S T I 'i1 O M V SRC U SE S P O M I M J A M O 3 5 LET SVOBODE IN SE ZAVEDA M O , DA BREZ TITA IN KARDELJA NE BI Z E TRI BESE T L E T J A USPEŠNO SAMOUPRAVNO ODLOČALI S P O M I N J A M O P A S E T UDI, DA NAŠE GLASILO I Z H A J A D E S E T L E T R O C I L o ŠTAFETE MLADOSTI 13 0 azdi naš tovariš Tito, ^6"ba mladosti, izraz, neizmerne ljubezni ^9-jglobl j ega spoštovanja ^-bcjev in mladincev Jugoslavije, ^ P°Qlavlja od tebe z obljubo, bodo mladi naše svobodne, _ ^listične,samoupravne,neuvrščene domovine, Prosti bratskih narodov in narodnosti *aJno nadaljevali tvojo pot. LMi so ti bili zelo blizu, " n'0ih si gradil našo prihodnost, si si nas prikazal svetu in svet približal nam. Pndi učil,kako je treba ljubiti :Ogi 1 te -dd mi ti vračamo to ljubezen, ar Vseh nas najljubši tovariš med nami, si v nas, srcih delovnih ljudi oanov tvoje in naše Jugoslavije. ^1 °cno °Qio in smelo nadaljevali tvoje delo, to hin Ji in mladina Jugoslavije S D V A R D KARDELJ Ut Tit de ov najdražji sodelavec,soborec in soustvarjalec °ve Jugoslavije in Titove politike miru, Povedal že davno prej resnico o Titu in njegovem pomenu: Titovo ime je že davno prestopilo meje Socialistične federativne ■^Publike Jugoslavije in postalo lastnina vseh tistih,ki jim je mit e^sistenčna potreba,ki nastopajo v obrambo svoje nacionalne biti in °^stoja,neodvisnosti,graditve enakopravne skupnosti narodov,za osvo-k°iitev izpod vseh oblik izkoriščanja,podrejanja in zatiranja,za od-^^Onjevanje sile v odnosih med državami in narodi. Titovo ime je po-Stalo simbol borca v vojni in miru in izraz humanistične vizije nove-sveta,rešenega strahu pred uničenjem človeka po človeku in naroda ^ Narodu,sveta,ki bo ustvaril razmere,v katerih ne bodo poznali voj- Po Pih strahot in pustošenja." BIL TITO ^ c ) J E i-to de bil it0 de bil ito de bil ito de bil it0 de bil it0 de bil it0 de bil ito de bil it0 de bil ito de bil ito de bil 'ito de bil ito do bil ito de- bil ■ito de bil •it0 1« do bil •Uo de bil Martina Ravnilcar Renata žago Metka Šiško slik prijatelj mladih. Tadeja Zupan bil vrhovni poveljnik naše vojske in predsednik Jugoslavije. Olga Kotar Anka Krnc Martina Krajšek vseh narodov. Damjana ivrščenih. Jožica Kolenc Slavka Kovač naš ponos in naša sreča, Nataša Vidmar Alenka Kotar IC A K B E N JE BIL TITO je bil dober Človek. Renata Lago ^ito je bil človek,ki je imel veliko srce za vsakega člana nase domo-Alenka Kotar lito de bil junaški in borben. Erika Škarja Ji'to je bil ljubitelj otrok in je rekel,da so otroci naša prihodnost. Tadeja Zupan je bil zmeraj preprost in se je rad pogovarjal z ljudmi. Metka S. Tito je bil pogumen in iznajdljiv borec. Martina Krajšek jQ bil hraber borec za srečo ljudi. Martina Ruperčič je bil vztrajen borec za svobodo in neodvisnost. Damjana Zupan je bil delaven,ustvarjalen in miroljuben. Melita Breznikar je bil tako velik državnik,da se ga bodo še dolgo spominjali. Jožica Kolenc je bil prijazen. Sl o. vica Kovač