List 17. Tečaj XXXIV zhaj ajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold za pol po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr sta 2 gold., za četrt leta 1 gold četrt leta 1 gold. 30 kr. v 4 ' • I - * rVV Ljubljani v sredo 26. aprila 1876 O b s e g : O uravnavi zemljiškega davka. — Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. (Dal.) za pridelovanje lanu in prediva po Belgiškem načinu. (Dalje.) Navod Iz porocila o delovanji in konečnem računu prve Kranjske sirarske družbe .,Bitnjeu v Bohinju. (Dalje.) Prizor iz Hercegovinsko-bosniškega ustanka. Mnogo- vrstne novice. Deželni zbori. Naši dopisi. Svečanost Palackému na čast. Novičar. Gospodarske stvari doseglo s tem, da vsak, kdor ima z vceLitvijo opra- viti 7 posebno pa naši gospodje cenil ci y važno svojo uravnavi zemljiškega davka. Cenilne komisije nadaijujejo o vcenitvi zemlji šc zdaj zopet svoja opravila. Okrajna cenilna komisija v Krškem je namreč 18. dne t. m. začela konečno vcenitev posamesnih zemljišč (parcel). Cenilci sledečih vcenitvenih skupin vrstilnih odsekov, se v smislu §. 10. poduka o vcenitvi oziroma nalogo prav spoznajo in dolžnost svojo zvesto in na-tanko izpolnijo. Vcenitev posamesnih zemljišč je najvažnejše opravilo cenilcev, in kar koli je le mogoče, naj se vsak sam tega opravila vdeleži. Veže ga v to poštenje in pa mandat, ki ga je od svojih volilcev prevzel, pa tudi velika odgovornost; velik pregrešek bi bil, ako bi kaka malomarnost kriva bila slabih nasledkov pri vcenitvi. ki se zemljišč zberó v določenih dnéh na dotičnem mestu ter so med seboj dogovoré o vcenitvi onih zemljišč med seboj mejijo, maja ako bi kak cenilec o naj- ín sicer: Neodpustljivo bilo bi tudi, važlejšem času svojemu poslu se odtegaval, mestni ki niso na vse strani tako podučeni, kakor so ker n a- dné iz Posto j uske ga vrstilnega odseka s Sežanskimi cenilci vSembidu na Vi-pavskem ; 6. dné maja iz 1. Postojnskega vrstilnega odseka z Goriškimi cenilci 2. vrstilnega odseka; Postojnskega vrstilnega cenilci sami, ki so od začetka v komisijah sodelavali. , pa Namestniki naj cenilce le izjemno, v silni potrebi tudi tedaj le za kake par dni, nadomestujejo. NihČe sicer ne prezira, da gospodje cenilci in poslanci imajo jako težavno nalogo in da so zarad tega pri svojih domaćih opravilih večkrat na škodi 12. dné maja iz odseka z Goriškimi cenilci 3. vrstilnega odseka 15. dné maja iz Logaškega cenilnega okraja s cenilci Goriskega 3. vrstilnega odseka na Sirmanu občin T r i b u ša in V oj s k a ; „ . , i • i • 18. dné maja iz Logaškega cenilnege okraja s KffUîtijSk? ZgOuOVlMSKI j njih čast je zastavljena, da prevzeto nalogo opravljajo in doženó na blagor našega ljudstva. In to zaupljivo pri-Čakuje dežela od njih. spornim vsega ? in cenilci 1. Tominskega vrstilnega odseka. Od c. kr. deželne komisije se vdeležijo o b-hoda dotičnih zemljišč gospodje: Jožef vitez Savin sch eg, Luka Robič in ekonomični c. kr. nadzornik Jožef Podrekar, dne maja iz cenilnega okraja Ljubljanske okolice s cenilci Litijskega okraja v vasi Laze; dné maja iz cenilnega okraja Kamniškega s cenilci cenilnega okraja R ranjskega 15. dné maja iz cenilnega okraja Ljubljanske okolice 3 cenilci cenilnega okraja Kranjskega v Smledniku. Naj temu naznanilu dodamo to-le : Vsem nam je znano in na najvišem mestu tudi pri-poznano, da Kranjska dežela je v primeri z drugimi deželami našega cesarstva z zemljiškim davkom preob-ložena in da pretežkega bremena, ki poljedelce naše že čez 30 let tare, vprihodnje prenašati nikakor ni mo- Dné Leta vredjeni po mesecih. Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt/' (Dalje.) Meseca aprila. 16. 1421. Don Enriquez, infant Portugaljski 16. 1844 Il II I I » Ie trte iz Malvazije na GrŠkem vin iz otoka Krete prine3el v Madeiro na Spanjskem. Je bil prvi sejm za pitano živino in pa 17. 1434 17. 1851 goce To dokazuje uradni oglasnik „Laibacherice" > po katerem zarad zastanka na davkih posestvo za posest- 18. 1766 prva razstava klavne živine v Poissy-u pri Parizu. ^ : * je v Avstrijskem, na Ogerskem in na Švábskem poze bia skoro vsa trta; zima tega leta je bila zato ,,zima velikega mraza" imenovana; najhuji mraz je bil od 24. novembra do 10. februarija. je Saksonska vlada oklicala nekatere polaj-šave o prodaji živinske soli. so se ustanovile nemške kmetijske na- vom na kant gre Sedaj je mogoče staro krivico poravnati ter našim poljedelcem pretežko butaro polajšati. To se bo pa se lb ine v Sierri Moreni na Spanjskem; kralj Karol III. je naselil tam 8000 Nemcev in Svicarjev. % 130 Dne 18. Leta 1873. boko in poldrugi do dva palca široko; spodnji rob je v Monakovem umri baron Justus Liebig reze je na okroglo obrezan, da nož na oštri rob za- ne (roJ maj 1803) t danjega stoletj ) ki najimenitnejši kemik pada in prediva ne seka. prestv znanstvo Deska ima stalo iz debelejega ploha, v katerega je 19. 1850 kmetijstva in mu pomagat na najvišo stopnjo. vdelana v čop in z zagozdo pritrjena , da trdno po se jè ustanovila £--J----- vw^»^«.*^ ' v ^^ " O iui J VAJLi« ^ VAWJ VI. U.UV prav- konci stoji; da se deska manj maje, je na levi strani • v 1 i 1 • 1 • % t «•#. • 1 t držav učiinica a kmetiiskih m in 21. 1863 Haine St. Pierre-u v Belgiji dj V se z ooorno se Qapraviia kmetijsk o gospodarstvo v šola in i z- g 1 e d n lagi na Spanjskem stalu pritrjena. Na zadnji strani deske sta v stalo vtrjena dva okrogla stebrica po 18 palcev visoka in na nju je pritrjen močen usnjat j e r m e n, (Dalje prihodnjie. Marbeli pri Ma- tako da je trdo napet. Ta jermen otrepanji delavec ven tega pa jermen služi zato, da se pri za pridelovanje lami iu prediva po Belgiškem načinu. Spisal Andrej Piskar. Izdelovanje : sušenje, trenje in otrepanje kan ju; sploŠne opombe. • > (Dalje.) z nožem po nogah ne poakoduje, zra- tudi delo olajša, ker odbija nož, ki na-nj pada, zopet z neko močjo nazaj kviško in po takem manj roka trpi. Otrepalni nož mora biti iz tr-dega iesa, naj bolj ai je gabrov in javorjev. Otrepanje je pri vsem izdelovanji prediva najumet-neje delo, in zahteva naj več ročnosti in pazljivosti, kajti od tega je zavisno dobro ali slabo predivo. To delo z Belgijskim orodjem se tako le opravlja: V levo roko se vzame ) nekaj toliko strtega lanu, kolikor o mi- ga more roka pri ročno držati. Z desno roko se lik lepo poravná in pri tem se posebno na koreninah čisto enako vravná UU \j v/U v kj \j UUi VUlliUill ^ÍOIU V>UUI\V/ V 1 CV V 11CI j UC4 je šop videti prirezan, kakor ščet. Na koreninah ne sme o^v, nobenega lika manjkati, da bi bil v šop potegnjen, Ker je to izdelovanje ali trenje vkljub svoji popol- kajti tak lik se pri izdelovanji izpuli in v pezdir gre. nosti vendar počasno, zato so za izdelovanje v večem Kar je dobrega lika, se pri opulenji nazaj k sopu pn- napravili drugačne stroje, ki blizo tako delajo kot bát, dene. Zdaj se prime šop z levo roko pri vršičih, tako, vendar se pa more ž njimi mnogo več lanú streti. Med da malo več kot polovica dolgosti iz roke gleda, se so jako pripravne terilnice na val jar je, ki vtakne v žarezo pri deski, se prime z desno roko na jih je naša kmetijska družba dobila iz Frankstadta na koncu za korenine in se drgne ob desko najprej po eni in potem še po drugi strani, da se omehča in volen drugimi prav prav Moravském. Ta terilnica potřebuje delavcev. Dva trdna Člověka gonita stroj, eden podaja lan in drugi ga jemlje ven, eden pa lan naša lavca Opravilo pri trenji je tako-le: Stroj se uravná in priredi za delo prmasa m od- p ostane ? tako da sam ob deski visi. To se zato delà ; î dva mocna de- primeta za kljuke na vsakem koncu velikega va- ljarja; tretji jemlje po mali pesti velike skupke lanu, se pomakne nekoliko šopa iz deske, toliko časa 1 9 w • v. • 1 t 111 1 - a _ _ • da se lik ne odbija in ne seka, če bi bil preokoren. Zdaj se šop toliko nazaj potegne, da samo tretjino dolgosti iz deske visi, dve tretjini