SSSJ« LJUBLJANSKI -Seü.
ŠKOFIJSKI LIST
'UllllllllllllllllllUIUIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII]
30.
Družba sv. Elizabete za ljubljansko škofijo.
L. 1917 so se osnovale v posameznih župnijah v Ljubljani ženske karitativne družbe, ki so se imenovale konference sv. Elizabete in ki naj bi delovale približno v istem zmislu in za isti namen, kakor ga imajo za karitativno delo mož konference sv. Vincencija. Na prošnjo škofijskega odbora za cerkvene družbe, da se ustanovi za imenovane ženske konference posebna cerkvena družba z imenom „Družba sv. Elizabete za ljubljansko škofijo“, je ordinariat z odlokom z dne 1. junija 1918, št. 2019 to družbo kanonično Ustanovil ter predložena pravila potrdil. Z odlokom z dne 9. julija 1918, št. 2565 je bil za predsednika novoustanovljene družbe imenovan stolni kanonik Ivan Sušnik. S posebnim pismom papeža Benedikta XV. z dne 20. julija 1918 so bili imenovani družbi podeljeni odpustki.
Ker je želeti, da se ustanovijo v vseh župnijah, kjer krajevne potrebe in razmere to priporočajo, posebne konference sv. Elizabete, se objavljajo v naslednjem pravila družbe, pismo sv. Očeta Benedikta XV. o podelitvi milosti odpustkov in končno seznam odpustkov.
Za cerkve posameznih konferenc so vsled odredbe presvitlega gospoda škofa določene župne cerkve tistih župnij, v katerih so konference ustanovljene. Če se konferenca ustanovi v kraju, kjer je le podružnica, naj velja ta podružnica za njeno cerkev. To je določeno radi odpustkov.
Pravila
družbe sv. Elizabete za ljubljansko škofijo.
A.	Ime in sedež družbe.
§ 1. Družba sv. Elizabete za ljubljansko škofijo je pobožna družba krščanske ljubezni.
§ 2. Osrednji svet družbe ima svoj sedež v Ljubljani, podružnice ali konference družbe pa imajo svoj sedež v župnijah ljubljanske škofije.
B.	Namen družbe.
§ 3. Družba ima namem, da
a) v najtesnejši zvezi s cerkvijo izvršuje po možnosti telesna in duhovna dela krščanskega usmiljenja, kakor so zlasti: pomoč ubogim, varstvo osirotele, versko in nravno ogrožene in učeče se mladine, oskrba bolnikov, skrb za služkinje, delo za dobro čtivo i. t. d., in da
b) tako v udih neti ljubezen do Boga in do bližnjega.
C. Sredstva družbe.
§ 4. Sredstva, s katerimi družba dosega svoj namen, so:
a) materijelna, to je: darovi delavnih članic pri rednih zbirkah, prispevki podpornih članic in darovi dobrotnikov, zbirke v cerkvi in izven cerkve, volila, doneski dobrodelnih prireditev;
b) duhovna: pouk, tolažilna beseda, dober zgled, molitev in druga duhovna sredstva krščanskega usmiljenja.
D.	Člani družbe. Njih dolžnosti in pravice.
§ 5. Družbo tvorijo:
a) delavne članice,
b) podporne članice,
c) dobrotniki,
d) duhovni voditelji.
§ 6. Delavne članice morejo biti le gospe in gospodične, oz. žene in dekleta krščanskega življenja, ki se hočejo udeleževati rednih sej ali „konferenc“ družbe in izvrševati vsa jim poverjena dela krščanskega usmiljenja.
Sprejemajo jih odbori konferenc. Delavna članica neha biti oseba, ki ali sama to odpoved naznani odboru konference, kateri pripada, ali naravnost osrednjemu svetu, ali jo odbor konference, oz. osrednji svet izključi.
Pri izključitvi se vzrok izključitve ne naznani.
Delavne članice imajo pravico:
a)	da si -po posameznih konferencah volijo odbore;
h) da volijo 6 članic odbora osrednjega sveta;
c) da smejo voljene biti v odbor osrednjega sveta in v odbor posameznih konferenc;
d) da se smejo udeleževati rednih sej konferenc in občnih zborov in pri sejah in občnih zborih glasovati.
§ 7. Podporne članice so tiste, ki z rednimi prispevki podpirajo družbo.
Podporne članice so deležne duhovnih milosti družbe.