je bil odločen. Za kar se je odločil, je tudi izvršil. Olga Kotar ^i‘bü je bil pravičen,pošten in tovariški. Nataša Vidmar JE BIL ČLOVEK V PRAVEM POMENU BESEDE. Anka Krnc BOMO NADALJEVALI K A K O T I T O V O DELO J"2Polnjevala bom Titove besede: "Pionirji se morajo učiti,učiti in še erikrat učiti!" Brigita Kumer ^daljevala bom z marljivim učenjem. Melita Breznikar Spolnjevala bom vse dolžnosti,ki sem jih kot pionirka sprejela. Renata Lago Silno Vgc se bom učila in pomagala pri učenju tudi drugim,da. bomo cim- znali, Metka Lisko Stdiia se bom,da bom čim bolje opravljala pionirske naloge. Martina O 7 Q kolj ge nom učila in "pri tem ne bom mislila samo na ocene, Tadeja Zupan delu bom vztrajna. Anka Krnc °kila bom po njegovi poti in branila domovino,če bo treba. Damjana Zupan °Sko se nom učila. Sada bi u°ve cilje poznam in jih bom izpolnjevala. Alenka Kotar delovala bom pri raznih akcijah in pri samoupravljanju v razred-^ skupnosti. Andreja Urbič ^Pomnila sem si Titove besede:"Delajte,bodite disciplinirani in udtel" Zavedau se,da se bom morala ravnati po njih. Olga Kotar Jožica Kolenc z znanjem koristila domovini, Slavka Kovač Pt ft 0 R I S KIDRIČ : ^ h komu bodo poletele naše misli,ko bomo govorili o lastni borbi? maršalu Titu,pri voditelju jugoslovanskih narodov so naše misli! 1 maršalu Titu,inSpiratorju in organizatorju naših zmag,isnirator- ÜU Ju it- 1-n organizatorju enotnosti vseh demokratskih in patriotskih sil S°slavije,pri maršalu Titu,kovaču nezlomljivega bratstva in neraz- ^_U2ljive enotnosti, jugoslovenskih narodov,pri maršalu Titu,stvarite-nove,bratske,demokratske,federativne Jugoslavije. Njegovo vodstvo °ilo preizkušeno v borbi in prav zato,ker se je izkazalo v borbi, zato,ker je on v najtežjih časih doprinašal,je postal Tito le-^Marnaosebnost no samo za jugoslovanske nsnode ,msnveč za vse res-^ Cne demokrate in patriote vse Evrope. Oe £>3? govorimo o maršalu Titu,govorimo hkrati o Jugoslaviji. Maršal Tito kolesenje nove Jugoslavije. Maršal Tito,to je Jugoslavija enako-d'vmih bratskih narodov,ki jih ne loči nikdar nič več." Ob Prihodu Narodne vlade Slovenije v Ljubijano, 10. maja 194-5 V A R KARDELJ : Xi fom, d'6 šJc i'1'itovim sodobnikom, je težko vsestransko oceniti ves objektivni ndegovega dela. Toda kot neposredne priče Titove besede in alcci .en 0(i njegovih prvih zgodovinskih korakov vemo,da sta bili gibalo evilnih naših najvažnejših odločitev na usodnih družbenih prelomni-* z,ato je Titovo delo eden izmed tistih fenomenov,ki bodo trajno hžb t:Lhovaij_ socialistično in vsako napredno misel in alcci j o naše e. lovoma na slavnostni seji CK ZKJ 28. decembra 1967 D V A H D K A R D A L J llQj e^ko h j draži j i, naj 1 ep 5 i trenutek? jo reči. Vsekakor jo bil to naš j)artizanski boj v celoti. lienim, najlepši ne samo zame,temveč za vsakogar,ki je sodeloval v njem. 