kak prigrizek iu požirek dobrega vina — sedaj po sedi skoraj obupan v lastni hiši brez tolažbe in podpore. Edino veselje, ki ga je imel na tem svetu bila mu je hčerka, trudil se je mnogo, da bi jo našel, ali zaman. Komu naj zapusti 'svoje premoženje in zavarovalnino $1000? Žalostno je poročati take družinske razmere, a še žalostneje je, kar je storil ta brezzuačajnež. "Možak" ali kali, se je na Pruskem navzel nemškega duha in mogoče, da dobi ta dopis v roke, in se v njem oglasi njegova kosmata vest in vrne žalostnemu očetu ljubljeno hčerko, da mu bode v tolažbo in veselje na stara leta. Žrtvovati je pripravljen par desetakov, ako mu zamore kdo razgnati oblak njegove nesreče. Z delom gre tukaj slabo, že dva meseca je, kar je zamrznila piščalka, katera nas je budila na delo, pa upamo, da kadar se led otaja, da zopet z dflnm pričnemo. Colinsburški. Stippville, Kans., 4. jan. Gospod urednik, dovolite mi malo prostora v cenj. listu "Glas Naroda", da čast. bralce nekoliko seznanim z našimi zadevami. Kar se dela tiče, se pri nas baš ne moremo pritožiti, delamo skoraj sleherni dan in zaslužimo za svoje življenje in za kak kozarec pive. Da sem pričel ta dopis pisati, mi je dal povod dopis iz Black Diamonda, Wash., v štev. 197, od 30. dec. 190:1. v tem listu. Prav veseli ine, da je omenil našo unijo in da se naši rojaki tako za njo zanimajo, žal pa, da se nekteri tudi odvračajo. Od unije odvračajo naše ljudi le oni, ki ne vedo kaj je unija. Unija skoraj povsodi napreduje, pri nas noben premogar ne dobi dela. ako se ne skaže, da je član unije in tako bode sčasom povsodi. Delavci, kteri se ogibljejo uniji, ali jej celo nasprotujejo, se mi zde. kakor plevel v pšenici. Prišlo bode celo, da delavci, ki ne bodo pri uniji, da ne bodo dela dobili, ker zato bodo skrbeli organizirani delavci. Neunijski delavci škodujejo sebi in delavcem, kteri za njim na delo pridejo, veliki kapitalisti se pa v pest smejajo in dobiček od neplačanega delavskega zaslužka spravljajo. Vreme imamo pri nas lepo, nič snega. božične praznike smo imeli lepe, tople, kakor spomladi. Srčni pozdrav rojakom širom Zjed. držav, tebi "Glas Naroda" pa želim obilo novih naročnikov, stari naj ti pa zvesti ostanejo. J. Zakrajšek. Listnica uredništva. G. J. F-č, Indianapolis, Ind. J. S. K. Jednota plača $So0 za umrlega člana in $100 za pogreb, za ženo umrlega člana $:*00; za zgubo obeh rok, nojr ali oči $800. /.a zgubo jedne roke ali jedne noge $400, za zgubo jednega "K-esa $200. Ako člana zadene mrtvo-ud. da ni za nobeno rabo več $800, dalji- bolnišno podporo po $20 namesec, potem ko ga je društvo plačevalo skozi po! leta. (.'lane sprejema stare od 18 do 45 let. V-topnine zahteva $1 od vsacega člana; stalni mesečni assessment je 50c, ako pa več članov umrje, da to ne pokrijejo 50c, se assessment zviša po potrebi. KJE JE! Frank B 1 e k a č, pred kratkem je bival nekje v Kansasu, sedaj pa ne vein kje je in ga ne najde nobeno pismo. Xjefrov naslov bi rad zvedel njegov brat: Ignatz Blekač. Box 7, Port Washington. Wis. (5-11-12-1) Kurz. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.45 in k temu še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. V Evropo odpljujejo: Brzoparnik White Star črte CELTIC dne 13. januarja ob 10. uri dopoludne iz Nem Yorka v Liverpool-Hamburg Kranjsko slovensko katoliško svete Barbare v Forest City, Penna. Inkorporirmno dn<5 31. januarja 190*2 y Pennsjlraiitft. ODBORNIKI: Predsednik: Josip Zaxar, P. O. Box 517, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Box 478, Forest City, Pa I. tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Maktin MuhiC, P. O. Box 537, Forest City, Pa. GOSlr^DARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josrp Bucineli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. ANTON OVEN, P O. Box 537, Forest Citv, Pa. IVAN Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. JOSIP Goeenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol Zalab, P. O. Box 28, Forest City, Pa. * Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest Citv, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Forest City, Pa. John Telban, P. O. Box 60?, Društveno glasilo je "Glas Naroda". Ekspresni parnik "francoske družbe'' LA SAY0IE dne 14. januarja ob 10. uri dopoludne iz New Yorka ▼ Havre. Brzoparnik Cunard črte UHBRIA dne 16. januarja ob 2. uri popoludne iz Nem Yorka v Liverpool-Hamburg Najnovejši ekspresni parnik KAISER WILHELM II. dne 2C. januarja ob 10. uri dopoludne us New Yorka v Bremen. Evropejske in drage vesti. Dopisi. KJE JE t Anton Dolina r, doma iz Dolenje Dobrave, pošta Gorenja vas nad Škofj o I.oko, pred tremi meseci je dosel v Ameriko, v Irwin, Pa. lljepov naslov bi rad zvedel njegov oče: Blai Dolinar, Box 1095, Weir City, Kans. (9-11-12-1) Colinsburg, P»., 4. jan Malo je čuti iz naše slovenske na-elbine. akoravno bodemo že skoraj obhajali 25letnico, kar smo se tukaj Slovenci naselili. Naša zgodovina je ri ogljenih kopicah. Hči je stekla v bajto po svojega l1? leto starega otroka. ki pa je že vsled opeklin umrl. Sedaj je še le oblast zvedela, da je oče Ane tudi oče njenega otroka. Hči se je čudila, da bi bilo kaznjivo, ker sta živela z očetom po planinskem pregovoru: "Auf der Aim da gibt's ka SundV — N Kretanje parnikov. V New York bo do*peli: Sloterdvk, 8. jan. iz Antwerpena. Dospeti imajo: Furnessia iz Glasgowa. Celtic iz Liverpoola. Patricia iz Hamburga. Rhein iz Bremena. La Savoie iz Havre. Lmbria iz Liverpoola. New York iz Southamptona. Statendam iz Rotterdama. Cevic iz Liverpoola. Odpljuli so: Sloterdyk 9. jan. v Rotterdam. St. Louis 9. jan. v Southampton. Vaderland 9. jan. v Antwerpen ribi je jezdil neki 601etni . . „ . __ kozak Krasnojarskega polka v Kaspi- j f9. jan. v Hamburg. ' Iverma 9. jan. v Liverpool. škem morju. Kozaki so nabirali kaviar velike ribe bjeluge. Omenjeni kozak je zasadil velikanski ribi železen kavelj v hrbet; toda riba je bila močnejša ter je potegnila kavelj s koza-kom vred pod vodo. Kmalu pa se je pokazal kozak zopet nad vodo ter z veliko hitrico drvil po moriu. Prišei je namreč ribi na hrbet, ki je bežala ž njim. Tovariši z brega so obupanemu jahalen zbadljivo klicali: "Drzi era! Drza ga!" Ob jednem so poslali nesrečniku čoln na pomoč. Kozak pa je med ježo ribo tako upehal, da so jo brez težave potegnili v čoln. Taki čudeži se gode sicer le v pasjih dneh. — Bogat beraški red. V Grenoblu na Francoskem je bil nedavno razpuščen red kartuzijancev, ki spadajo, kakor znano, med beraške re-dove. Dasi bi potemtakem ne smeli imeti nobenega premoženja, imeli so velike tovarne za likerje, ki so dajale samostanu na leto po 4 milijone frankov dobička. Da bi znižal tolike čiste dohodke, zapisal je prior na vsakega meniha po 40,000 frankov letne plače. Menihi seveda niso dobili niti vinarja temuč se je ves dobiček stekal leto *.a letom v samostansko blagajno. Kako bogat je bil ta red, kaže najbolje to. da je prior kupil neko slovečo liker-jevo marko za 41 •> mil. frankov. — Sredstvo z t odvajanje vlage sten in zidovja. Stearin in kav-stična soda se stopita v enakih delih z dodatkov nekoliko očetove in salieil-ne kisline. Ta masa sestavlja neko vrsto antiseptičnega in vlago odvajalnega mila. S tem miiom se kakega suhega dne oMrgne vlažno steno, le da se mora to milo prej v vreli vodi raztopiti. Da se odstrani neprijeten duh mila, se lahko pridene nekoliko kar-bolne kisline. Po prvem močil u se namaže v drugič, ter se pridene še nekoliko v vodi razpuščenega galuna ali kaliklora in salicilne kisline. Tako namazane stene so popolnoma zavarovane proti vpljivu vlage. — Predesednikov k a p u n. Predsednik Loubet je povabil nekoč starega župnika z Montelimara i* sebi na kosilo. Ker je bil župnik že star prijatelj Loubetove