pa zad v roki ostanete. Potem se začne z nožem otrepati in po vsakem vdarcu I^Ml^Mi^^^HÉHiHH^H. da ga na koreninah lepo zravná, na vršičih pa nekoliko dobro polovico dolgosti pod nož pride. Zdaj se sop razprostrè in podá v stroj med valjarje. Gronilca zavr- obrne, da spodnja stran na vrh pride in se delà ravno tita valjarje toliko naprej , da lan v sebe vzamejo tem pa enekrati sèm in tjè, da se stebla starejo po Ko je dosti strt, se enkrat naprej zavrtí, da strti lan na tako, kot popřej; ko je zopet po uni strani tako obdělán, se še nekoliko naprej obdeluje, pa tako, da se zdaj šop pri vsakem mahljeji nekoliko obrne, da vsak vdarec drugi strani ven pride, katerega pripravljen delavec v na drugo mesto pade in se po vseh stranéh predela. roke prestreže, enkrat ovije, čez pol pregane, da se ne pri vsakem vdarcu se šop nekoliko strese, da pezdirje meša in na stran položi; uni delavec pa med tem drugo bolj odpade in se nekoliko rahlja. Ko je šop že precej pest pripravi in zopet v stroj podá, in tako gré delo predelan, se vzame z deske, z roko pogladi in opuli; naprej. Se en delavec je potreben, da lan prinaša in ]car je dobrega lika, se k šopu nazaj pridene. da strenega odnaša na svoj kraj. Lan se mora pri vlaganji v stroj lepo vravnati, korenine morajo biti poravnane in stebla ne zmešana. Kolikor lepše in bolj vravnan se lan vlaga, toliko lepše se tare, manj se meša in lik se manj trga, zato se tudi lepše in hitreje potem otrepa in ga manj odpade. Ta terilnica je prav dobra in pripravna za rabo in je vredna priporočila. Delà veliko hitreje kakor pa bát in tudi zeló tako dobro. Nikakor se jej ne more pri-merjati naša navadna trlica, ki lan jako nepopolnoma (Dalje prihodnjiČ.) porocila o delovanji in konečnem računu prve Kranjske sirarske družbe Bitnje v Bohinju gledé na sirarsko dobo od 25. maj do 6 okt 1875 (Dalje.) tare, pri tem pa predivo seseka. Bitenjska družba svojem sedanjem stanu ? ko Ko je lan strt, treba ga je od lesa in pezdirja vsako molžo posebej celó mastno podeluje, v j bolj očistiti, ali pezdirje iz njega stepsti. Zato se to delo šem času nekatere popolnoma mastne hlebe po 40 imenuje otepanje ali otrepanje. Kakor je znano, do 45 funtov naredi y 42 naša trlica opravlja oboje; ž njo se namreč lan stare in potem pezdirja očisti. To orodje pa, kakor že vsa- Ce nočeš takih sirov poprodati v domaći deželi pak jih spraviti po njih pravi ceni v daljno kupcij t v » uci v/i. v vij v y axcv1vv1 » j ^^ » 4 - j--[; ----------j 1 j za nobeno ni pristojno in po svetu, kaj misliš, kako se ti bo to kaj odsedalo ? kega las ten prevdarek popolno. Zato imajo tudi po drugih krajih za čišćenje Ce si neskušen ali pred imaš in otrepanje jako različno orodje. Najpopolniše je Belgijsko orodje: otrepalni stol in otrepalni nož. kmalu boš sli boš morebiti ponujal 40 do 45 funtov težke Ementalce na prodaj; Em et al da al da svet bolje vé, kaj v ce- Otrepalni stol je deska 4 čevlje visoka, najmanj velj široka in poldrugi palec debela, ravna in gladka. so tako majhni." Ti- se boš še dalj En" čevelj od Vrha Ima zarezo navprek 9 palcev glo- poganjal in povdarjal, da majhni so res, pa so popo ornatu uuo ouoai, u«, o v ou u^ijv » j - —-------, kakor ti. Reklo se ti bo: ,,visocega Ementalskega rodů ne morejo biti, če 131 noma mastni, kar je poglavitna reč. Verjelo, potrdilo naredbe potrošiti, tedaj tudi ne mlečnega hrama pride- se ti bo, da res nisi mleka nič posnemal, da imajo vso 9 lati in ne večega kotla kupiti, bi vendar ze > da ker iz njegovo maščobo , pa slišai boš zopet Ementalca se nikakor ne morejo ceniti zato, premalo mleka narejeni nikdar nikoli nimajo tistega _ _. ^ n mogel več naprej, zadovoljen boš moral biti, da za tvoj vena po svojem za pravega sedanjem stanu vsaj tišti čas, ko bi bil stari kotel za cvetú > ki je pravému Ementalcu lasten. Zdaj ne ? sir, ce tudi je sicer na vse strani prav izdelan obe molži dovoij velik, lahko pol mastno sirila, če bi namreč ve černo mleko, dasi tudi to pravilno ni, vendar za silo čez noč koj v škaíih postavljala, za ka- tere bi se pa že še v sedanjem stanu prostor dobil, ali y Čemu dobiš ceno, ki je pravému Grojer ju j tedaj pa naj bi se pol ali kaj malega In tako je tedaj tvoj bližnji prazni stan za to odločil ter izkljucno pod sirarjevo nadzorstvo djal. Dokler bi od čez pol mastnému siru vmerjena. obeh molž toliko mleka bilo f da celó mastni sir, kar se tiče cene, bil kotel poln y bi v eni vrsti z ne celó mastném. Ali vti ne bo vsaj zdaj nabralo ; se precej Grojerjev vrste po 40 do 45 funtov žal, da nisi enako Fredarlcu ali Svicarju tudi le ako bi pa družba hotela ne le mlečni hram pri- se na pol mastno siril ter nekoliko smetane ločil in po- deiati, ampak napraviti tudi še nov veči kotel, sebej v denar spravil. Sir bi v tacih većih hlebih, ako lahko ves čas polmastno delovalo, tedaj tudi v tistem je pravilno izdelan, nič niže cene memo sedanjega preveselem planinskem času, ko živina najbolje molze, kotla moglo gledati na to, y celó mastnega ne bil, le, kakor se samo po sebi ume, ker bi se pri napravi novega > da pri najvećem za težo odvzete smetane loži bi bil. Ta odpadek teže da bi bil zanesljivo tako velik pri siru pa je nadomesten po teži pridelanega masla, mleku vendar že večerno in jutranjo molžo lahko po-katero ločeno samo za-se za viši denar prodaš, kakor vzel. Tako bi družba imela tudi po 70, celó do 90 bi ti bilo po navadnem pri tacih hlebih v sir poděláno funtov težkega Grojerja. zaleglo. za nas Pa ne preznmo y kar sem ravno omenil, in še en- krat s povdarkom ponavljam y da , ce je na pol „To bi bil zopet nov križ se utegne kak moder družnik oglasiti in be-sedovati, da za-take velikane so pa police preozke so še skoro nove." No in ne kaže jih prenarejati, ker ; y mastni sir po vsem pravilno izdelan, več dobička police jim boš vendar napravil; vsaj ti bo že koj en donese. In za to naj bi ravno bila najveća skrb pri vpeljavi na pol mastnega sirarstva. Zakaj, da tudi sam več s tem, kar si pri n}emu memo prej3njega ravnan]a najskrbnišemu in spretnejšemu ravnanju pri sirjenji nikakor ni moč, vso maščobo, ki je v mleku, edino v sir spraviti, je vendar nekateri sirarji še prav ve- vjel celo polico, tedaj tudi še za druge, ki bojo na nji počivali, skoro da plaçai. (Konec prihodnjič.) liko ? _ vec, kakor je neizogibljivo, po nerodnem izbijejo, katera potem skuti, in Če še skute prav ne ločijo, v ostali siratki prešičem zaleže, ali kakor sem tako sirat&o pri ovčariji za Vilharjevim vrhom pod Snežnikom Politične stvari. Prizor rumeno-cinkasto psom nastavljene* videl. Daj Hercegovinsko-bosniškega ustanka. sposobnemu sirarju celó mleko z vso smetano v kotel, če ne ume ali mu ni skrb že koj pri sirjenji in posebno pri drobljenji in gretji žmitka maščobe privaro-vati, komaj skrbno izdelanemu polmastnemu podoben ; košen bo Razgovor Avstrijskega generala Rodica z ustaši dne 8. aprila 1876 ob 10. uri dopoludné na Sutorini. lio die: Po vein vam bo iz celó mastnega mleka naredil sir , ki bo katera se vam ponuj ) ne izgubite koristi in prilike ; v se če mojstru-skazi izročiš mleko kákáte bočica Mi remu e že nekoliko smetane odvzete? Bled, skoraj popolnoma pust sir bi bil. Tak maiomarnež, ki ze zdaj jino zemlje, ki so jo nam sè prouzročila ustanek. Dalje davka za tri leta. prosimo, da nam Turki povrnejo tret silo vzeli, kajti ta sila je hoćemo biti oprošteni od iz celega mleka delà le polmastni sir, bi potem iz poi- Rodič: Velike vlade bodo vse storile, kar se bode posnetega dal iz rok tedaj blago, skoraj popolnoma pusto uvidělo vam koristno ? a vi ne smete ničesar tirjati ; vi katero bi bilo pa toliko niže vrednosti in cene, se ne morete upirati pomirjeniu. Mirujte in prosite. da bi je denar iz zraven pridelanega masla strženi nikakor ne vnašal. nihče Ce sem tudi čez pusti sir nekoliko mahnil ne misli, da sem > aaj zoper pusto sirarijo, katera redno