'Jx0 je v vsem tem najti no sobno razburljiv trenutek. Ne bi rekel, da r Hic ^dih Ivi' -a zame najrazburljivejša zmaga,ker je bila povezana z vrsto prej-2toag,tako da smo jo čutili morda nekoliko drugače,se pravi kot /°3redno nadaljevanje boje v novih pogojih. koda v vsem narodnoosvo- n vz 'Lriei-,i boju je bil zmerom naj dražji občutek spoznanje dejstva, da so perspektive,na katere je naša Partija opozarjala že pred voj- , ’'"bdi zares uresničile in da so se tista sredstva boja,ki smo jih po ^ ' -*-937 uporabili v delu naše Partije v smeri povezovanja z množica- i ’dokazala mravilna.da so rodila sadove,da so nas dejansko povezala z Rog-; ji» ‘J"Cü-wi in omogočila,de je Partija izpolnila svoje veliko zgodovin- 5t>( lod :i?ev"o luc i onarno poslanstvo. Drugače povedano, v največ je zadovol j-1511 je bilo videti zaupanje ljudskih množic v Partij o, n j ih o v mre- na. 'Ozicije revolucije. h biLlz Sovora za "Mladost", 1959 0 1 V I SPOMINI IZ PRVIH DNI SVOBODE DOi^A JE BILA POT DO' SVOBODE,VSI PA SMO PREPRIČANI,DA BO ŠE DALJŠA V SVOBODI. Anica Perše ^Vo mi je v spominu 9. maj 1945,ko so v vas prišli partizani,"mi 'J6 °bujala spomine nekdanja skojevka Anica Tomšič. "Povedali so nam, de konec vojne. Ljudje smo se veselili,da smo se končno osvobodi-^ okupatorjevih jarmov. Kmalu so v vas vkorakali partizani. Otroci, ‘k-Ii radovedneži,so jih sprva prestrašeno gledali le skozi uIma,saj S° SQ bali,da so to tisti "hudi vojaki",ki streljajo ljudi. Ko pa so V:L(ieli,da se smejijo,da na njihovih ustnicah zveni pesem,so svoj ^Uh. premagali in kmalu so se pomešali mednje. Ogledovali so si izanSke uniforme,zelo so bili ponosni,če je kdo od partizanov ■^il kapo tudi na njegovo glavo. Posebno po. so si dečki ogledova- Poi U V partizansko orožje, ‘°:l smo takrat lahko prosto zadihali. Skupaj s partizani in vaščani o1i1° Prirejali mitinge,kjer je bil vsak drugi stavek:Prišla je svoboda! Žj "Lv° se spominjam ženice,ki je bila stara skoraj devetdeset let. Kodo hodila. Je pa na vsak našin hotela na miting. Zelja so ji je Gsničiia. Celo zastavo je nosila! Vsak,ki jo jo videl,je čutil Gc° v njenem srcu."Le dajmo,mamea,saj bo šlo. Sedaj smo svobodni!" d° vzpodbujali. Nekateri so ji hoteli pomagati nositi zastavo,pa 111 nikomur zaupala. kljub veselju pa nismo pozabili na obnovo domovine. Vsak vaščan Ur sr so de de -v. rp svoje prispeval. " so prve dni ljudje proslavljali v vseh delih naše domovine,ne šail° v tem malem koščku. Obnavljali so jo mnogo let s srečo v srcu, o 80 svobodni. To jim je dajalo tudi moč,da so vztrajali. Alenka Kotar,8. razred ^°BODa - kratka beseda,ki mnogo bele mnogo pove. Pove nam,da je vsa naša Nt vina svobodna,pa vendar pomeni še mnogo več. Pomeni brezskrbno ot-v°}prelepa mladost,zeleni,cvetoči travniki,gozdovi,polja,ptico na - VSG j_n §G mnogo več pove ta kratka beseda, ■0 ^ bil dan osvoboditve,so ljudje začeli obnavljati porušeno domovi- Jo „ . , sbe'-0 je bilo treba mnogo zgraditi na novo,obnoviti... d.an svobodno Jugoslavije je živo v spominu moji stari mami. Pove- ^ mi je:"Naša