§ 8. Dobrotniki so vsi oni, ki darujejo osrednjemu svetu ali konferencam darov za namene družbe.
Tudi dobrotniki so deležni duhovnih milosti družbe.
§ 9. Duhovni voditelji posameznih konferenc, oz. njih namestniki, in duhovni voditelj, oz. njegov namestnik v osrednjem svetu, zastopajo v družbi cerkev. Duhovni voditelj osrednjega sveta je obenem predsednik osrednjega sveta in predseduje tudi občnim zborom.
Ako duhovni voditelj konferenc, oz. njegov namestnik kakemu sklepu konference, ali duhovni voditelj osrednjega sveta, oziroma njegov namestnik, kakemu sklepu osrednjega sveta ali občnega zbora ne pritrdi, se sklep ne sme izvršiti, razen če škofijstvo drugače odloči.
E.	Vodstvo (organi) družbe.
§ 10. Delovanje družbe vodijo:
a) konference ali podružnice družbe,
b) osrednji svet,
c) občni zbor.
§ 11. Osrednji svet ima predsednika in namestnika, ki ju imenuje škofijstvo za nedo-ločenojdobo; tajnico in dve namestnici ter blagajničarko in dve namestnici, ki jih izvoli občni zbor izmed članic konferenc za dobo treh let.
Poleg imenovanih so članice še vse predsednice in podpredsednice posameznih konferenc, ako niso že itak izvoljene v osrednji svet.
§ 12. Predsednik, oz. njegov namestnik zastopa društvo 'na zunaj, predseduje sejam osrednjega sveta in občnim zborom. Kot zastopnik cerkve v pobožni družbi podpisuje tudi pravne listine, katere morata podpisati poleg njega, oz. njegovega namestnika, tajnica in blagajničarka, oz. njuni namestnici.
§ 13. Tajnica vodi zapisnik sej in občnih zborov, blagajničarka vodi račune družbinega premoženja.
§ 14. pri sejah osrednjega sveta morajo biti navzoče poleg predsednika, oz. njegovega namestnika: tajnica, oz. ena izmed namestnic, blagajničarka, oz. ena izmed njenih namestnic ter še štiri članice osrednjega sveta.
§ 15. Osrednji svet osreduje delovanje cele družbe. Zato:
a) sprejema priglase konferenc ali podružnic in jih pridružuje družbi;
b) daje navodila za smotreno delovanje konferenc;
c) nadzoruje poslovanje in denarno stanje konferenc;
d) oskrbuje celokupne zadeve konferenc, n. pr. skupni nakup živil in obleke i. t. d.
e) se udeležuje vseh konferenc, ako spozna to za potrebno, po posebni odposlanki;
f) upravlja premoženje osrednjega sveta in vse ustanove in naprave družbe, v kolikor niso last posameznih konferenc;
g) sklicuje skupne sestanke konferenc;
h) sklicuje občne zbore.
§ 16. Občni zb'or sklicuje osrednji svet vsako leto. Povabiti se morajo k občnemu zboru vse delavne članice in duhovni voditelji konferenc in vsi člani osrednjega sveta. Povabijo se tudi podporne članice in dobrotniki, izredno tudi drugi gostje, vendar pa vsi ti ne glasujejo.
Kraj in čas občnega zbora, kakor način vabila določi vsakokrat osrednji svet.
§ 17. Občni zbor.
a) poroča o delovanju in premoženju družbe;
b) voli tajnico in dve namestnici, blagajničarko in dve namestnicijosrednjega sveta za dobo treh let;
c) sklepa o premembi pravil;
d) sklepa o razdružitvi družbe.
e) razpravlja o vseh celokupnih zadevah družbe. Samostojni predlogi konferenc in delavnih
članic se morajo predložiti najmanj 14 dni pred občnim zborom osrednjemu svetu.
§ 18. Občni zbor je sklepčen, ako je navzočih poleg predsednika, oz. njegovega namestnika, tajnice in blagajničarke, osrednjega sveta, oz. njiju namestnic, najmanj 15 delavnih članic.
Sklepa se pri občnih zborih z navadno večino glasov, pri enakem številu glasov odločuje predsednik.
Nenavzoče članice lahko pooblaste druge članice, da jih pri občnem zboru zastopajo in mesto njih glasujejo.
F.	Konference.
§ 19. Konference so podružnice družbe, ki smejo imeti tudi lastno premoženje, in se vodijo po naslednjih pravilih:
§ 20. Sedež imajo v župnijah ljubljanske škofije in po župniji dobe redno svoje ime.