rodbine, prosil ga je predsednik, naj kapuna, ki je bil na mizi, razreže in razdeli, kar je sicer po starofrancoskem običaju privilegij hišnega gospodarja. Župnik se je branil, Loubet pa je le tiščal vanj, tako, da se je slednjič stari mož udal. "Po pravilih umetnosti", pravi župnik, "ga ne znam, razdelil ga bom pa po predpisih evangelija." Vse je bilo radovedno, kako bode to storil. Mož pa je oddelil predsedniku gla\o, njegovi ženi vrat, neki drugi dami eno perot, sinovoma pa vsakemu po jedno nogo. Vse drugo je pridržal sebi. Ta delitev se je zdela vsem precej čudna in predsednik ga je vprašal, po kte-rem nauku sv. pisma je razlagati to delitev, ker o kakšni ljubezni do bližnjega ni čutiti na njej ničesar. Župnik pa pravi, da je to storil po tehtnem premisleku. "Vam, ki ste gospodar, sem dal glavo; in ne mogel bi boljše označiti Vaše oblasti. Gospa Loubet pa Vam je najbližja, zatorej je dobila vrat, ki je glavi najbližje. Ona druga dama pa naj na peroti spozna ljubeznivi simbol svojih mladih misli, ki brzo letajo od želja do upov; sinoma pa sem dal noge, da na njih spoznata, da sloni bodočnost Loubetovega imena na njih dveh in da morata srečo hiše nositi, kakor so tudi noge nosile kapuna." Loubetova družina se je še dolgo smejala pretkanemu popu. Odpljuli bodo: Rhein 12. jan. v Bremen. La Savoie 14. jan. v Havre. Patricia 16. jan. v Hamburg. LTmbria 16. dec. v Liverpool. New York. 16. dec. v Southampton. SLOVENEC zmožen podučevati petje, godbo in dramatiko ter voditi dramatične igre, priporoča se slovenskim in hrvatskim drustvam pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na uredništvo "Glas Naroda" pod "Slovenec". SLOVENSKI FOTOGRAF se priporoča vsem cenjenim rojakom v Clevelandu, O., za obilni obisk z zagotovilom lepega dela in primernimi cenami. Ako kdo želi, pridem tudi na dom, kar naj se mi blagovoli ustmeno ali z dopisnico naznaniti. I. B a j e c, fotograf, 81 Dana St., Cleveland. O. (blizo slov. farne cerkve sv. Vida.) NAZNANILO. Slovensko podporno društvo sv Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad-docku, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečmajerja, Rankin Pennsylvania. Za tekoče leta bili bo izvoljeni sledeči uradniki: Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley. Braddock, Pa.; Matevž Kikil, podpredsednikom, 854 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, I. tajnikom, 1104 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, H tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Horvat, blagajnikom, Box 154, Linhard Pa.; Ivan Germ, zastopnikom. Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zgonc. Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Troha. Maršali: Ivan Troha, Ivan Martinič in Jos. Žefran Opombo. Tem potom se društveni-ki društva a v. Alojzija opominjajo da v najkrajšem času poravnajo svoj dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do I. tajnika, da se jim podaljša obrok ker in ače jih mora društvo suspendirati. Društveniki agitirajte v prid društva! ODBOB 4 «»T 04 Rojakom, kteri potujejo skoči Du-rango na Silverton, Jurey Rico in Teluride, naznanjava, da sva odprl/ novo gostilno avstrijska domovina poleg železniške postaje, vsakdo vidi hišo, ako pogleda na Main St., naš napis je dovolj velik. Vsakogar bode va postregla z dobro pijačo, okusni-mi jedili in izvrstnimi smodkamL Za obilen obisk se priporočata BLATNIK in BRUCE, Durango. Colo NAZNANILO. Rojakom naznanjam, da sem se preselil iz East Helene, Mont., na C o k e d a 1 e, M o 11 t., in tukaj otvo-ril lepo urejen SALOON, v kterem vedno točim sveže pivo, domače in importirano vino, fine whiskey, ter prodajam dobre smodke I Imam tudi čedne prostore za prenočišče. Rojakom se priporočam v obilen obisk. • GEO. LUŠIN 1 Cokedale. Mont. Kje je resnica? Samo jeden zdravnik ne more nikdar jamčiti, da bode ozdravil vsako