vas Bistrica je bila tisti dan tiha in mirna. Življenje ,G bil0 rob o bistveno spremenjeno. Kajti dopoldne sme zvedeli,da je dan os - °d.itvG. Vsak je najprej pomislil:Ne bo več sovražnika na naši zemlji, k v. ) _ 0 več pustošil,zažigal in pobijal,odslej smo svobodni. Popoldne je Slavni cesti prikorakala četa fašistov;bili so potrti. Vedeli so,da 3f) ko kij telo T. - ' ^ , jr *b°slavija je bila v prvih dneh osvoboditve polna plapolajočih zastav, j de bilo napolnjeno z eno samo mislijo:svoboda je tu! Nikdar več je ne smemo izgubiti... Mimi Lamovšek,8. razred Poraženi. Kmalu je za njimi prikorakala četa naših partizanov. Vsi sli k cesti,da bi pozdravili prihod naših osvoboditeljev. ' naslodnji dnevi so bili vsi polni živijenja,čeprav je bil narsi-2o-losten,ker so niso vsi vrnili..." stip e^o.l prvih dni se ne spominjam preveč,saj sem bil se otrok," mi je 'li Bov 2 "ual oče. "Vendar pa se dobro spomnim,ko se je vrnil oče iz zapora. 0X1 jo,brati in sestrami smo bili na polju. Videli smo,da je po po- tu. b^ihajai nepoznan moški. Vendar je mati kmalu v neznancu spoznala pa očeta. Ko je mati vsa vesela vzkliknila,da se je vrnil oče. bili Vesel stekli k hudo zdelanemu očetu,ki nas je vesel pozdravil. eV at>ko so ga odpeljali,som bil še premajhen,da bi razumel,za kaj t s' b0 * °e posebej se je :>dvalil kamen materi,saj jo vsak dan upala,da sc ^ le vrnil. Bala se jo,da ne bi mogla sama nahraniti vseh lačnih Svw . ^'•ainjarn pa so tudi,da jo bilo v prvih dneh svobodo veliko zborovanj, katerih so partizani prepevali," je šo dodal,nato pa zaključil:"Še-vem)lcad pomeni biti svoboden,saj sem bil v svoji mladosti več-c'^ lačen kakor sit," Erika Ekarja,8. razred 30 doživeli maj 194-5, so z nestrpnost j čakali na osvoboditev," öii %e u>x P vodala teta,ki je bila skojevka. 2 dak Ec-j a leta 194-5 sta prišla z rajonskega odbora Debevčev Dano in ooudi in sta sporočila,da je Ljubljana osvobojena in da je ko— ^ . - v - - ^ e,I'Uca 1 jndi. Partizani so majhne otroke jemali v naročje in vse je dej bip„. calco lepo ?da mi je ostalo v trdnem spominu do danes, "mi je nove- a Mama. "Ot Janez Anderlič,8. razred cQ ^ 30 veselo pritekli domov in takoj se je razvedela vesela novi V N^itelj nam je p vedal,da smo svobodni,da so partizani vkorakali Vj"' mesto in Ljubljano. Velika množica se je hitro zbrala na trgu. Sl It dv bilj vesele vzklike ter tudi jok žena. Bila sem tako vese-oG ni d c utrnila solza in objela sem mamo. Slavje je bilo dol- šcla B.)t V ^dno,dokler se niso ljudje počasi začeli razhajati. GSq]_ ^ de ^6 trajalo, saj smo si zelo želeli težko pričakovano sv > } mi je pripoved jvala mami. Vt r;1. . da s Je Povedala:"ze navsezgodaj je prišel v vas kurir z n ,vic<• d O -T,. . ? Rali Berk,8. razred sv'''bodna,da okuPator ne bo več mučil naših ljudi. ^IdnV1"5" S° hroponoli p ' svobodi,mu sprva niso verjeli. Do srede do-^ SQ^d,pa 30 se že macoli zbirati partizani,ki so vzklikali:Svobod-^ ° ^ivGl tovariš