§ 21. Vsaka konferenca si izvoli izmed delavnih članic odbor: predsednico, 2 podpredsednici, tajnico, namestnico tajnice, blagajničarko in namestnico blagajničarke.
Po potrebi si konferenca izbere še knjižničarko ali drugo oskrbnico.
Vrhutega je član tega odbora konference kot duhovni voditelj redni dušni pastir župnije, v kateri je konferenca, ali pa duhovnik, ki ga redni dušni pastir v to pooblasti.
§ 22. Odbor konference vodi tekoče posle konference in opravlja njeno premoženje po sklepih rednih sej („konferenc“).
Predsednica, oz. ena izmed podpredsednic, ali po potrebi tudi duhovni voditelj, vodi seje, podpisuje zapisnik in druge listine, ter zastopa konferenco na zunaj.
V slučaju, ko gre za obremenjenje konference ali prodajo društvene imovine, je poleg podpisa predsednice, oz. ene izmed podpredsednic, potreben še podpis ene članice odbora ter duhovnega voditelja.
Tajnica vodi seznam delavnih in podpornih članic ter dobrotnikov in sestavlja sejni zapisnik.
Blagajničarka vodi zapisnik o imetju konference.
§ 23. Odbor si voli konferenca vsako leto v eni izmed rednih družbenih sej. K tej seji se more povabiti radi morebitnega zastopstva tudi osrednji svet.
§ 24. Sej se poleg odbora udeležujejo vse delavne članice s pravico glasovanja.
Predseduje predsednica, oz. ena izmed njenih namestnic, ali v njiju odsotnosti najstarejša članica odbora, po potrebi v to naprošen duhovni voditelj.
Pri seji morajo biti navzoče poleg predsednice, oz. ene izmed njenih namestnic, najmanj še tri delavne članice.
Sklepa se z absolutno večino glasov, v slučaju enakega števila glasov odločuje predsednica, oz. predsednik. Sklep, kateremu ne pritrdi duhovni voditelj, se ne sme izvršiti.
G. Razsodišče.
g 25. Ako nastane v konferenci prepir, naj ga skušajo poravnati v zvezi z duhovnim voditeljem tri najstarejše članice konference, ki pa v zadevi niso prizadete.
Ako se to ne posreči, se konferenčna zadeva izroči osrednjemu svetu.
Ako tudi ta ne doseže poravnave, se zadeva predloži škofijstvu v končno razsodbo.
Nesoglasja v osrednjem svetu poravnava predseduik, oz. njegov namestnik. Ako tega ne doseže, odloči končno škofijstvo.
H. Razdružitev.
§ 26. Konferenca se razdruži:
a) ako tako sklene konferenca sama, v katerem slučaju mora za to glasovati najmanj tri četrtine izmed navzočih delavnih članic;
b) ako tako sklene osrednji svet ; v prepornih slučajih končno razsodi škofijstvo;
c) ako konferenco razpusti politična oblast. Imetje konferenc pripade v slučaju razdružitve osrednjemu svetu družbe.
§ 27. Družba pa se razdruži:
a) ako se za to na občnem zboru izreče najmanj tri četrtine navzočih članic;
b) kadar tako ukrene škofijstvo;
c) ako družbo razpusti politična oblast.
Imetje družbe v vseh slučajih razdružitve
pripade škofijstvu, da ž njim osnuje podobno družbo ali ga porabi v karitativne namene.
I.	Prehodna določila.
Kakor hitro pravila družbe potrdi škofijstvo in deželna vlada, skliče od škofijstva imenovani voditelj družbe že doslej v okrilju Vincencijevih konferenc karitativno delujoče gospe in gospodične, da se konstituirajo kot osrednji svet, nakar začne družba delovati.
Konferenca v kaki župniji se ustanovi, ako se oglasi na vabilo rednega dušnega pastirja, oz. od njega imenovanega duhovnika-namestnika, najmanj 7 članic, ki izvolijo odbor konference.
V Ljubljani, dne 27. maja 1918.
Benedictus PP. XV.