bolezen, kajti ni jeden zdravnik ne more biti strokovnjak za vse bolezni. O tem dejstvu je vsak razumen človek prepričan. Več bolezni je, ktere mora zdravnik od blizo pregledati, ker jih je nemogoče drugače ozdraviti. sak zdravnik je sposoben za jeduo vrsto bolezni, ako pa kdo trdi da iamore ozdraviti VSAKO BOLEZEN, je to nespametnost. j Po vseh veljeih mestih ustanovljajo zavode za raznotere bolezni in na eelu vsakega oddelka je zdravnik-strokovnjak. l'i T-n^ako Iu,stal naA XEW YORK r_\iVERSA . MEDICAL INST1-1 l 1 E. samo da se izpolni ona med slovanskim ljudstvom v Ameriki opazujoča se praznota, kajti siromake, stanujoče daleč .«1 velikih središč, običajno nepošteni zdravniki osleparijo. Oni ne vedo. kam bi se obrnili, da bi se rešili bolezni, ktera jih tlači. Universal Medical Institute LTa^w^^aSr1"1" Ako ste bolni. — Ako ste v New Yorku ali daleč proč.__ Ako so drugi zdravniki proglasili vašo" bolezen za neozdravljivo — Ako so vam nevešči zdravniki odvzeli stotine in stotine do- larjev in vam kljub temu niso povrnili Universal Medical Institute sramovanja. dragocenega zdravja. =t elove očesom ni mo-imate: OTEKLO KOŽO — Math. Grill, 1548 St Clair St, Cleveland, Ohio. Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VINA. Rudeče vino po 50 ct. gal., belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. "Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem g& ne manj kot 48 do 50 galon. Naročilom |e priložiti denar. I isite l ni versa 1 Medical Institute v New York. Pojasnite nam Vašo bolezen odkritosrčno brez sramovanja. lak., natančno, kakor da pišete svojemu prijatelju. Vaš slučaj bolezni b-de zdravniška konferenca preiskala. m ako bode strokovnjak one vrste bolezni, za ktero Vi bolujte. uvi-del. da \ as zamore ozdraviti, poslali Vam bodemo z ekspresom zdravila v kterokoli mesto Zjed. držav. Canade ali Mexike. \ slučaju pa. da je Vaša bolezen neozdravljiv;!, ali da je treba, da se Vas osobno preišče, odgovorili Vara b. d.mo v slovenskem jeziku ter Vam pojasnili Vašo bolezen. Vedeti morate, da je več bolezni, ktere ni mog« e ozdraviti le potom vživanja zdravil in tudi vet- tacih. ktere ni mogoče iz Vašega pisma takoj spoznati. Universal Medical Institute ima mnogo električnih strojev. 3 pomočjo kterih se oslabele osobe krepe, organizmu (životnej sestavi) podeli se nova moč. suhi se odebele, debeli -e osuše. preskrbi se nova moč izmučenim in oslabljenim, ker stroji zamore muko in boleriiu-. Rentgene vi ali X žarki omogočijo vpogled v notranjost človeka. Na la način je videti vse notranje poškodl •-. kterih s ;,r ,m času bode donašal 1000 odstotkov obresti. Za pojamila pišite slovensko. Brzojavite po delnice ako jih hočete še dobiti. Predsednik družbe je H. H. Wells, gover-ner države Utah. Rudniki v okolici tega so vredni milijone. Ruda iz našega rudnika je*sedaj"vredno S30—S200 tona. FRANK GRAM 564 South Central Ave. Chicago, III. EP* Mogoče ne dobite več take prilike. "^J Slo vensko-Am erikansk i ...K O I« S D A R... za leto 1904 prodajajo sledeči rojaki: J. Zobec, Box 65, Aldridge, Mont. Math. Grahek, 1203 So. Sta Fee Ave., Pueblo, Colo. Joe Pezdirc, 1214 So. 13th Street, Omaha, Neb. Marko Sodia, Crested Butte, Colo. Math. Kumo, 1001 Main Street, La Salle. 111. Fr. Keržišnik, Rock Springs, Wyo. Math. Grahek, 430 7th St., Caitmet, Mich. Fr. Gabrenja, 519 Power St.. Johnstown, Pa. John Govže^ Ely, Minn. Josip Gorišek, 5136 Rubbv St.. Pittsburg, Pa. M. J. Kraker, Anaconda, Mont Leopold Kruahitz, Frontenac, Kans. Mihael Klobučar, 115 7th St., Calumet, Mich. Štefan Kukar, 920 X. Chicago St., Joliet, 111. John Russ, 432 So. Sta Fee Ave., Pueblo, Colo. I. Sustaršič, 1208 N. Center St.. Joliet. HL zaslužene denarje je najbolje sigurno domu poslati in to ti preskrbi Fr. Saks ur, 109 Greenwich Street, licw York. Težko NAZNANILO. Nižje opdpisani naznanjam bra* um Slovencem