opravljana se pri sedanji ceni masla dobro ob- se ne vrnete. Sočica : Mi se ne moremo in nočemo vrniti v svoje domovje, dokler nam Avstrija in Rusija ne daste po- roštva. ne položite orožja in Rodič : To ni mogoče, dokíer ampak je treba vedeti, da tukaj je govor od ; ^^^I^HIH pustega sira, ki je iz dobro polmastnega mleka vendar-ie Socica: Mi nimamo pohišíev pravijo nova pohištva. ) ako se nam ne na- pust zato, ker je sirar bi jo bil v sir spravil, pust, in je masčobo, namesti da Rodič: Pohištva se vam bodo naredila v skuto zamečkal > ali pa 7 vrnite v se nazaj siratki pustil, kjer se taka draga stvar nikakor prav ne Vsi: Mi se nocemo vrniti, dokler se nam vse ne izplača. Ce si je ni upal v sir spraviti, naj bi jo bil napravi in ne izvrši. raji prej vso iz mleka pobral, tedaj nalašč pusto siril > Socica: Mi hoćemo, da se nam dá poroštvo za naša m bilo prav. Ce že drugod to kaj nese ) kar se po svoji na- pohištva, za''vse. Rodič : KU (f m » turi pravilno in skrbno opravlja, gotovo to v prvi vrsti vami v dogovore od mlekarije velja. Zato tudi vsake vrste siru ne morejo z vami spuŠcati velike vlade selne One ajaj° Z se ne dajmo v pogajanje Vi mo- ne vec ne manj, a dajmo mu vselej vse, kar mu rate ponuditi roko in prositi, ali velike vlade vam ne po njegovi naturi gre, pošteno in skrbno. Tako bomo bodo pomagale, dokler bodete imeli orožje v rokah. mi kot prodajalci in pa tudi naši kupci dobro sbajali. Ce jo tedaj naša Bitenjska družba hotela res ničesar. Socica: Mi zahtevamo prav malo, ako tudi nimamo na manj mastno ralo zgoditi : Ako bi sirjenje presukati, bi se to tako-ie mo- Rodič: To ? boječ se ) da bo kmalu ob glavni goce, a ne o jaz vem; a govorim o kar tem, kar je mo- onem, Kar je nemogoce ko3 planinske paše, ne hotela ne vinarja za kake pre- Melentije: Mi hoćemo, da imamo enako svobodo kakor drugi kristijani. * 132 7 Rodič: To vse se zdaj razpravlja in delà se za to; dokier ste oboroženi, je nemogoce. Sočica: Ti vidiš, da mi za vso Bosno in Hercego- vam svetujem za vaše blagostanje, bodite mirni za nekoliko časa. Toma TomaŠeviČ: Za Boga! tudi vino napenjamo svoje močí, da se nam dadé naša prava, bi se pripravi!, oditi v Gacko, gospodine ne ali hočemo vso Bosno in Hercegovino...... Rodič: Jaz_sem přišel k vam po ukazu svojega ce- a poznajo te po vsi Evropi. da imaš katerega ago vsled RodiČ: Tega ne vem. Jaz sem še na Avstrijski sarja in metni; jaz prav poziva, ter hočem, da ste pa- zemlji in se potezam za vašo bodočnost. dobro vem, da Vsi: Mi hočemo toda RodiČ: Vam je treba miru. vi želite konca te stvari, naše pravice, naše pravice f SoČica: Mi iščemo in čakamo svojih pravic. Vsi : Mi čakamo svojih pravic. Sočica: Mi prosimo in rotimo Njegovo Veličanstvo, Vsi: Rajši poginemo, kakor da bi se vrnili pod da v prvi vrsti ne pozabi naših žen, detet in starčev. (Rodič maje z ramami, poslavlja se in podaje roke voj vodam.) Turčina brez pravic in varnosti. Jeden: Nam so se mnogokrat dajale pravice nikdar se niso izpolnovale. ) RodiČ: Posedaj se to ne bode več godilo, ker bodo pazile velike vlade , da se izpolne, kar se vam ljubilo, zanašajte se. Vsi : Mi zaupamo Ie ob- nikedar ne Turku. vsakemu, a Rodič: Meni se zdi, da svitli knez Crnogorski vam je nasvetoval ravno to, kar jaz. SoČica: Mi smo že njegovi visokosti pismeno na-znanili svoje potrebe. Rodič: Pokličite vse svoje rodbine domov in velike vlade vas bodo priporočile. Vsi\ Zahvaljujemo se velikim vladam. RodiČ: Nihče vas ne bode převařil, nikdo vam ne bode délai sile. Blizo tako se je glasil razgovor generala Rodi ča z ustajniki. Rodič jim je ponujal lepe besede, ustajniki pa hoćejo gotovost, da se izpolne to, kar nesrečnim kristjanom po božji in človeški pravici gré. Naj general Rodič desetkrát zagotovlja, da se bodo velike vlade za-nje potegnile, Turk ostane Turk! Vse to pncuje, da Avstrijska politika na iztoku ne bode imela nikakoršnega vspeha, kar dandanes že ves svet vidi, samo Andrassy morebiti ne. Zgodovina koraka naprej svojo pot, in grof Andrassy je ne bo usta- vil tudi ne Toma TomaseviČ: Mi nimamo ničesar čemo 7 in mi no- , če ves Magjarski narod za njim stoji. Turški Slovani se bodo osvobodili, to je dandanes že tako gotovo, kakor „amen" v očenašu. Modrejše bi po tem takem bilo, da si Avstrija s svojim sedanjim turko-ljubnim postopanjem ne bila nakopala sovraštva tega usmiljenja vrednega naroda na glavo. Andrassyevo fiasko Vsi : Turška sila nas je přivedla do ustanka (za- se ne dá več prikrivati. čenjajo vsi naštevati Turške grozovitosti in zločinstva.) - Rodič: Vse to se ne bode več godilo in dobili se bodo ljudjé, ki bodo na vse pazili in svojim velikim Mnogovrstne novice, vladam poročali. Bogdan Zimunič: Dajte Denarne potrebscine za armado na Ruskem, Fran- nam pravice, katerih mi coskem, Nemškem in Avstrijsko-Ogerskem našteva v ^v^wv^.w • — — r------ y-------— w«—? -—" - — .j—~ ...----- ^ iščemo; a Turku ne zaupamo več, ker nas je že sto- vojaških zadevah dobro podučeni časnik ,,Wehrzeitg. krat prevari!. u tako-le : Rodič: Oče Bogdane! Tako bi govorili cei mesec í letu 1874 so znašale potrebščine za armado na to vsak vé; a zdaj skrbimo, da se bodo izpolnile re- Ruskem 303 mi forme. Sočica: Nijeden se noče vrniti na svoj dom, dokier 98 milij nov, v Nemčiji 196 milij na Francoskem 276 milij , na A v s t r i j s k e m pa Avstrija in Rusija ne daste nam poroštva za hrano za Za h vsacega vojaka obrne Francoska počez leto in dan j setve, goveđe in kar je treba za pohištvo, leto in dan 478 gold., Nemčija 447 gold f I Rusij in naj si bode v šestih mestih, kjer bi ostale posadke šest Avstrijskih in Ruskih agentov, in dokier se ne přežene Turška armada. Rodič: Dragi ljudje, lahko se vrnete vsi, ako ho- 247.000 vojakov 412 Avstrijsko-Ogerska pa 346 gold mirnih časih šteje Ruska armada 663.000, Francoska 460.000, Nemčija 438.000 in Avstrijsko-Ogerska gold čete, in storilo se vam ne bode nič žalega. General v službi ima Ruska 336, Francoska Vsi : Mi se bodemo vrnili, a ne, kjer vlada zati- i ■ HIWIl^MiÉi^* % a A A A A 325 , Nemčija 296, Avstrijsko-Ogerska pa 208 Število ranje, ampak na prosto zemljo, na pr. v Avstrijo, Ame- druzih oficirjev znaša na Ruskem 25.652, na Franco riko ; ne v Turčijo. skem 25.103, v Nemčiji 18.887 > Sočica: Prosimo vas, prevzvišenost, da našo nesrečo Ve Č i h top in naše potrebe naznanite Njegovemu Veličanstvu šemu cesarju, in da ga prosite za poroštvo. (k v Avstriji pa 13.644 ima Ruska čez 2768 7 va- Nemčija 2472, Francosk 1796 > Avstrij pa 1616 7 Rodič: Ne morem tajiti 7 da vse 7 kar vam je do Kónj ima Francoska 99.300, Nemčija 96.800, Ru zdaj obetala Turška vlada, se ni izpolnilo; toda velike vlade vam bodo vstvarile nov čas, in ko bi se reforme ska 88 200, Avstrija pa 46.000 Gena kup enega ne izpolnile, prisili se Turška vlada, da to stori. Vsi: Mi ne verujemo Turkom. Rodič: Zaupajte velikim vladam. konj gold ojska znaša na Francoskem 352 gold., v Nemčiji 330 ,, v Avstriji pa samo 220 gold. Kedar se začne o vojakih veliko govoriti in pisati, menda ni daleč. Vsakoletne vojaske vaje brambovcev imajo letos SoČica: Mi smo kar najmanj smo mogli zahtevali po ukazu vojaškega ministerstva biti po končani žetvi, od Turka, ali Evropa, ako noče, da nam dade to, lahko v takih krajih pa f na3 sune v morje. Melentije: Mi prosimo samo, da tujege ne iščemo. v se nam vrne nase; mogoce trajati 7 kolikor jemlje na trgatev (bendimo). Te vaje imajo imajo nograde, naj se * tedne. Na visoki soli za kmetijstvo na Dunaj Je 11 Rodič: A česa iščete pri TurkuV rednih profesorjev, pa so izvanredni, tako potlej Jeden: Da se nam vrne ono, kar se je nam vzelo; docentov, ki nimajo stalne plače se bodemo vrnili Turčinu tretji del. (Smeh.) učitelj in je , O. MWJWUU.U , ^ Ali je pač dejanska korist 13 imenovanih dj u n kt asistentov RodiČ: Oni so prav mnogo vzeli; a ne vračajo ni- ce8ar. Pa velike vlade so govorile