Ad perpetuam rei memoriam. Cum, tam immani saeviente bello, tot tantaque mala videat ac lugeat Christianus orbis, ad coelestem opem implorandam opportunum consilium Episcopo Labacensi visum est, pias in sua dioecesi puellarum ac mulierum Congregationes institu-
ere sub invocatione Sanctae Elisabeth. Ut hae vero societates uberiora in dies incrcmeuta capiant, enixas Nobis idem Antistes preces adhibuit, ut iisdem indulgentias illas benigne concedere dignemur quas rec. me. Decessor Noster Pius PP. X. similibus Litteris, die II m. Aprilis anno MCMXII Piscatoris anulo obsignatis, cognominibus in Germania erectis Congregationibus largitus est. Nos autem, votis his ultro libenter-que annuentes, audito dilecto filio Nostro S. R.
E.	Cardinali Maiore Poenitentiario, de Omnipotentis Dei misericordia ac B. B. Petri et Pauli Apostolorum Eius auctoritate confisi, omnibus et singulis puellis ac mulieribus, quae dictas a Sta Elisabeth societates in dioesesi Labacensi-canonice erectas in posterum ingredientur, die prima eorum ingressus, si vere poenitentes et confessae SSmum Eucharistiae Sacramentum sumpserint, plenariam; ac tam inscriptis quam in posterum ipsas in Congregationes inscribendis sodalibus, in cuiusque earum mortis articulo, si vere poenitentes ac confessae ac S. Communione refectae, vel, quatenus id agere nequiverint, nomen Jesu ore, si potuerint, sin minus corde devote invocaverint, et mortem submisso animo, tamquam peccati stipendium, susceperint etiam plenariam; tandem iisdem nunc et in posterum similiter in societates enunciatas adlectis puellis ac mulieribus, si item, admissorum confessione expiatae ac caelestibus Epulis refectae, proprias societatis Ecclesias* vel oratoria quotannis festis diebus B. M. Virginis sideribus receptae, Sti Josehpi, Deiparae Virginis Sponsi, SS. Nominis Jesu, Sti Vincentii a Paulo ac Stae Elisabeth, Societatis Patronae, a medietate diei praecedentis ad mediam usque noctem respectivae festivitatis diei visitent, ibique pro Christianorum Principum concordia, haeresum exstirpatione, peccatorum conversione ac S. Matris Ecclesiae exaltatione pias ad Deum preces effundant, similiter plenariam omnium peccatorum suorum Indulgentiam et remissionem misericorditer iri Domino concedimus. Iis vero fidelibus, qui vel stipe, vel alio quovis modo bene meriti fuerint- de dicta Congregatione Stae Elisabeth, si festivitatibus SSmi Nominis Jesu ac Stae Elisabeth, quotannis et ipsi admissorum exomologesi rite expiati, et angelorum epulis recreati, a medietate diei praecedentis ad mediam usque noctem dictorum festorum quamlibet ex Ecclesiis
vel Capellis dictae societatis pr.opriis, ut superius diximus, preces fundentes celebrent, ut plenaria indulgentia potiantur largimur. Tandem et sodalibus et benefactoribus praesentibus et futuris superenunciatae Congregationis qui, pariter poenitentes et confessi et S. Communione refecti, quotannis festivitatibus Conceptionis, Nativitatis, Annunciationis, Visitationis ac Purificationis B. M. V. Deiparae, nec non feria sexta post Dominicam Passionis, reliqua, quae iniun-cta sunt pietatis opera in quavis Ecclesia dictae Congregationis persolverint, de numero poenalium in forma Ecclesiae consueta septem annos totidemque quadragenas expungimus. Porro largimur fidelibus iisdem, si malint, liceat plenariis his ac partialibus Indulgentiis functorum vita labes poenasque expiare. Contrariis non obstantibus quibuscumque. Praesentibus perpetuo valituris. Datum Romae apud S. Petrum sub anulo Piscatoris die XX m. Julii anno MCMXVII1, Pontificatus Nostri quarto.
L. S.	D.	Card.	Gasparri
a Secretis Status.
Odpustki. Popolni: Za prave člane družbe na dan pristopa v družbo. Pogoj: Spoved in sv. obhajilo. — Ob smrtni uri pod navadnimi pogoji. — Na praznik Marijinega Vnebovzetja, sv. Jožefa, Imena Jezusovega, na god sv. Vincencija Pav-lanskega in sv. Elizabete, zaščitnice družbe. Pogoji: Spoved in sv. obhajilo, obisk družbine cerkve ali kapele in molitev ondi po namenu sv. Očeta. — Za vse vernike obojega spola, ki podpirajo družbo ali si pridobe zaslug zanjo: Na praznik Imena Jezusovega in na god sv. Elizabete. Pogoji: Spoved in sv. obhajilo, obisk družbine cerkve ali kapele in molitev ondi po namenu sv. Očeta. — Ob smrtni uri pod navadnimi pogoji.