in Hrvatom, da itn se preselil iz East Helena, Mont* v Aldridge, Mont., in tu odpri nov** urejeni saloon, v kterim točim vedno SVEŽE PIVO. DOBRO KALIFORNSKO VIVO, IZVRSTEN WHISKEY in irodajam FINE SMODKE. S spoštovanjem MARTIN RAUH, Aldridge, -Mont., Park Co. JOS. FUHRER in SINOVI, 3701 Butler St., Pittsburg, Pa. Prva in največja zaloga importirinega in domačega vina, rnznih vrst žganja, po najnižjih cenah. Za Pennsylvania j j naš glavni zastopnik F. M. Se blander, ter je pooblaščen za sprejemanje naročil in denarjev, ter ga Slovencem in Hrvatom priporočamo za obila naročila. Naslov naiega zastopnika je 5109 Buttler St., Pittsburg. Pa. Mr. F. M. Schlander je tudi od "Glas Naroda" pooblaščen nabirati naročnike in naročnino, JOS. FUHRER & SONS, 3701 Buttler St., Pittsburg, Pa. f ____ tr, r«, , J _M Roka in srce. K (Novela.) (Dalje.) Že le marquisov prihod je p..^esel nekoliko življenja v hišo. Potem so se pogovori živahnejše razvijali. Marquis je bil ljubeznjiva prikazen, razumen in izobražen mož. Tudi njegova vunanjost bi se smela bolj med lepe šteti. Bil je postaven, bledega lica, visokega duhovitega čela in pametnih očij. Gosta črna brada dajala je njegovemu obrazu neko popolnost. Pre-malobeseden ni bil, a tudi ne prezgo-voren. Vodi! je vsak govor dostojno in zanimivo. Kar je govoril, je bilo previdarjeno. Z Melito sta malo govorila, ker se ni k temu zavoljo njenega izogibanja dosta prilik ponujalo. Me-lita mu je na vsako njegovo vprašanje sicer uljudno odgovarjala, a kako maločutno so se glasile njene besede! Njeno obnašanje proti njemu ie bilo dostojno, ii vendar se je pri vseki priliki kazalo, da se premaguje. Marquis je bil v svojej rohločutnosti gotovo pripravlejn, se njenei roki odpovedati, ko bi se bal ne bil, da bi ta odpoved ne bila za-nj prehud srčni udarec. Ljubil 30 je š.c pregloboko, in njegovo čutje je postajalo tem močnejše, čim bolj je ona hladna bila proti njemu. Upal je redno, da bo zopet videl na njenih ustnih oni srečni otročji na-smehaj, ki je njega s početka bil tako očaral. Osedopolni dan Melitine poroke je naročil. Marquis in Melita sta bila bolj bleda, kakor so navadno poročen-cl, ker sta s preraznovrstnimi čuvstvi stopila pred oltar. Crkvena svečanosi se je bila brez vseh ovir in zaprek /vršila. Po grajščini je bilo vse živahno od mnogih in odličnih gostov, sorodnikov in prijateljev ženinovih in nevestinih. Na povratku iz kapele reče marquis Moliti stisnovši jej roko: Hvala Melita, da me delate tako srečnega! — Ali to njegovo prijazno približevanje ui ganolo Melite. Imela je za njegove gorke besede le mrzli po-klon. Leonori. ki je vse na tanko opazovala in Melito mrzlo obnašanje več ko enkrat videla, je to silno mrzelo. Neka otožnost, ktera se eje hotela v nevoljo spremeniti. jo je začela obhajati T liku mlada, si je mislila, a že tako trda ! Tako lepo telo, a tako mrzla du-a v njem! Ura, da bi novopo-roeenea se odpeljala, je prišla. Leonora porabi trenotek, ko ie marquis ravno sam stal pred krasnim šope-kom opazujoč umetno zbrane cvetlice, da se mu približa in od njega vzame kratko slovo. Meliti pa je samo nemo stisnola roko. Na to je zbežala v svojo sobo, da ne vidi objemov in solz pri slovesu. Tukaj je zamašljena v resne slučaje človeškega življenja Čakala, da bi videla kočije gostov, posebno pa nevestino odhajati. Med tem se nenadoma sobina vrata odpro. Vstopila je v potni obleki Melita sama Ne po-gledavši Leonore se vrže v naslonjač, si obraz z rokama zakrije in se bridko zajoče. Hvala Bogu! vzdihnola je Leonora, solze so led srca prodrle. Pustila jo je, da s<- izjoče; saj je dovolj dolgo trpelo, prej nego se je dala premagati od svoje jej prej lastne rahločutnosti, Svečanost današnjega dne, slovesne besede svečenika, ki ju je poročil, uti-si slovesa so Melito ganoli. Da bi sf ne pokazala premehka, je pribežala v sobo Leonorino, da si z jokom