tudi zdaj za vas in likošni so stroški te šole? te pred malo leti ustanovljene visoke šole tolika, ko 133 Blizo Novega Jorka v severní Ameriki ima nek nost ubijate v glavo; ali pa bo moglo živeti od uče- fcrgovec zeló dobro kupčijo s tem, da ohranjuje (kon- nosti, to je drugo vprašanje. Dalje dr. Bleiweis po- _ _ ^m m ^ A _ i« % A ^ __ J ■ 4M -m A ama — ^ _______ ra) najžlahnej p 1 e m Prvo nad stropje njegove trgovinske hiše je velikánská ledenica, katero delé dvojnate cinkaste stene v tri predele ; sle- vdarja 7 naj bi se manj potratilo za navadne ljudske herni teh predelo Je opet šole, ki so organizirane čisto po tujem kopitu, in več storilo za poduk o kmetijstvu ter konečno predlaga, naj zdeljen v dva razdelka. finančni odsek na drobno izračuna ter poroča v eni druzega nadstropja se prostori med stěnami polnijo prihodnjih sej: Koliko bodo znašale skupne deželne —. fe A A A. A A A a. M A _ _ ^ ' M. z namletim ledom in soljo, in sicer je naprava uredj ) tako, da se lahko vsak prostor posebej uhladí. Očišćene m iztreblj med v be se v skladih devajo v lončene ponve, přiklade doštevši potrebščino za napravo kmetijske šole na Dolenskem. Ta predlog je obveljal. sako vrsto se potrese ledu in solí Tako Potem sta se glasila dr. Schrey in poroce- se pusté ribe, dokier popolnoma válec Dež man ter hvalo pela sedanji napravi ljudskih obesij strdij zmrznejo; potem pa se šol s frazami, kakor jih nahajamo navadno v v gori omenjene ledenične prostore, kjer se tako blattu" in enacih listih. 77 Tag- da so trde kakor léd ali železne palice Take specijalni debati je dr. Bleiweis omenil mini- se okus JU J ua Ul UU UHUUl iv/u WIX ^MIIVV« JI MttVl » OJ^VUI j »-»«11 JU xj 1 u 1 VV u I g UUJUiiU 1X11U1" adó hraniti leto in dan in ostanejo tako frišne in sterski ukaz, ki učitelje ljudskih šol, kateri nimajo spri- 7 kakor da so se ravnokar jele sili 7 da Deželni zbori. Deželni zbor Kranjski. čevala sposobnosti po sedanji organizaciji, se preskušnji podvržejo letos ali izjemno do prihodnjega leta, če ne, se jim celó spričevalo dovršene preparandije vzame! Ta ukaz je drakonski ukaz, neopravičen; po kateri pravici se more komú spričalo vzeti ki si 11 s ej dne prila se obravnaval p ga je pridobil po dobro dovršeni preparandiji? in ali ni bolje spričalo to, če je učitelj službo svojo že več mal no - šolskeg eun nor (potrebščiiic* x 62% kr., tedaj primanjkljej 161.051 gld. 18% kr.), za klada za leto 1877, let na zadovoljstvo svojih predpostavljenih oprav 174.529 gold. 41 kr lada 13.477 gld ljal 7 kakor to 7 ki ga učitelj po veči ali manji sreči dobi pri polurnem izpitu? Dr. Bleiweis potem pred- katereg treba 18 odstotkov přiklade na nepo laga : deželni odbor naj prosi deželni šolski svèt 7 da srednje davke za deželni in zemljiško-odvezni zaklad Pri ter pravi pi debati se prvi dr 7 da finančni odsek sam se gold., za katereg dolgo pirala manj kl j ej a 161.000 deželne přiklade. Narodna stranka se novim postávám ljudskih šol, ker bodo nasledki teh postav na vse strani. Zdaj tudi na- naj delà pri ministerstvu nauka na to, da vsaj učitelji, i ki že 15 let zadovolilno služijo, pa po novi postavi od 14. maja 1869 nimajo spričevala učiteljske sposobnosti, treba Î8°/0 se oprosté dotične preskušnje, da brez nje morejo do- B1 ei w vstrašil biti definitivno službo. Predlog je obveljal brez čutila, kakošni ugovora Potem baron Apfaltrern s puhlimi razlogi pre-sprotna stranka vidi, kam pridemo z novoernimi šol- dlaga, naj zbor nekako nezaupnico izreče dr. Bleiweis u skimi napravami, in to ne le pri nas, temuc tudi dru- in dr. Z arniku kot členoma deželnega šoiskega I ■■HttiMiMM Mí » i-% IXi A y « li %J U 4-iV A V^ * w ^ ^ ^ « na Štajarskem menda imajo celó 30 odstotkov sveta, zato, ker se ne vdeležujeta sej tega sveta. Dr. na přiklade za normalno-šolski zaklad. Prav ima toraj Zarnik krepko spodbija Apfaltrernov napad ter Tirolski deželni zastop, da se brani novoernih šolskih drobno dokazuje, daje deželni šolski svet, kakor je postav, prav ima Predarlski deželni zastop, ako za- zdaj sestavljen, nepostaven, illegalen; o dolžnosti vde- 1 7 l l i v . • i t « i . • w . wt hteva, naj se odp ministerstvo na levi.) k a. (Dobro-klici leževati se ga, ne more biti toraj govora ; naštevši mnogo Vsaka dežela sama nai liudske šole vzame v dotičnih nepostavnosti, izreče konečno govornik : odpravi t/ / t . 1 ê t » 1 • â m -m m a s VOJ po vodstvo in skrb, ona bo najbolj vedela ravnati naj se ta veliki sedanji šolski aparat in dajo naj se opravila dotična pravim zastopnikom ljudstva v roke ■ ? merah svojih in ne bo več denarja trošila, kakor je treba. Tù, tù imamo res, kakor omenil pri neki drugi gosp Ďežman ne pa birokratom. t r i a 11 z e m b d in d razioček je ta, da država komand priliki, imajo ljudske šole v rokah > a stira JLUL ^CiOlU Ai. 1 Ck V^ ULL JLJ UUO I V Ci V I Dr. Bleiweis isto tako prote- zoper krivični napad Apfaltrerna 7 rekši 7 da od njega se ne bode učil spolnovati dolžnosti svojih; na-občine in de- števa marsikake dogodbe v deželnem šolskem svetu Da se šola ločila od žela pa plaču j ej o. kakošni so nasledki tega? Brezversko načelo se v šolo, učitelj nemškutarijo podp silij novoernemu liberalizmu k v stop pred ministerstvom Hohenwartovim ob času mini- ko prejšnj sterstva Hohenwartovega in po odstopu njegovem, licímu uyuauûuiu, ivi sta dr. M r h a 1 in dr. Wretschko bila poklicana v dohodke organista in deželni šolski svet, in baronu Apfaltrernu kliče v ki cerkovništva treba je učiteljem nadomestiti s stalno spomin oni čas, ko se je stranka njegova pod Hohen- plačo ki deželo stane zdaj toliko denarja. Al onih 161.000 gold, ni še ves primanjkljej, ki ga bo morala naposled pravi: predrugačite sis temo! dežela pokriti, držav* dala, al država druzeg valcev zadevaj bo najmanj še 20:000 gold kupnost davkopl do ni, nego wartom nepostavno odtegnila celó deželnemu zboru, ter Sistema, kakor sedaj vlada v vseh zadevah, zdi se mi podobna tišti strupeni sapi ki iz južne Azije in Afrike piha in 5 dali sedanji nadzorniki ljudskih šol državi pri pri nas deželneg se „samům u velikih stroškov; imeli smo suje vse, da nic ne raste, aa nic ne more naprej imenu] e Ta „samům" zatira vse 7 raste, da zadu- ! To pektorja za ljudske nega, še krepkega; zato, ker ni trobil v šole, moža izskušeneg gloma moral odstopiti izvede- je moj odgovor na zatožbo nekdanjega državnega pravd-jbolj Pri rog danj tem na nj govo meato poklicala je vlada druzega moža, ki gotovo službe bolje ne opravlja ; tako je treba zdaj čevati, se ve da Avstrij nika g. barona Apfaltrerna. (Živa pohvala na levi). glasovanji se je ovrgel Apfaltrernov predlog. Potem je proračun normalno-šolskega zaklada obveljal in so bile sprej ete resolucije, katere merijo na to, da bogatinka! Poprej so deželni šolski svet zborovega proračuna nikakor ne sme naši dekani brezpl ljudskih šol, sedanji okraj opravljali okrajno nadzorstvo prekoračiti. Pri tej priliki je sklenil deželni zbor tudi pektorji dobivajo po 300 to, naj deželna vlada delà to, da se zaklad učiteljskih 7 do 400 gold, letne plače; vprašati se pač sme: ali Sima, upokojnin izroči v deželno upravo 7 dalje da bode Primorsko primeren donesek plačevalo za Vremsko poprej dekani? Gotovo ne! 'Tako se množijo přiklade, ljudsko šolo. — Učiteljski vdovi Mariji Ribnikar-jevi zadnji groš hoćete ljudstvu vzeti iz žepa, ďa mu uče- v Dolu se je dovolila vpokojnina po 150 gld. na leto, Kuster in drugi taki bolje opravljaj o nadzorstvo, kakor ! 134 sinu njenimu pa odgojnina po 40 gld. — Prošnja ob- čine S t u r i j e glede opravilne doklade za učitelja Ran ta se je izročila deželnemu odboru, naj jo reši po predpisih postav. — Prošnja Cerkniške občine, naj se jej pregleda neko povračilo normalno šolskemu zakladu, se sicer ni končno resila, toda obveljal je predlog oslanca Obreze, naj se navedeni dolg ne iztirja, do-ler pravica do tega ni jasna; če bi pa se le plaćati moral, plaçai naj bi se v 2 rokih, namreč polovica leta 1877, polovica pa 1878. Naši dopisi. V Gorici 22. apr. — V sredo 19. t. m. je bil tukaj reden pogreb izrednega moža. Umrl je 71 let star Oče J ulij Z il eri, Jezuit, iz Parme domá. Bil je rajnki grofovskeera rodu in nekdaj véliki dvornik in véliki ključar vojvodinje Parmske , katero je 1. 