Tito! Nekateri možje s ' vpregli vole in šli v v ^ ^ . __ v v 1 ° clrva za kres. Proti ve Čohu so grmado drv zažgali. Kmalu so se drugih hribih prižgali kresovi,ki so oznanjali svobodo," Tončka Kutnar,8. razred St- mama so najbolj spominja tistih cini r^recl osvoboditvijo^ko so v l|as Prišli belogardisti. in Od in in Si aoci sta prišla dva belogejcdista in z,rditevala za šest ljudi vina cigo.ret. Grozili so nam tudi,če pade en strel,bo .šla naša hiša. Pas go gii k Peterlinovim. Tam s o jih pretepli,naredili preiskavo izbijali Ima ter vrata. Od Peterlinovih so šli nazaj skozi vas 1210eno streljali. V zgodnjih jutranjih urah smo zvedeli,da so ubili 'P^Oev mama. Zraven nje je ležal sin Emil,ki je bil močno ranjen» n°vica nas je zel: pretresla,da nismo vedeli,kam bi se skrili pred t Se podivjanimi zločinci.To se je zgodilo tik pred osvoboditvijo in 610 v svobodi nismo mogli pomiriti. Stane Kurent,7« razred rK b'l!la de bila vesela,ko jo zvedela,da je prišla težko pričakovana svo-Vendar ni bila dolgo vesela. V njej je nastala žalost,ker so ji Vojno domači belogardisti ubili edin > osebnost,ki jo je imela od - očeta. Ostala je pri stari mami. V svobodi jimajo bil najte- sne ^de $i trenutek,ko sta obujali očetov smrt. Be posebno pa zato,ker so neSa očeta ubili domačini,ne pa tuji sovražniki. Jožica'Kolenc,7. razred v sem še mlad,skoraj otrok, "mi je prip-. vedoval ne, "Bil < je p polsni : se lovili. Nenadoma smo zagledali partizane,ki so ko-^ naravnost proti naši hiši. Vsem se je čudno zdel:,da povzroča- >':■ otroci 5 ih tak nemir,saj je že prej pokalo vse naok ;li. bli smo zraven njih. Ogledovali,vprašati pa nihče ni upal. Talce smo molče šli dalgg, ^ Pned hišnimi vrati so se ustavili in vprašali,če smo sami doma. J^rili sin oda je v kuhinji mama. Bele potem jih jo nekaj stopili Bo' "i'm ^ , ua.Ko go se odpočili,so šli naprej. To je bil trenutek,ko sem se sV"obodi srečal s partizani. Drugi dan smo samo posedali in se po-dalijda smo videli partizano." Var Vika Zgonc,8. razred jCq ^ 111 i ju obudil spomin na svobodo: "Svobodo sem z domačimi dočakal v ^°rišču. Bili smo srečni,da bomo vendarle spet videli domači kraj. nismo mogli takoj domov,ker še nismo imeli prevoza. Sani nismo (bilo pa je tudi šo nevarno. Domov smo se peljali z vlakom. Pri-sQo,ko je že prvo leto svobode minilo. Najprej smo morali popravi- hi so,ki je bila razbita in vse okrog njo razmetano. Ljudje so pov- ti ^ 2 veseljem popravljali ali na novo gradili,saj so vedeli,da so svo- ^ Nekateri šo še vedno čalcali na svojce,ki jih še ni bilo iz ta- Jh?i ^dsi tic• Pri nas pa se je dom kmalu spet napolnil z žalostjo,ker nam je )ce. Kmalu za tem pa nam je umrla še mati, Ostali smo sami, Sta- S('iii tl’va brat in sestra sta naju z bratom m rala preživljati. Kmalu pa budi jaz odšel od doma,da sem si sam služil kruh, VQ1 So _ beta v svobodi so bila težka,vendar pa tudi lopa,ker smo spet ži- svobodni." Slavka Kovač,7. razred 8El., Va