Nepopolni: Za člane kakor tudi za dobrotnike družbe 7 let in 7 kvadragen ob naslednjih dneh: Brezmadežno spočetje Marijino, Marijino rojstvo, Marijino Oznanjenje, Obiskanje, Svečnica, praznik B. M. sedem žalosti (petek pred cvetno nedeljo). Pogoji: Spoved in sv. obhajilo, obisk družbine cerkve ali kapele z molitvijo po namenu sv. Očeta.
Vsi ti odpustki, izvzemši odpustek ob smrtni uri, se morejo obrniti v prid dušam v vicah.
31.
Decretum de clericis e militia redeuntibus.
Sacra Congregatio Consistorialis.
Die 25 Octobris 1918.
(A. A. S. X. 1918 481 sq.)	(Finis.)
Caput IV.
De alumnis Seminariorum.
' 10. Omnes Seminariorum alumni, qui post militare servitium ad pium locum redire volent:
a) Ordinario suo se sistent, eodem prorsus modo ac de sacerdotibus superius est dictum-
b) Ordinarius circa examen et notitias assumendas eadem ratione se geret ac cum sacerdotibus.
c) Si ex hoc examine aliisque argumentis et documentis constiterit aliquem haud bene se gessisse in militia, Episcopus, habito cum deputatis super disciplina et cum rectore Seminarii consilio, eum a regressu in Seminarium repellat.
d) Si aliter constiterit, Episcopus, habito cum iisdem deputatis et rectore Seminarii consilio, petitionem admittat; sed sub modo et conditionibus quae in sequentibus indicantur.
e) In primis alumnum iubeat spiritualia exercitia peragere et quoad locum, tempus et modum spiritualis recessus Episcopus statuat ac decernat quod magis in Domino expedire in singulis casibus censeat, servatis, quantum fieri poterit, iisdem regulis ac cum sacerdotibus.
i)	Post spiritualia exercitia, videat pariter, pro sua prudentia et cum consilio ut supra, utrum expediat alumnum a militia reversum cum ceteris statim admittere, an per aliquod tempus seorsim sub speciali vigilantia eum cum aliis a militia reversis detinere.
11. Alumni in Seminarium reversi studia prosequentur inde adamussim incipiendo ubi ea abruperunt, et integrum cursum perficiant.
12. Quoad ordinationem, Episcopi, memores plus quam alias apostolici illius praecepti (ad Tim., I, cap. V): „Manus cito nemini imposueris, neque communicaveris peccatis alienis“, caveant a promovendis suis alumnis, praesertim ad maiores Ordines, antequam per aliquot menses eos rite comprobaverint, onerata super hoc gravissime eorum conscientia.
Caput V.
De novitiis clericisque religiosis.
13. Quoad novitios et clericos diversarum religionum, qui post militare servitium ad reli-
gionem suam revertuntur, eaedem cum proportione serventur regulae ac de Seminariorum alumnis praescriptae sunt.
14. Transitus religiosorum, post militare servitium, ad clerum saecularem eorumque admissio in Seminarium prohibita manent iuxta communis iuris praescriptum.
Caput VI.
De laicis aut conversis variarum religionum.
15. Qui fratres conversi vel laici in variis religionibus nuncupantur et post militare servitium ad conventum redeunt, consueto ut supra examini Superiores subiiciant; et si bene in militia eos se gessisse constet, praeviis spiritualibus exercitiis, cum cautelis et regulis in superioribus articulis nuntiatis, eos denuo in communitatem admittant.
Si vero constet eos se male gessisse et votis solemnibus ligati non fuerint, dimittant et hoc ipso a votis omnibus, etiam castitatis perpetuae absoluti erunt.
Quod si votis solemnibus obstricti fuerint, Superiores casum deferant ad S. Congregationem de Religiosis, et interim eos iubeant penes consanguineos suos, vel in monasterio, sed seorsim, vivere.
Caput VII.
De clericis in sacris, saecularibus vel regularibus, qui in graviora crimina prolapsi fuerint.
16. Cum clericis in sacris, qui forte in aliquod ex maioribus delictis, durante militari servitio, misere lapsi forent, quum redeunt, Ordinarii paterne quidem se gerant, sed ad eorum emendationem et salutem et in publicum Ecclesiae bonum, non omittent in singulis casibus iuxta criminum naturam procedere, prout in lib. V Codicis praescribitur, praesertim si in infamiam iuris vel facti incurrerint.