1859 spremil v pregoanstvo. Grof Z. je bil oženjen in imei družino. Po smrti svoje sopruge leta 1868 se je posvětil duhovskomu stanu in imel 1. 1870 prvi Božični praznik novo mašo. Dne 15. avgusta 18/1 je stopil v družbo Jezusovo. — Za mrtvaškim vozom preteklo sredo sta šla eden njegovih sinov in en vnuk. — Od pogreba do po-kopališča ni velik skok. Naše novo pokopališče (med Blanco in sv. Trojico) je postalo — če smemo nemško-slovensko govoriti — „gorece" vprašanje, ali prav za prav — ne goreče, ampak — mokro in vodeno. Prostor za novo grobišče je starešinstvo že odobrilo in je že ukupljen, in vendar nek anonymus v ,,Goriziano"-u še zméraj trdi, da ondašnji svet ni pri-stojen, da je preveč moker, in „Goriziano"-va tovari-šica ,,L? Ape" se je celó šalila, da bodo morali mrliči, če ne bodo znali plavati, vstati iz grobov in splaziti se na drevesa ali na nadgrobnike. V eni poslednjih stare-šinstvenih sej je dr. Valussi poprašai župana, kako je z novim pokopališčem in če je res, da je tako mokro. Župan je odgovoril, da dotična komisija je — predno je svoje nasvete predložila — vse natančno pregledala in presodila; samo v enem kotu za grobišče odmenje-nega prostora da je svet moker, ali tišti kraj da se ne bo rabil za pokopavanje trupel itd. Na tu trdi spet „Goriz.", da je přetekli teden neka njegova komisija dala izkopati jamo na sredi omenjenega zemljišča iu da se je v krátkém času nabralo 16 centimetrov vode v njej, in, ko so jamo posušili, da je bilo čez eno aro zopet 10 centimetrov vode. Meni prihaja tu na misel nemška učenjaška in veščaška „Griindlichkeit". Mest-nega starešinstva komisija je bila sestavljena iz zdrav-nikov, tehnikarjev, kemikarjev in vsakošnih vesčakov in je našla, da je vse prav; „Goriziano"-v anonymus-vescak se opira tudi na učeno pokopališčno literaturo in na svoje skusnje. Ciga va je prava? Pač res: „Was der Verstand der Verstandigen nicht sieht — —" et reliqua. Jez menim, da bo najbolje, če vprašate za svèt Kornela iz Kronberg-a ali pa Gašparja iz Solkana. — Kaj pa menite Vi, čč. bralci „Novic", kam meri vsa ta polemika o pokopališčiV Za mestne volitve gre; stran-karske manôvre so to! Razrušiti hočejo „Isonzo" vo stranko, katere patroni so zdaj na krmilu v starešin-stvu. — To je zaječ, ki za pokopališčem tičí. — Se eno. Jutre bo imel v prvostolni cerkvi vpričo preč. knezo-nadškofa in kapiteljna „zlato mašo" čast. g. Josip Vuk, Goričan. Pridigal mu bo postni pridigar (O. Marcelin da Garda); duhovni oče bo deželni poslanec dr. Jo s. Ma vr o vic — eden naših najslavniših zdravnikov, s čigar rodbino je zlatomašnik v rodu. Slavila bo dr. Mavričeva rodbina petdesetletnika s posebno sijajnim obedom, za katerega se delajo priprave v krás- nem cvetličnjaku dr. Mavrovičevem. Gosp. zlatomašnik je 74 let star in bil za mašnika posvećen 18. septembra 1825. Bil je svoje dni ljudsko-šolski katehet in po- zneje fajmošter v Vilesse-u (v Lahih); veliko let že živi v pokoji v Gorici. — O tej jutrišnji zlati novi maši in nje okolnostih se po mestu veliko govori. Iz I(lrije 16. aprila. — Naj mi drage „Novice" do- volijo prostorček, da nekoliko besedic črhnem o našem nemškutarskem napredovanju. Vže je minulo več ko 6 let, kar je přišel g. Lipoid, c. k. rudniški nadzornik, k nam. Kazal se je takrat narodnjaka in obračal nam velike dobrote. Al kmalu je zasukai plašč po drugem vetru, — po kakošnem? — to je bilo v „Novicah" že večkrat povedano. Nemškutarija v Idriji je najbolje maslo njegovo. Vtikal se je tudi zadnji čas v volitev župana tako dolgo, da je spravil na stol starešinstva sicer domaćega člověka, al zagrizenega nemčurja. Imeli smo pred njim župana, ki je bil mož ves sposoben za to mesto in za narod vnet, za kar smo mu še dandanes vsi meščani jako hvaležni. Upamo zato tudi, da pri pri-hodnjih volitvah pride na čelo mesto našega mož , ki bode Idriji zopet dal tišti obraz, ki ga je nekdaj imela, ko se ni šopirila nemškutarija z dobrotami, ki jih dandanes, žalibog, vživamo! Iz velikill Lašie. — Pri novi volitvi starešinstva 9. dne u. m. so bili izvoljeni: gosp. Janez To mšič iz velikih Lašic za župana, gospoda Anton Gr u den iz gorenjih Retij in Blaž Hudovernik iz vélikih Lašic pa za svetovalca. Iz Brdskega okraja, 20. aprila. R. — Ker vem, da je si. kmetijski družbi ljubo, če izve, kaj se po deželi delà za povzdigo sadjereje, zato jej poročam, kaj sem storil jaz 6. dne t. m. Sel sem sadna drevesa sadit na vrte, pa tudi na spašnik, kjer je bil připraven kraj za to, in pa cepitže vsajene divjake. Z veliko radostjo pa me je navdalo posebno to, da sem zapazil pri malih deČkih veliko veselje do sadnih drevesc, katera sem jim brezplačno podařil, da smo jih na njihovem vrtu posadili, zlasti pak jih je zanimalo cepljenje drevesc. To objavim ocitno, a ne zato, da bi sam sebe hvalil, ampak zato, da bi drugim možem kazal pot, kako bi se dalo na korist naši sadjereji veliko pripomoći, ako bi oni, ki so izvedeni sadjeřejci, se podali večkrat na pot v okolici svoji in prostovoljni popotni učitelji postali mladini in odrašenim o toliko koristni reji sadnih, pa tudi gozdnih dreves. Ce bi mladino ogreli za to, položili bi povsod fundament umni sad je- in gozdoreji — brez stroškov in dobiček deželi bil bi velik. Naj bi te moje besede padle na rodovitna tla — vrli naši domovini na blagor! Iz Vac 10. aprila. — Naš trg ima več sejmov, ki donašajo nekoliko dohodkov na leto. Teh dohodkov pa ne vživajo vsi tržani, to je, ne vživa jih trg, ampak le kakih 30 prvotnih prebivalcev na Vačah, ki sejmske dohodke vtikajo v svoj žep. Tudi pri občin-skih pašnikih si oni prilastujejo predpravice, da si ravno vsi drugi tržani enak davek od njih plačujejo. — Sl.vrednštvo ,,Novící4, ki rado daje razjasnila v nejasnih zadevah, prosimo vljudno, naj tudi nam luč pri-žge o temnih nam predpravicah onih 30V Odgovor vrednistva. — Da bi v kake m kraji le nekateri imeli predpravice do sejmskih dohodkov, ne moremo poprej verjeti, dokler ti postavno ne do-kažejo svojih predpravic. Kar pa se tiče spašnikov, je mogoče, da imajo do vžitka le nekateri pravice (privatnopravne), čeravno se nam tudi o teh predpravicah to čudno zdi, da vsi od spašnikov davek plačujejo, vžitek pa le nekateri imajo. Naš svet je tedaj ta: županstvo na Vačah naj se oberae do si. dežel- 135 nega odbora s pritožbo zoper omenjene predpravice, In kako v kateri naj razloži, zakaj da misli, da onih 30 Va- na tak< ; da delo m srce ki ga je dovršil S ne kipelo o pogledu canov ni m a postavnih pravic do dohodkov sejmskih smo vejica vejikega slovanskeg in do vžitka spašnikov. ~ debla ) m ki Deželni odbor bo zaslišal bratov h Cebov? 