teta mi jo povedala: "Svobod , sem pričakala v Ljubljani. Talcrat 111 vsi veseli in navdušeni. Komaj smo pričakali prihod partiza-V * Vsi smo odšli na trg,z rožami v rokah. Ko so partizani prišli z ln S harmoniko,smo jih posuli s cvetjem in pesnimi» Ko so pri-_11 hungresni trg,so prirejali mitinge, v katerih so nastopali tu- kh ^0, ^'■utigani in pripovedovali o najtežjih trenutkih. Kmalu po nekaj . oV°b )de se je že vrnilo nekaj ljudi iz taborišč. Bilo je tako ve- '’c1'a- ga ni moguče opisati. Zame so bili tisti dnevi najlepši v živ- Mirko Kurent,7o razred ^U. 'i do - °Va teta mi jo povedala:"Partizani so prišli v Ljubljano s pesmi- } r- dtir v veljali so se na kamionih in vozovih,ki so bili okrašeni s cvet--Pko. 1 iki smo jih pripravili,srn zmotali na ulice ali pa jih poda- 0^ izanom. Osem dni smo šara-■ peli in plesali. Ko se je eno okno oso se odprla tudi druga in v vseh srcih je bila ena sama radost, Andrej a Urbič,O. razred t/ak de svobodo po svoje doživljal,” mi je povedala tovarišica Pun-^deva. "Ljudje so se kar bali verjeti,da je res prišla svoboda, idele ;Gvn^aj tednih,ko so videli,da ni več sovražnika,so ljudje začeli z veseljem delati in graditi. Pojavila so se prva mladinska udar-a dela.Mladina se je začela zbirati,hoditi na sestanke,delati na-Q za ponovno graditev domovino. Mladina je pripravljala rasne mi-n8G. Sprva se nam je zvečer kar čudno zdelo,da je lahko gorela luč, 81(10 lahko šli ven,saj prej tega nismo smeli. ci-t It b ^dlvpyi spomin zame pa je,ko smo prvič praznovali 29. november v svo-takrat je bila v naših krajih Cankarjeva brigada. Mladinaje sku-^ 0 z borci zakurila velik kros na Grilovem hribu pri Vidmarjevi lipi. v jop SO pripovedovali o raznih doživljajih,borbah,uprizorili so skeče, in skakali čez ogenj. Jaz sem šele takrat doživela in začela ver- Mi det StZ7ia :L}da je zares prava svoboda, U1 je tovarišica tak-.) doživeto pripovedovala,sem doživljala tudi Podobno vzdušje,kot je bil) v prvih mesecih svobode. Jelka Gregorčič,8. razred ^02 ČLOVEKU NE MORE DATI NITI DRŽAVA NITI SISTEM NITI POLITIČNA PAR-JA«SREČO SI LaIIKO ČLOVEK USTVARI SAiiO SAM. ^tgardne sile socializma in socialistična družba imajo potemtakem iv, Vitij 0 samo en cilj - da glede na možnosti d.anega zgodovinskega tre- j. 'Ca Ustvarjajo razmere,v katerih bo človek kar najbolj svoboden pri It' V2b Vem osebnem izražanju in ustvarjanju,da bo lahko - na podlagi OsQ. ene lastnine proizvajalnih sredstev -- svobodno delal in ustvar-2a svojo srečo. TO JE SAMOUPRAVLJANJE. A jvr 0 U P R A V L J A N J E PRI R A Z R E D N I U R I V Ve.fp ^ 31 razredni skupnosti smo izreče j samostojni. To se lahko vidi pri l edni uri.ker jo sami vodimo, 3 u °dniorCni pred razredno uro predsednica,tajnica in blagajničarka Gmo px>e(d kateder. Ko pride v razred razredničarka,povemo dnevni - SA0 ,Vcasih pa doda kaj tudi razredničarka. Pogovarjamo se o tem,kar bo Vctpediii v našem razredu,včasih pa se pogovarjamo tudi