Cum iis vero qui per lugendum nefas a suis votis vel etiam a religione apostatae ad saecularem statum transiverint, iidem Ordinarii boni pastoris officium, quantum in ipsis est, agere non omittant, errantes oves opportune quaerendo. Curent insuper pro viribus ut, saltem
in aliorum fidelium scandalum et perniciem, eorum prava exempla ne cedant.
Meminerint praeterea officii sui esse in relatione de dioecesis vel religionis statu aperte innuere an et quot apostatae deplorari apud ipsos debuerint. ___________
Haec omnia Sanctitas Sua districte ab omnibus Ordinariis servari mandat, nec plane dubitat, attenta singulari rei gravitate, quominus omnes
et singuli peculiarissimum impensuri sint studium, ut quae praescribuntur plene et ad unguem impleantur.
Datum Romae, ex Aedibus S. Congregationis Consistorialis, die 25 Octobris 1918.
f C. Card, de Lai, Ep. Sabinen., Secretarius.
L. f S.
f V. Sardi, Archiep. Caesarien., Adsessor.
32.
Za revne dijake v Ljubljani.
Dobil sem sledeče poročilo in prošnjo:
Dobrodelno društvo „Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja“ prosi, da bi „Škofijski list“ priporočil to važno, a premalo poznano vejico krščanske dobrodelnosti in da bi presvetli kne-žoškof dovolili, naj se v vseli župnijah napravi enkrat cerkveno darovanje za „Ljubljansko dijaško in ljudsko kuhinjo.“
V informacijo prilagamo društvena pravila, zapisnik podpiranih dijakov po stanju od 1. marca 1919 ter sledeča pojasnila:',
V času pred vojsko je imelo društvo okrog
40.000 K glavnice in je moglo dajati revnim ljudem, zlasti pa dijakom tečno in zadostno hrano po zelo nizkih cenah. Vojska je povzročila draginjo in jako obtežila nabavo živil. Putreba, preskrbovati s hrano zlasti dijake, pa je postajala vedno nujnejša, ker so se cene za dijaška stanovanja s hrano vred kmalu tako dvignile, da jih revnejši starši niso mogli več zmagovati. Da je moglo društvo tudi v tem času izvrševati svojo nalogo, je moralo s tekočimi dohodki vred porabiti tudi vso svojo glavnico in se je celo zadolžilo.
Cene za hrano je društvo le polagoma zviševalo, izdatneje zvišalo jih je šele zadnje leto, ko se je pokazalo, da je v letu 1917 imelo okrog
10.000 K izgube.
Sedaj se zaračuna dijakom za kosilo in večerjo 72 K na mesec, vendar pa jih to popolnd' vsoto izmed 73 dijakov plačuje le 18, 44 jih plačuje polovično ceno, to je: mesečno 36 K; nekateri, najrevnejši, plačujejo še manj, ali celo nič.
Drugi ljudje plačujejo za vsak obed sproti le nekoliko več kot dijaki. Prihaja jih v ljudsko kuhinjo na dan okrog 100.
Dijaki imajo v obednici svoj poseben, le njim pristopen prostor in pri mizah svoje določene sedeže; hrane si ne hodijo sami iskat h kuhinjskemu oknu, kakor drugi ljudje, ampak se jim na mizo prinaša. Navajajo se k molitvi
pred jedjo in po jedi, in da se dostojno vedejo, se v obednici večkrat nadzorujejo. Če kateri dobi v šoli slabo izpričevalo, izgubi olajšavo pri plačevanju, ki jo je morda imel. Tako se navajajo tudi k marljivemu učenju.
Ko bi morala „Dijaška in ljudska kuhinja“ zaradi premalih dohodkov svoje delovanje ustaviti, ali zelo skrčiti, ali pa cene za jedila še nad sedanje zvišati, bi bila to velika škoda za revne ljudi, ki si drugod ne morejo za zmerno ceno kupovati hrane, zlasti pa za dijake, in sicer za poslednje ne le v gmotnem, ampak tudi v verskem in nravnem oziru. Primorani bi bili namreč, ako bi je pri nas ne dobili, pomoči iskati drugod, kjer bi ne bilo preskrbljeno tudi za krščansko vzgojno stran.