9 ki smo bratj onih 30, in stvar se bode potem řešila. Treba je nam- Dovolite rec po starem našem pregovoru ,,čuti oba zvona, da se zgod pravica prav spozna Ljubljane. Novice" so v poslednjem svojem ko so rekle da národna naša Či- listu prav povedale talnica lepše ne more skleniti zimske saisone nego z „besedo" slavnému historiografu dr. Palackému na cast. In tako bilo je tudi. Dvorana čez in cez polna — počastili so ,,besedo" tudi mnogi povabljeni gospodje rojaki slavljenoga dr. Palackega z rodovi- gospôda, da le s kratkimi črticami opišem Palackove knjige. Po sklepu deželnih stanov Ćeskih leta 1831 je dr. P alacky dobil častni nalog spisati zgodo v ino Ceskega kraljestva — na stroške domestikalnega zaklada. Ves navdušen je šel na delo, čeravno je poznal ki ogromne težave pisati zgodovino velike zemlje je od nekdaj bila gledišče velikih dogodeb 9 9 nami svojimi, gospá Lujiza Pesjakova z gospodično hčerko svojo , in mnogo častiteljev Palackovih iz de- žeie HHHHi ^BHMBMNHHl bilo katero pa je pripravljenih znanstvenih pomočkov malo. Kakor marljiva čebelica je od do mraka stikal n avdušenost vsestranska in pa sijaj na izvršite v vseh predmetov velikega programa: to po hivih in iistinah r e s n i c e so istinitosti tri, o katerih je bil en glas. Po določenem programu , ki ^a je kincaia mala nemškem jeziku pod Bohme n". in leta 1836 dal je zmirom in povsod zvezek skaj na svitlo slovom >9 Ge sch ich t v v o n lično po litografu g. Ognjeslavu Plihalu izdelana slika dr. Palackega, se je začela beseda z impozantno Kwint-kovskovo slavnostno ouverturo po jugoslovanskih nape- f * « * . * * * * • w $ ti ^ r^ ■ A vih. Pomniti treba, da takrat tudi na Českem kakor pri nas kraljeval je jezik nemški. Po letu 1848 pa je začel izdajati delo svoje tudi v Českem jeziku pod naslovom ki jo je igrala cev nadvojvode Loopolda. vseh c. k. vojaška godba 53^£olka .p^^ 99 Dějiny /^lít-V ťv1 li ímm rečemo, da "ta/kapela je , ni treba še Ce vojaških S da Ceskeh knjigo v 10 zvezkih je leta 1867 dovršil zgo dovino do dobe Jag dobo Habsburško pre dostavljati, kako se je omenjena ouvertura izvršila in kakošen je probudila entuzijazem. — Po dovršeni ou-verturi je naš moški zbor z nekako posebnim na- pustivši 8pretnemu peresu svojega namestnika dr delj Ker so bile knjige prve g t vdušenjem svojim" , mestu. priljubljeni Bendelnov kor 99 svoji 9 tej gosp filed njo knjigo _ _ in govori slavnostní govor 6lizo tako-le: „besediu res ves na svojem dr. Jan. Bleiweis zerodovine" v roci na dane vseh knjig tudi v českem jeziku: let šel dr. Palacký na izdaj in kmalu popro natisa in v n o k a r Je J delo k sam m Ojegc» iii » ij eu j« , — uii pa oujcLuu uuoia v ili . „Slavna gospoda! Navada lepa je čitalnici naši, da katerem Ti je, Nestor Češki, pač mnogokrat k spomine hvaležnosti obhaja s slovesnimi besedami, velo srce, opisovaje bridke tuge svojega naroda." Dokončavši poslednjo knjigo je rekel Palacký ega wPri 99 R mem t del del mi pa smemo dostaviti lako vsako leto svojega obstoja slaví rojstni dan Val. Vodníka, očeta slovstva slovenskoga mnogo let slaví rojstni dan Fr. Prešerna To delo leží d tako ze ment k če n o s t 9 4M*& Tv * našega pesnika 9 tako je s slovesno besedo 1863 zdaj pred svetom i in gorecegí m d Juter Ceski narod z veliko svečanostj krom obhajala tisočletnico, kar sta sv. Ciril in Metod oče- Prag i spomin dovršeneg tom našim luč sv. vere prižgala in prvi kamen položila seda" bodi naj slovstvu slovanskému. In tako še druzih enacih sveča- liki slovesnosti nosti nahajamo v krooiki čitainice naše. pa je nocoj napolnilo dvorano narodnega na- 9 děla pred bhaj v na sa nocoj sna ,, be uni ve- 9 a dušeni v zlatno Prago, klici: S 9 i klici naj donij slava Palackém šega doma? kaj je nicoj bil čarobni magnet 9 ki J« In slava slava Palackému! je donelo po dvo přivábil toliko množino rodoljubov in domorodkinj v te rani, vsi poln prostorije Imé Je gospoda moja veiecastno vsem Slo- naredil je velik vtisek na občinstvo titeljev njegovih. Govor predsednikov vanom, slavnoznano širocemu svetu T gozd ki so 9 ime vsem bio- po ljubki pesmici „Ti či ca v go zdi", ki s< Palacký! z veliko pohvalo peli gospodje Stôckl, Drenik A/ _ ^ t il« « 1 1 • w 1 « • 9 Ali pa hočemo danes P a 1 a ck e g a slaviti kot pr-vega voditelja naroda Českega na političnem polji? ali morebiti hočemo ovacijam Magjarskim in Nemškim Valenta in Sr. Noll 9 gospodična Pod kraj k z globokim občutkom deklamovala čestitko 9 ki zložila gospá Luj P e s i a k Izvrstna naša poslednjega časa — ovacijam Deakovim in Griin- pesnica je ž njo vimenu Slovenk krásen venec vplela o vi m vzvišenega nad unima dvěma? nasproti staviti ovacijo Slovana Palackega, Ne, ne, gospoda moja! mi na tem mestu ne delamo politike. Ko v to dvorano stopimo, ostane politika zunaj ; tu nismo ne centralisti, ne federalisti, ne liberalci, ne klerikalci, ne mladi, ne stari — le čitalničarji smo: Čitanje knjig in časopisov, razveseljevanje s pesmami in glasbo je na tem mestu naš program. In prav v ta program spada nocojšna svečanost naša: čestitati namreč hočemo možu, ki je po 4Qletnem trudu dovršil knjigo monumentalne vred spominu Palackega, tako-le se gl Palackému. 99 Domovina, domovina, Češki moj prelepi svét! 9 Ti na zemlji mi jedina Ti ljubezni moje cvét! Od Šumáve, kder šuméče Voltave izvor kipi 9 n o sti knjigo ki lij i g \j y JO Ui CICI lUUi XI U LU O V^ X la JL a « li" knjigo, katere prezreti ne more noben zgo- dopisec, ki se loti pisanja Evropejske zgodovine. či tudi Nemec in Fran- co z Dar do Labe, ki bobnéce o krkonóških gór letí, Glásno klical bi z besedo nepřestáno: Ljúbite očino 9 iz nebés vam dano! 136 Češke žene njih z vest oba In junakov čeških glas ? Češka prejšnjih dnij svetloba Ceskega jezika kras 7 y Naj bliščé se po vsem svéti Slávo si povsod svojéč ; Plod naj obrodijo cvéti Za rodóvi ród netéč. Da bi delo trudno zvestega ti sina K ternu pripomoglo, svéta domovina To je mislil mož izboren ? Ki se duh mu čudi moi; 7 % On, v kreposti divotvôren, Izpoznàl poziv je svoj , Njemu vse dařil živenje, Njemu dal mladost sladko Dôbe moške bôj, trpenje, Modro stárosti glavo. Róka njega zdaj tresljiva je in véla Dokončala, kar v mladosti je začéla. Knjiga f domu posvećena y večno čast mu in korist Zgódovinska je zvršena y y list y Jeden v njei le. pražen Sem na prazni list pisála Pismen sedem od zlatá Bode Klijona, da stala Tam do konca bi svetá. Vzvišeno imé, Palacký, tvoje milo Bode v večnem ondu blésku se svetilo! Češka vlast denès praznuje Slaven, veličasten dan Tebe z njim poveličuje ? y Ki si védno njena bran ? vróc Jug in sever Ti čestita, Vshód pozdrav pošilja Duša vsaka plemenita Klanja se Ti spostujóč. v/j, oprosti, da se ženske glas bojéči Drznil tudi čut izreci svoj goréči! Po tej z gi zadonéla po dvorani Skravpo pohvalo sprejeti deklamaciji pa je yy Staročeska' < y ki je naš pevski zbor za nocojšno svečanost zopet dobro iz- bral in jako pko popeval Je mojstrov godbe (gospodje Forst Po odpeti „Staročeski y Mull y Schinzel, Stôckl in Stiaral) igralo na goslih, vio- lah in violončelu znani kl kvintet Beeth ki Je globoko segla v srce poslušalcev. je stopil mladi tj 1 ^ »nmmmmérmntm Ceh doby v zemi Ceské" Jablonskega deklamoval tako Hanuš na Potem pa oder in „Tři da se je dvorana ploska zibala. Kakor je slavna vojaška godba pričela „besedo" z viharnim ploškom, tako jo je koncala z Zajčevo kompozicijo „Zadnji čas Zrinskoga"; občinstvo se ni pomirilo preje, da se ponovi godba. dokler ni njen izvrstni kapelnik znamenja dal Po končani ,,besedi" je večidel obČinstva vrelo v restavracijo , kjer je velecenjena vojaška godba še na-daljevala veselico, gosp. Tanko pa po3tregel gostom, kolikor je v toliki gnječi mogoče bilo. Narod slovenski, danes zastopan po narodni čitalnici Ljubljanski, je s to svečanostjo sijajno pokazal, kako visoko ceni tudi znanstvene zasluge velikega Pa-1 a c k e g a. slavnému historiografu brzojavno čestitko poslala, isto tako dr. Jan. B lei we i s v svojem imenu in v imenu društva „Slovenije". (Iz seje deželnega odbora 22. aprila.) Deželni odbor je službo oficijala pri dežlni pomoćni pisarni oddal dosedanjemu asistentu Franju PeČnik-u, po tem iz-praznjeno službo asistenta pa diurnistu Janezu Zu-panc-u. — Izpraznjena 10. Schellenburgova dijaška ustanova še je podělila Konrádu Texterj-u, učencu gimnazijskega razreda v Kranji. Komaj smo iz verjetnega vira izvedeli, da ona kolizija med gospodom knezoškofom dr. Pogačarjem in gimnazijskim katehetom gosp Marnom, katero smo v zadnjem listu omenili, je poslednjemu v nekako dvomno zadostilo za zdaj poravnana, da-si „quod factum, infectum fieri nequit Ljubljani od ust do — počil je glas, ki je šel po ust, da je gosp. knezoškof visoko spoštovanega in meščanom po pravici