olajša stotere občutke, ki so jo težili. Leonora je bila ginena. Položila je roko na njeno priklonjeno glavo in v solzah rekla: Uboga Melita, res mnogo si danea pretrpela. Ali bodi uta-ložena in vedi. da se ti bode vse trpljenje izvirajoče iz premagovanja in preudarjanja z blagoslovom povrnilo: Vedno se te hočem spominjati, ljuba Melita. Z /ivim čutom bodem sprem-ljevala tvoja pota v življenji. Tudi materini blagoslov te bo spremljal povsod- Kjer pa se vzdiguje materina molitev, tam vlada tudi mir in nebeška pomoč! Melita vstane objame Leonoro is-krt no in reče: Z Bogom, gospodična Leonora; odpustite, da sem Vas zadnji čas pogostoma razžalostila. Z Bogom, je ponovila Leonora, po-tredi se ljubiti svojega soproga! Med temi besedami je Melita izgi-nola ravno tako hitro, kakor je bila nenadoma prišla. Kmalu potem je kolesno ropivtanje naznanjalo svatovni odhod. Leonora ni imela več veselja gledati za njim. Solneč v naslonjači, kjer se je Melita razjokala, si je brisala solzne oči in polglasno šepetala: Bog vaju spremljaj, Bog vaju združi! 6. Po odhodu Melitinom je bilo na gradu še bolj žalostno nego poprej. Melita in njeni soprog sta se mudila že tretji teden na potovanju. Bila sta najprej v Parizu, potem v Italiji, kjer sta obhodila najlepša mesta. Cez eden teden sta bila namenjena se v domovino povrniti v mesto N., kjer bi živela. Melita je med tem dvakrat domu pisala- markiz pa enkrat. Nobeden njiju pa ni v pismih o ničem drugem govoril, kakor o potovanju, o krajih in njih imenitnostih. Melita ni nikdar omenjala svojega soproga in markiz nikdar Melite. Njuna pisma so imela bolj stvaren, kakor oeoben in prijazno-srčen zadržaj, kar je med sorodniki bolj v navadi. Pisma so hodila v rodbini iz roke v roko, a vsak, ki jih je prečital, jih je položil nemo iz rok. Govorilo se je o potujočem paru kolikor monj mogoče. Tudi Alfonz, dasi se je sedaj skoro celi dan bavil s svojim konjičkom, markizo-vim darom, je zapazil to žalostno spremembo v hiši. Zato je bil tudi on doma vedno tih in miren. Tudi Leonora si je želela nazaj v mesto, kjer jo je čakalo stotero opravkov. Sedaj je prvikrat bilo. da si je želela z dežele v mesto; kajti dogodki zadnjega časa so jo delali otožno. Kakor pri dohodu je bil Alfonz tudi pri odhodu njen spremljevalec na kolodvor. In zopet je Leonora iz okna železničnega voza kakor pred šestimi tedni pozdravljala sivi grad, že zavit v prvo jesensko meglo. A samo jeden trenotek, in stisnila se je v kotiček svojega kupeja, prezrevši druge sopotovalce, živeč le s svojimi obilnimi mislimi in zalimi čuti. NovoporoČenca sta že bila prišla s potovanja na svoj novi dom. Oni mesec, kterega sta preživela 11a potova-vanju, je bil za Melito manj bridek od vseh drugih, ki so temu sledili. Malo je Melita do takrat v svojem življenju potovala, malo poznala lepoto in nosebnosti krajev. Kot najmlajšo hčer puščali so jo roditelji vse lej doma in s seboj jemali druge nk-ae sestre, kadar so potovali ali pa obiskovali zabave. Zato se je Melita n& svojem potovanju z radovednostjo svojih mladih let in z onim zanimanjem, s kterim človek prvikrat kaj posebnega gleda, udajala uživanju brezštevilnih novostij, ko so se v jedno-mer prikazovale njenim strmečim očem. V svojej zamaknjenosti je torej nekoliko tudi sebe pozabljala in markiza ter tako manj čutila bridkosti svoje osode. Skoro nevedoma je postala markizu prijaznejša, menda iz hvaležnosti, da jej je dal uživati toliko krasnih, za njo jako mamljivih prizorov. A ko je prišla s potovanja na svoj novi dom. ko je njeno oko, kamor se je ozrla, od velike sprejemnt-sobane do zadnjega hišnega kotička gledalo le odsev velikega bogastva, njej do sedaj še nepoznanega, spomnila se je svojega novega stanu, in srce se jej je v prsih skrčilo. Zopet se je v njej oglasil oni nesrečni čut, ki jo je kakor strah že ves čas, odkar je nevesta, spremljal, da je