Zato prosimo, ako Presvetli za pravo spoznate, da se oznani cerkveno darovanje po vseh župnijah.
Zanašamo se, |da nam bodo duhovniki naklonjeni, ker so mnogi izmed njih v dijaških letih sami uživali podporo „Dijaške kuhinje“ ali pa nekdanje „Jeranove študentovske mize“, za katero je svoj čas „Zgodnja Danica“ nabrala veliko prispevkov.
V Ljubljani, dne 5. marca 1919.
Odbor „Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje“.
Dr. Ivan Svetina
t. C. načelnikov namestnik.
Dr. Ferd. Čekal
t. 6. tajnik.
Ker je prošnja dobro utemeljena, naročam gospodom, da naj oznanijo in izvrše pobiranje prispevkov za prekoristno dijaško kuhinjo na belo nedeljo, dne 27. aprila 1919, in nabrani denar po položnici, ki je priložena listu, pošljejo na dotični naslov.
V Ljubljani, dne 25. marca 1919.
-j- Anton Bonaventura
škof.
33.
Službeni prejemki veroueiteljev na javnih ljudskih in meščanskih šolah.
Naredba celokupne deželne.vlade za Slovenijo z dne 14. februarja 1919 (Uradni list dež. vlade za Slovenijo Lil z dne 20. febr. 1919, št. 361) o začasni ureditvi službenih prejemkov in pokojnin učiteljstva itd. vsebuje v §§ 5—11 določbe o službenih prejemkih veroučiteljev. Zato se ta določila v naslednjem objavljajo v vednost prizadetim.
§ 5.
Kateheti na ljudskih in meščanskih šolah, ki so nastavljeni na stalnih mestih, prejemajo plače meščanskih učiteljev brez ozira na to, ali so nastavljeni na ljudskih ali meščanskih šolah.
§ 6.
Stalna mesta katehetov sistemizuje višji šolski svet v Ljubljani potem, ko je zaslišal o tem škofijski ordinariat (konzistorij), v čigar cerkveno območje spada šolski okraj.
Obenem se tudi določi, na katerih ljudskih in meščanskih šolah mora katehet poučevati razen na oni, na kateri je nastavljen.
§ 7.
Katehetom se pri uvrstitvi v činovne razrede in v plačilne stopnje všteje službovanje v dušnem pastirstvu, ako so obenem učili veronauk na ljudskih in meščanskih šolah, in sicer tako, da se računajo tri leta dušnega pastirstva za dve leti učiteljstva.
§ 8.
Za katehete s stalno plačo se določa učna obveznost 20 ur, pri čemer šteje cerkveni govor pri šolski službi božji za dve uri.
§ 9-
Dušni pastirji, ki obenem uče veronauk, dobivajo v krajih, ki štejejo nad 80.000 prebivalcev, nagrado letnih 90 K za tedensko uro;
v krajih, ki štejejo manj nego 80.000, pa več nego 40.000 prebivalcev, nagrado letnih 80 K za tedensko uro;
v krajih, ki štejejo manj nego 40.000 prebivalcev, nagrado letnih 70 K za tedensko uro.
V enaki meri se določajo nagrade za nad-številne ure stalnih katehetov.
§ 10.
Dušnim pastirjem, ki uče veronauk izven svojega stanovališča, gre potnina za tja in nazaj, in sicer 60 vinarjev za kilometer.
Ako morajo zaradi takega poučevanja obedovati izven svojega stanovališča, jim gre odškodnina letnih 160 K.
§ 11.
V § 8. in 9. navedene nagrade, potnine in odškodnine se izplačujejo naravnost dotičnim dušnim pastirjem, in ne župnijskim (kuracijskim) uradom, in sicer v poluletnih obrokih za nazaj.
Zahtevki naj se uveljavljajo po šolskem vodstvu pri deželnem knjigovodstvu v Ljubljani najkasneje do dne 15. januarja, oziroma do dne
15.	julija vsakega leta.
Ti prejemki pa dospejo v plačilo dne L februarja, oziroma dne 1. avgusta vsakega leta.
34.
Novomašniki 1. 1919.
V zmislu in po določilu kanona 998 cerkvenega zakonika se s tem naroča, da naj se v vseh župnih in redovniških cerkvah na belo nedeljo, dne 27. aprila 1919 razglase s prižnice letošnji novomašniki. Hkrati naj se vernikom priporoči, da naj prav goreče molijo za novo-posvečence, da bi bili duhovniki po Srcu Gospodovem.