zeló priljublenega stolnega kaplana gosp. Kl una nenadoma dekretiral za vikarja v Zagorje na Notranjskem. Liberalci in kle- rikalci poprašujejo in celó stare mamice majajo z glavo: zakaj V yy Tagblatt" oska temu dejanju ter pravi: „promoveatur, ut amoveatur". „Narod" pripoveduje go-vorico, da storilo se je to c. k. deželnemu predsedniku trdijo, da ,pro vitezu Widmanu na ljubav. Drugi zopet tudi mestni župan Laschan je sodeloval pri tej mociji", kajti gosp. Klun je vkljub silnému naspro- tovanju nemčurske stranke pe velikem zaupanju meščanov pri poslednjih volitvah bil izvoljen za mestnega odbornika. Mnogi pa trdijo, da zgodilo se je to v ta cilj in konec, da se zatare „Slovenec". Kakor dobro vemo, so katoliški slovenski duhovni ustanovili omenjeni časnik vsled živega spodbudovanja v zadnjih duhovnih vajah da se po njem branijo zoper mnogostranske napade. Temu listu duhoven voditelj je bil gosp. Klun. Svesti smo si, da duhovščina, katera je list ustanovila, ne bode popustila niti lista niti zapustila voditelja nje-govega. Zato veseli vsakega rodoljuba slišati, da častit-ljivi gosp. kanonik Kramar hoče striČDika svojega pri stva sebi a pridržati, dokler se ne izkažejo mu ,hudodel- , zarad katerih se je učinilo to doslej nepojasnjeno dejanje, popolnoma enako onernu birokratizmu, po katerem se večkrat uradniki na vrat na nos iz tako zvanih ,dienstesriicksichten" podijo iz kraja v kraj. Tudi mi radovedni čakamo pojasnila te zagonetke; potem bomo v našem listu nadalje spregovorili še katero besedo, kajti o sedanji hvalisani liberalni eri vendar duhovniki katero se ravná absolutis- y nasi ne morejo biti yy raja", s tično. Za danes dostavljamo le še en dogodjaj, ki hudo po deželi izbuja nevoljo. Zarad pičlih dohodkov in po-mankanja dohovnikov bi bile mnoge manjše fare ali župnije na Kranjskem prazne, ako bi jih ne bil po- přej šm gosp knezoškof nastavil z gospodi y ki so se prostovoljno oglasili za nje. Sedanji prečastiti knezo-škofijski ordinarijat hoče to odpraviti ter v svojem nem-ško (v čisto slovenski škofiji!) pisanem „Diozesanblatt" Kakor slišimo od več strani. jim za razpisuje te duhovnije. gospodje duhovni ne bodo prosili za nje, ker se zdi nedostojno, izpodrivati tovariše svoje iz služeb, — katere so nekteri najlepša leta, drugi svoje prihranjene krajcarje žrtvovali, v katerih pa vsi popolnoma zado- stujejo. Mestna blagajnica mora vendar silno bogata biti ker nemški rotovški gospodje nameravajo nove napise narediti ulicam mestnim in predmestnim in zato potro- šiti nič manj kot čez 3500 gold. Pri tej priliki hočejo prekrstiti nekatera imena in dozdaj brezimnim dati imena. Po naših mislih se more v tolike stroške spustiti le ta. nedeljo, ko so v Pragi obhajali svečanost kdor ima v blagajnici novcev. Kaj rotovški gospodje Palackému na čast, je tudi Matica slovenska ne vidijo v mestu nobenih najmanjših potrebščin ? 137 ih še ne poznaj o, naj gredó vpo mestu in predmestjih )a jih bodo našli na kupe. Ce nekater im jih dadó, in s tem je storj 7 koti ljani prekrstili v „Turjačanov trg (t í J® 77 Laibacherici" men naj ™ aJ 0 unidan poslal „Danksagung" (zahvalo) za cele grmade ) ebno. Ali pa novi ulični napisi imajo mazati in domaćine opozorovati, da Ljubi kar je po- čestitek >rej nemška, potem še maj slovenska ebiti tujcem *e naj ) ki jih je dobil, in v tem pismu sam pravi ; da apisati ška, s p o d e j pa slovenska imena n vendar še nemški gospodje nemški pravilno pisati ie znajo; vsaj nemški vrabci po strehah poj îennung" ne pa „Benehnung." Al ta — ona kadila ne morejo veljati njemu, marveč principom, katere zastopa. To pač je vsakdo koj vedel , da Pru-gorej se šaški liberalci so potřebovali javnih demonstraci j za s voj o hirajočo in umirajočó stvar, zato so 8 trte iz- t Be ednost do 77 načih L000 gold meščanov ne briga toliko 7 kot t r o š k blizo (Jadranski glasovi) se imenuje zbirka moških borov in čveterospevov, ktere je ravnokar zložil in na vitlo dal gosp. Ant. Hajdrih, pevovodja Rojanske či« alnice pri Trstu in posvětil gosp. Fr. Cegnarju. Zbirka >bsega : „Slava Slovnecem ,Cerkvica", „Pod oknom", „ itovke", čveterospevi, ^emec, dekle lep~" zbor zbor ; , „Mladini", Lahko noc'4, „Slovo od la-,^Jadransko morje", zbor, „Nisem , „V tihi noči", „Pri oknu sva molče Mornarjeva Zbirka v Blaznikovi tiskarni krasno iz- ilonela", čveterospevi, „Zagorski zvonovi", „ ožbaa, zbora. lelana, se dobiva dozdaj pri skladatelju v Trstu, 1 gld. 50 kr., gledé na obširni obsežek gotovo nizka. ■HHHMÉHriMÉiH^H da cena Je Kaj se pri nas sme in ne sme.) Z 7 7 jubljanski policaji pnmejo vsaeega, le slišijo. „Živijo" ki a zaupne če ga po mestu „ži-tedaj ne sme piti v slovenskem mestu , pač pa se smejo prodajati em 1 je vidi, narejeni po neke i Soriška, Primorski :e mije vidi se res j ie reč Lah na aterih so in Istrii že Italiji prištete Tak prodaj aj 7 a temu nihče nič povila za podp Družba sv. Vincencija) se e v bogih ned 24 Ljubljani usta t m stanovni shoď v Alojzijevišči, pri katerem je bil sa predsednika gosp. profesor Goga la, Da več meščanov i. dr. bil za odbornike (Mestna godba Ljubljanska), o kateri smo že o jvojem času nekaj povedali loge pod vodstvom gosp 7 se zdaj res sprav na Schinzl 7 bivšega vojaške pelnika. Kakor smo zvěděli, se ta gospod veliko pri-adeva s šolo, v kateri se učenci pridno učé na goslih utegnemo že pozimi n 5 enih instrumentih tako > da meti dokaj izurjeno lastno mestno godbo ielj (Slovensko gledišče.) Gosp. Schmidt 30.1 00 gold. z veselo igro „Zmota za < v ne-polnil lišo, občinstvo ga P* topu pozdravilo z gl 3ohvalo 7 vise sama na celc z ira vencera prav mikavna, pa se tudi IM, prav íobro vršila. Godba Hrvaškega polka je bila zopet iz- prstna delj 30 t m dala vrla pevka in ralka dramatičnega društva, gospa Odj 7 na svojo torist na novo poslovenj igi 77 Parižki potepuh 7 posebno pa še beneficijantinja, brez katere bi aa slovenskem odru burke a petjem, zlasti pa operete ie bile mogoče, zasluži, da se tudi ta večer hiša po pseh prostorih napol (Pobirki iz časnikov.) ..Čech" 77 aitke in bitke za Anast G De put židovske vrnile so se že z Dunaj piše, da slavnostně so pri kraji. a,. in za kulisami govori se o 77 xinovim oslavovanjem dlu", kateri se je počenjal z nemških Moravskih mestih so narejali oslavlj 12 in 151etni fantj in teleg íovali naravnost na Dunaj prusaško čestitanj Libe vili 77 Griinfeier". Noviear iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaj skih in Peštanskih ministrov? kratko ves odgovor No, kaj je s konferencami Dunaj Nič še t „Pol. Corr." je to je na sicer te dni svetu oklicala, da so se ministri v nekterih točkah porazu meli, v druzih pa ne. čki drug in to najvažnej to ste pa pot (Verzehrungssteuer) in Magjarsko žrelo ni nikoli dosta sito, zato pa banka. mu ni zadosti, doseglo kar je že po nesrečni pogodbi leta 1867. Neki tukajšnji list piše, da cesar te dni ni — kakor bjavljal neki telegram prejel predsednik Je f OgerskegaministerstvaKolomana Tisze, am pak ministra à latere barona Wen k h d svojo dlok > da mu To pa je ) kar Peštanske o ta politiške kroge najbolj iznemirja, kajti oni tolmačijo dogojaj tako, da Koloman Tisza je pádel v nemilost ""b")",) «««v, «v* ^ xa ^ J ^ V UOUJHVQ pri kralju in da njegovemu ministerstvu je ura odbila Zato se te dni že Wenkheimovem heim, ki mnogo govori o m kabinetu 7 drug pa dvomijo, da bi Wenk e solidarno zvezal s Ti s z i nim kabinetom/ preten bil o sedanjih še hujih razmerah sestaviti novo ministerstvo. Ni tedaj čuda, da nekako osupnjeno vse čaka, kaj bode? — Vsak Avstrijan pa, ki noče, da po gine Avstrija, vidi edino nova, vse n stanovit mogoče, mogočo pomoč le še v tem, da pogodba z Ogersk pake dualizm dan jasneje kažejo one zato, da se je Avstriji o tem, kako se je dokier se ne o d p Saj hib in 1*67 let hibe a. in čepila se vendar vsak pake, ne ravno ampak UíJUVWiUV LIU dvoj o , auupar pila. Bile