prodana od ro-iiteljev, privezana za celo življenje na moža, kterega ne ljubi, in to vse samo za prazni blesk, kterega iz cele duše rti. In umolknilo je, kar je bilo Še blagega v njej. Zopet je začela žaliti markiza z ledenim obnašanjem in mrzlimi besedami. A markiz je k vsemu temu ne le molčal, temveč še pomno-ževal svojo nežno pazljivost proti njej. Iz očij jej je čital vsako željo in ni poznal večjega veselja, kakor njej ustrezati s čimer si bodi. Njegova potrpi ji vost in udanost, ko jo pa je Melita za vsiljevanje smatrala, jo je še bolj dražila. Tn vse to je markiz delal iz svoje neskončne ljubezni do nje. A Melita ga je v svojej trdosrenosti vendar dalje mučila, dasi je vedela, da tak način življenja med njima ne more dolgo trajati, da mora ali se na bolje ali na slabše obrniti. Ona pa je tirala te žalostne razmere tako daleč, da so pretile s slabim izidom. (Dalje prihodnjič.) SIDRO Pain Expeller kot najboljži lek zoper REUMATIZEM, F0E0STNIC0, PODAGRO itd. in razne renmatične neprilike. SAnO: 25ct. in 5Od. v vseh lekarnah ——1 ali prt F. Ah Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Parnik Cunard črte CARFATHIA odpljuje dne, 12. jan. dop. iz New Yorka v Trst in na Reko. Osobni parnik AURANIA odpljuje dne 26. jan. ob 11. uri dop. iz New Yorka v Trst. Vožnja na teh parnikih velja iz New Yorka do Trsta $38. Listki so dobiti pri Fr. Sakser-ju, 109 Greenwich St., New York. J. Radmelicii priporoča Slovencem in Hrvatom •vvj 436 Watson Avenue, Butte, Mont. Vedno bodem točil sveže pivo, ffau kalffornička vina, vsake vrste flganje, prodajal izvrstne smodke 8 " "eem postregel s tečnimi je- SLOVENSKO-AMERIKANSKI ZA LETO 1904 X. LETNIK IZDALO IN ZALOŽILO UREDNIŠTVO "G LAS NAROD A*' CENA 25 CENTOV CENA 25 CENTOV Vsebina: Ob novem letu (Pesen). — Koledar s zgodovinskimi podatki. — Leto 1904. — Na poti v Ameriko, z desetimi slikami. — Leon XIII. s sliko, novi papež s sliko. — Ljubavno pismo (slika). — Prekasno (povest iz Californije). — Popodenj v državi Kansas, z dvema slikama. — Razgovor z milijonarjem. — Mali kavalir. — Podulična železnica v New Yorku, s tremi slikami. — Srečka smrti. — Svetovna razstava v St. Louis, Mo., s tremi slikami. — Uradniki in delegatje Jugoslov. Katol. Jednote na glavnem zborovanju v Omaha, Nebr. — Tintnik (humoreska s podobo). — Revolucija v Srbiji, s tremi slikami.— Poskušnja. — Gospod Dlesk. —Dobri prijatelji (slika). — V Klondike. — ,,AU right !" — Vehkomestni berači. — Mojsterska dela. — Svetovna kronika. — Smeš- nice. — Oznanila. Koledar je primerno darilo za nOVO leto v staro domovino prijateljem. Dobiti je : v New Yorku: lOQ Greewich St. v Clevelandu: 1778 St. Clair St. Di V Svira vse vrste glasbe. Učenje kacega inštrumenta je nepotrebno. Columbia Records. Stroj govori razločno. Pišite po brezplačne cenike 53, v kterih so'oznamenjeni glasbeni in pevski^komadi. VALČKI (CILINDER). Sedem palcev 50 ct. komad; »5 ducat. — Deset palcev $1 komad;.$io ducat. BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS 25 centov komad; $3 ducat. Povsem novi preces. Mnogo bolj trpežen, nego vsak drug cilinder. $15,920 $30 COLUMBIA PHONOGRAPH CO., 93 Chambers Street, New York City. Matija Pogorele, prodajalec UR, VERIŽIC, UHANOV, murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. Novi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Pište ponj. Cene uram so naslednje: >'ikel ure 7 Jewels $G.— \ Boss case 20 let garancije: 15 Jewels Waltham Srebrne ure z enim pokrovom 812. Srebrne ure z 2 pokrovoma Š16. iu višje. — 10 Size 7 Jewels 1 c $15— ,, j? $18.-— Boss case 25 let garancije: 16 Size 7 Jewels $25.— „ ,, 1«. f, $30.— Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršnega kdo želi. Blago pošiljam po Express. Vse moje blago je garantiram«. II a z prodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru, llanji zneski naj se poši Ijajo v poštnih znamkah. Naslov v naročijo kn jig je napravici: M. FOGOItELC, liox 2><>, Wakefield, Mich. Naročila za ure iu vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej pošiljajo pod nasl; rom: M Care of B. Schuette, ■ Pogorele^ 53 state st>j Chicago, iu. Družinska pratika po 10 ct. Murčki iz reškega zlata so mi pošli in jih pričakujem. T accfb 89 E. Madison H tree t, Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Sue Screw B navijak. Cena uram: Nikel ura........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrn: ~n Bobe k, poslovodja podružnice Frank Sakser, 1778 St. Clair St., Cleveland. Ohio. Chas. Derganc, 215 N. Confess St., Kenosha, Wis. John Sustaršič, 1208 N. Centre St., Joliet, HI. Frank Gabrenja. 519 Power St., Johnstown, Pa. Ako želi kdo rojakov list prodaji ti. naj se oglasi pri upravzujfcrm. s L'ySM^m^,:-...... RABI telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fb. Saitsebjtj. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko. Ccmpagnie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARiS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIK! so t „La Lorraine", oa dva vijak«...........................12.000 ton, ,.LaSaToie", „ „ „ —......-................n.coo „ i'La Toaraine1-, „ „ „ ..............................io.ooc ,, t,L'Aqaitatne", „ „ „ ..................................10.000 „ ,,La Bretagne",...............................................8.000 „La Champagne"..............1............................8.000 , ,,La Gaacogne",...................................8.000 „ Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob to. ari dopoludne. Parniki odpljujejo ii priitaniiča itv 42 North Rirer, ob Morton Street: 35.000 konjakih mofli. 25.000 „ ,1 I2.000 „ „ 16.000 „ ,, 9.000 ,, ,, 9.OOO „ ,, 9.000 ,, tv *La Savoie La Bretagne *La Touraine La Champagne *La Lorraine 14. jan. 1904. 21. jan. 1904. 28. jan. 1904. 4. feb. 1904. 11. feb. 1904 La Bretagne *L8 Touraine La Champagne •Lfc Lorraine La Breragne 18. feb. 1904. 25. feb. 1904. 3. marca 1904. 10. marca 1904. 17. marca 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. (Jlanu aceictja: it BROADWAY, NEW Y0UK. Holland-America Line (H01. L AN D - AM E RIŠ K A ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne-sur-Mer. N00RDAM, parnik z dvojnim vija STATEN DA M, paruik z dvojnim kom, 12,500 ton. RYNDAM parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. vijakom, 10,500 too. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. ^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrye. Radi 1'ene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.: DUNAJ, I. Kolowratring 10. TRST, št. 7 Prosta luka. INOMOST, 3 Rudolfstraase. BRNO, 2i Krona. - P a r n i k i <» d j» 1 j 11 j e j o: Iz ROTTERDAM A vsak .Vtrtrk in iz NEW YORKA vsako sredo . . . ——-------z 0t> llrj zjutraj, i...^^— - ■■ . l. .._; HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL. RED STAR LINE (Prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, + + * * * * + + + + * Philadelphia in Antwerpenom. Prevaža potnike s sledečimi postnimi parniki: VAOERLAND dva vijaka 11899 ton. ZEELANB -----....... 11905ton. KROONLAND.......... 12760 ton. FINNLAND............ 12760 ton. Pri cenah za n.edkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot 6ez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstryo: na Kranjsko, Štajersko, KoroSko, Primorie Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. 7 Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10 uri dopoludne od pomola Š^ev. H ob vznožju Fulton Street._Iz PH1LA- DELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se je obrniti na: Office, Z3 Broadway, New York City. Cor. Dearborn & Washington Sta., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sta ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO. ' ali na njene zastopnike.