Posvečeni bodo v mašnike naslednji gg. bogoslovci:
a) iz IV. letnika: Vadnjal Janez iz Ilre-novic;
b) iz III. letnika: Čepon Anton iz Ilorjulja, Raztresen Ivan iz Št. Jošta nad Vrhniko.
Subdiakonat bodo prejeli dne 4. maja 1919 (drugo nedeljo po Veliki noči), diakonat dne 14. junija 1919 (kvaterno soboto po binkoštih), dan za prezbiterat se določi pozneje.
35.
Za vojne pohabljence, vdove in sirote.
nedeljo v majniku, 4. maja se udeležite darovanja v cerkvi in prispevajte po svoji moči. Darove naj Vam povrne dobri Oče nebeški!
V Ljubljani, dne 8. aprila 1919.
-f- Anton Bonaventura
škof.
Gospode duhovnike prosim, da na belo nedeljo prošnjo oznanite, za darove presite in v ta namen odredite darovanje v cerkvi, in sicer prvo nedeljo v majniku. Zbrani denar pošljite po pridejani položnici škofijskemu ordinariatu v Ljubljani.
36.
Konkurzni razpis.
Razpisujejo se vsled promocije, oziroma re- Ijani, za Tržič pa na lastništvo graščine v Tržiču, signacije izpraznjene župnije: Dolenja vas — Pravilno opremljene prošnje (priloge: roj-pri Ribnici, Koroška Bela, Železniki in stni in krstni list, bogoslovna izpričevala, kon-Tržič.	kurzno izpričevalo, zadnji odlok o spregledu po-
Prošnje za župnije Dolenja vas, Koroška Bela navijanja konkurznega izpita, kompetenčna ta-in Železniki je nasloviti na poverjeništvo za uk bela) naj se vpošljejo do 10. maja 1919, škofij-in bogočastje deželne vlade za Slovenijo v Ljub- skemu ordinariatu.
Denar, nabran za vojne pohabljence,za vdove in sirote, poteka. Potrebe pa naraščajo. Ker so tudi podpore vdovam in sirotam ustavljene, dokler se iznova ne urede, je beda pri mnogih silna, grozna.
Zato potrkam zopet na Vaša usmiljena srca. Res, tekom zadnjih let ste mnogo žrtvovali, pre-šinjeni prave krščanske ljubezni. Upam, da ta ljubezen še ni ugasnila.' Le bolj naj ta ljubezen še vzplamti za preštevilne bednike, ki so nam ostali po vojski.
Prosim, da jim priskočite v pomoč I Prvo
37.
Škofijska kronika.
Podeljene so župnije: Ježica Francu Košir, župniku na Koroški Beli; Mavčiče Valentinu Marčič, župniku v Železnikih; Raka dr. Francu Kulovec, bivšemu vojnemu kuratu v Ljubljani; Škofja Loka dr. Tomažu Klinar, kaplanu v Kranju; Vrhnika Jožefu Potokar, župniku v Tržiču.
Kanonično umeščen je bil dne 15. marca Nikolaj Stazinski na župnijo Velike Poljane.
Resignirala sta na svoji župniji vsled vpo-
kojenja: Simon Ažman, župnik v Kamni gorici, in Franc Vrhovšek, župnik Dolenji vasi.
Premeščen je bil kaplan Valentin Jerše z Jesenic za ekspozita na Vrhpolje, pri Moravčah.
Nameščena sta bila kot kaplana: bivši vojni kurat Franc Hiti na Jesenicah in ^duhovnik Pavel Podbregar v Črnomlju.
Umrl je Franc Zakotnik, župnik v pok. iz tržaške škofije, dne 12. marca 1919 v Št. Vidu nad Ljubljano.
Priporoča se duhovnim sobratom v molitev.
Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 8. aprila 1919.
Vsebina: 30. Družba sv. Elizabete za ljubljansko škofijo. — 31. Decretum de clericis e militia redeuntibus. —32. Za revne dijake v Ljubljani. — 33. Službeni prejemki verouCiteljev na javnib ljucjskih in meščanskih šolah. — 34. Novo-mašniki leta 1919. — 35. Za vojne pohabljence, vdove in sirote. — 36. Konkurzni razpis. — 37. Škofijska kronika.
Izdajatelj šk. ordinariat. — Odgovorni urednik Josip Dostal. — Tiskala Jugoslovanska tiskarna.