so in so še dan Evropi in drugje države z napačnimi podlagarai danes v ki ne morejo za' večne čase se boljih časih, trpi te napake mirno obstati; al ljudstvo, nadjaje 7 zato ker jih je sam Zoper burške naložilo. Al pri nas v Avstriji ni bilo tako voljo najvažnejših faktorjev starodavne Habs kosila na dvoj rhije, brez silne potrebe, se je država raz- Zato imamo zdaj cele goré prek in težav pred seboj, ki jih ne .bode odstranila ne modrost Auerspergova ne Tiszina, pa tudi nobeno drugo mini- dokler bomo novo hiso hoteli zidati na steratv ne krhke fundamente leta 1867 iz groba Zdaj daj kličite dreg, kterim duševni naj vamsvetuje, kako resiti državo iz za- Za Boga ! Noben Avstrij more hvale vedeti Magjarom, ako se ozre na litiko Deak v no tranjih v y in politiko Andrassycvu jih zadevah Turškega v prasanja. Fiasko tú po v zuna in tam Dopisnik „Augsb. Allg. Ztg. u zagotovlja, da ministerstvo namerava, juni j a meseca za kratek čas pozvati državni zbor na Dunaj, in sicer v ta namen, da se rešijo one točke trgovinsko politične pogodbe med Avstrij o in Ogerako, za katere je treba zaslišati državni ralci pravijo, so kaj neprijetno zadeti picAj*,, .v »»j ------- — ...... sa oslavo visokorodnega grofa in plemenitega pesnika so Dunajski judje društva „Con podali samému vladarju penes kovan na spo menico tega preslavljevanja. Gospod Anastazii. ka r 1 'a___y. L !_____-- da se svitli cesar za9toP takraj in unkraj Litave. Mi pa mislimo, dokier m •« i »f>Ati.i Ir A Vkl «f AnAM a rt A r»r«nl M A/v I A A* ^v „Ogersko vprašanje ni rešeno, so vsejte novice le g° se změnil ni, dasiravno vorice. ord u Koroska. it .. r :.,u C e 1 o v c u so pri zadnjih volitvah za mestno starešinstvo spravili Slovenci tri svojih mož v ti A 4- 4.., J! „ _ i.' « 2 „ 138 Ta zmaga nemške liste zeló jezi, ker svojim očitajo ne- marnost; mi pa mislimo po pi menje, da slovanski duh tudi i Koro št da je to prodir ; z n a -ker so se Slov zdramili in se jeli zavedati HrvaŠko Zagreb Tudi Hrva'j nismo zaostali čestitati Palack godovinskem del u Cesti o mu dov naš župan gospod Ivan V on či na v imenu města našega; čestitala mu p akademija jugoslovanska; čestitali so mu drug mnogobrojni rodoljubi Zagrebški. Iz TurSkega bojiŠčci. misliti Andrassy in glai drugačen, od Turčije bo vsak kaj dobil, le Avs trija co kaj, ker je Andrassy zamudil najlepšo priliko in Avstrijo spravil pri Jugoslovanih ob vse zaupanje pribeglimi so začeli Avstrij ski uradniki trdo ravnati. Ne le, cía so mejo pc vsod zaprli, da je tedaj jako težko tje in sem priti, tudi sicer ne v obiinosti, a vendar zarad življenja v varnosti na naših tleli živece pribegle ravnajo in priganjajo vedno nazaj pod Tursko oblast zagotavljaje jim, da se jim ne bo nič zgodilo čeravno Ves trud zastonj", si mora aimci u i diem perdidimus vili s posredovanjem, je manj prodrl vré in u s t aj klieati Evropskim via kajti kar so vsi skup op am je z Avstrijske zemlje večkrat lahko videti unkraj meje na kolih nataknjene kristjane. Ali beguni se branijo iti nazaj, ker predobro vedo, kaj jih unkraj meje caka. pozornost rovica, da nič. Ustaje pl s k o z ho t rn » • • 1 urcjj po Turšk P1 Je že se Zadnji čas je- vzbudila veliko a nima nobeneg resiti popo M9UVIU , l^oii/i znanja so zdaj prišli celó ga razp kd sredstva več potlač ida. Do tega iskreni prijatelj spo da o nadvojvoda Albreht podal v trdnjavo Petervar- .........., da jo ogleda. Pristavek vladnih , ampak dinsko ob Turski m ej i listov: da to potovanje nima nikakega pomena «mi.^^mv » VJMOIVU W w u vj V/ v CVAJ jtž , — j c naicuu ravno nasprotni vtisek, kajti brez posebnega namena ali vzroka potovanje vojaškega nadpoveljnika Avstrij- navadno vojaško obhojevanje je naredil a nj i in zagovor T Turskih k ni niti vinarja več, dobodko benih , celó pod kralj Egipčanski je skega o sedanjem času k turski meji gotovo ne bo. ker že več od po veda l tribut, vojakom manjka vsega, mesecev nobenega plačila niso dobili. Vsled tega in v boj i h gini' z stajniki jih je dozdaj samo v Herceg ginuo nekaj čez 23.000. Tedaj brez denarja,^ tepena na oojisci v tfosni in Hercegovini, )e zgubila ž< dita mora Turčija propasti sama ob sebi, če prav k toliko armade, da zdaj iz kotov svoje države°išče vo po brez kre niku kug tep ?? Pol 1 še ta ecNeča naj pride čez Evropo C a s Corr." se iz Carigrada piše, da človešk žuga Evropi iz jutrovih dežel. Turčij na boj v Bos Herceg ; vsak bil že temu nobena Evropska moc ne pripomo ) d j a 1 a o jake bo sama ustaja in nihče ne bo mogel tega zabraniti ali redife. Mahoma .. . s^i . • 1 ___ r.J LJ! _____: V r __• in tedaj tudi iz Azijskih svojih dežel nizame in ustaviti. — Cete ustaj zadnjih bitkah krog Nik se čedalje bolj množé jifc bil po po pri te- poci da tudi iz Mezopot mije mora armada v Evropo. Ondi pa hudo razsaj penega Muktar-paše nad 15.000 mož, med njimi mnogo ti so turske čete zagnali v beg, vzeli jim kug ravno zdaj, posebno v Bagdadu in Hillah v sakem teh mest vsak dan Crnogo vse, kar so hoteli spraviti v trdnjavo Nik m ^ ^ m a. ^ m spraviti v trdnjavo Mikšič, in jih jako gyeva politika v Evropo, ki Nič bolje se ne godi Turkom po Bos- 3 tem ioiela, da napravJja zd do 250 ljudi O » A u ^ za kugo umerje po 200 veliko pobili sye I 4 t ^U1? *\jc 1 j4" ^""'j" —------j—— ----- —»veic , iviA^u ivu^u ni ivuicru uuvnnii ou r^vrope , zda potiskajo. Zato so pa na vso moc razkačeni in ugan- pa bi se jej široka vrata odprla po Turških hlačmanih politika v Evropo No, še to nadlogo naj prinese Andras je že sila veliko stroškov jih čedalje veče čete ustajnikov povsod nazaj ete kako kugo in kolero odvrniti kong od Evrop in po- zdaj JaJ grozovitosti nad kristij ? kolikor jih v pest dobé v Serajevem so oni zažvali deset hiš O zmiraj Čez m ej ajajo pred besnimi Turki y 5 Beguni še so ne- - Ai d celó na Avstrijsko stran streljali in ranili ek Žitna cena Avstrijskih vojak ubili Turko ) kaj a ti so jim krepko odgovarja! ranili. B »senski ustaj in ii v Ljublj ai i 22. aprila 1876. zdaj merijo na to j se združili s Hercegovinskimi in tako v zvezi in ) Sicer pa govorno operir kakor bereme v poročilih iz B d listi li >sne po v Bosni vse v veliki nevarnosti. svojih I-Iektoliter 9 fl. 45 - jeAmeria 3 11. tnnoce 4 fl. 88. Hornice G fl. 93 90 90 K - prôna 4 fl. 23. 3 fl. 10 kr. 100 8 fl. 61. T'i i ajde 6 fl. 4. gramov. hnnnsfea 5 il. 53. ovriM 3 a ki se pri s v nevarnosti. • rn v • • • ti — lurciji ri takih razmerah Turske gosposke so ob vso veljavo, vojaki že viših ne ubogajo, vsak Srb , v • 1 • • zivljenj uradni tudi čr denar i » V—«-Smm ,m ■*> ' je gledé pac ne bo po sklej: ce se spr fùirsi lia Ihinaji 23 aprila. gl ka z a vero na noge? kajti povsod je pa Turčiji povsod 6rt/0 metaliki G8 fi. 70 kr. stvar ravno tega Narodno posojilo 73 fl. 75 kr. Ažijo srebra 104 fl. 20 kr Napoleondori 9 fl. 18 kr. jka. Na papi r j i je sicer 750.000 vojakov zapi a v resnici jih vseh skup ko maj polovico, pa po vseh Proti Ćr ni gori je ob Sku- deželah raz3tavljenih. tarskem jezeru (v Albaniji) izdatna vojna na straži Loterijne srečke: na Kand in druzih otokih je okoli 40.000, velika četa tudi ob Srbski mej strašno razkroplj Srb Tedaj ) ki vsa vojna moc v Gradcu na Dunaji 15. aprila 1870: 43 1«. 10. 15. 25. 7«, 58. éd 4 • O 83 mirna, je vkljub Andrassyevem/pritisk in do zdaj ganj Prihodnje sreckanje v Gradcu in na Dunaji 28. aprila jela marširati; kakor poroča nek telegram Dunajskému ,,Tag se blatt proti meji in me Gosp kater 28 Mark pusti vse lo 25. dne t s je t. m zdigniti 100.000 mož v Trstu v Linču 22. aprila 187G: 51. 32. 7Í) 33. 21. 66 65 7» «2 été ♦ m se ima pri četi vojsk dila Prihodnje flrookanje v Trstu 0. maja • UtiM •• ■' ' * • • 4 poroko pet v boj P (Jrnogorsk ? sama ki v se s dogovorjen, da oba isti dan planeta nad Turka, to kaže, da bo Evropski zemljevid kmalu pro- Odgovorni Aloj&i Majer, ^ isls ín založba: Blaznikovih dodirev v Ljubljani.