o tem,ka-°AePČali naš razred. Do samega razreda smo tudi kritični. Če b-: en sošolec naredi prekršek,se skupno pomenimo,kakšno kazen bi do- ^4. "Vrv vcusih pa koga tudi pohvalimo, ^6di n a'Samo»lcad "bi še storili,da bi izboljšali uspeh,organiziramo rned- L0^° pomoč. bi Va se tudi pohvalimo,če smo uspešni pri veseli šoli,bralni znač-imamo dobre uvrstitve pri krožkih in svobodnih dejavnostih. I'eVna ura hitro mine -• vedno je prekratka. Radi smo samostojni. Tadeja Zupan,5- razred N A o I RAZREDNI S K U P N O S 'i1 I 8gv Sa razredna skunnost šteje dvaintrideset članov,enajst fantov in ^ndvajget deklet. Vse do letošnjega šolskega lota smo bili razde- JGni v dva oddelka, Zeto se letos srečuj ego s številnimi težavami. aiv v - uvec težav jo na področju samoupravljanja. naše razredne skupnosti imamo enkrat tedensko razredno uro. To v°di razrednik ali pa jaz. Na teh sestankih ibravnavamo različne clvGjUČni uspeh razreda,pa tudi naše napake,ki jih pri svojem delu ^imo k mnogo preveč. Včasih poslušamo tudi kalcšno oddajo,potem pa 6 ndej pogovarjamo. Skušamo narediti nek povzetek,po katerem bi ^ ',°'kem učenci ravnali. Vendar rezultat; ni vedno zadovoljiv. Pri ^ ■‘^diiih urah sc pogovarjamo tudi o disciplini, Ta jo v naši razred- skupnosti nezadovoljiva. Razrednik si z nami zelo prizadeva,da bi ^ cimboljši,da bi imeli dober učni uspeh,vendar premalo upoštevamo Oe % G0Ve dobronamerno nasvete, t, ^°Hotju smo imeli oddelčno konferenco,na katero smo se s pomočjo '"2bc Uc . vcl-nilca skrbno pripravljali. Na konferenci so bili prisotni vsi Ueldi,ki Ou "^JJ-iki nas poučujejo,in ravnatelj Jaz sem vodila konferenco, ^ '^hvali smo težave,ki nastopajo pri posameznih predmetih in tudi 8], v :L2VGnšolskih dej -vnostih. Kar so nam tedaj učitelji obljubili, so GU,'3C-|. 1 po svojih najboljših močeh izpolniti. Vendar pa smo ga polo- "-'3 učni uspeh še slabši. To pa z at o, kor v razredu ni enotnega Ucenci;vsa prizadevanja učiteljev smo površno sprejeli in tako V Oonj a« Vsak delo, le zase,no p& za razred kot celoto. Narobe po, je ^ov- pri samoupravljanju vidimo samo svojo pravice,no pa tudi k^ho °sti. če bi vsi skupaj dobro prijeli za delo,pa bi bili uspehi b°ld vidni. 3 tem bi se uresničile tudi besede tovariša Tita: "Na bj_ fma takšno mladino,se ni treba bati za bodočnost." Zadovoljni bii ^ učenci in učitelji, Alenka Kotar.8. razred ^2 8e pogovarjamo o življenju v razredni skupnosti»razmišljam,^ako sodelujem pri samoupravljanju. Oe >o 0 premislim že pri volitvah za vodstvo razredne skupnosti. Odkri-0dločam,koliko naj bi učenec dobil pri posameznem predmetu za svo-2ne-njo. Če mi kaj ni všeč in mislim,da imam boljši predlog,tudi to VenU Slabšim učencem pomagam razložiti kakšno snov,če je ne znajo. Uc 1cno obravnavamo tiste učence,ki delajo nemir v razredu in se ne ijo. b.o Sg Skelim ]_■£. tudi tiste,ki se izkažejo v znanju ali izvenšolski dejav-Ker sem predsednic,: novinarskega krožka,tudi tu lahko, samoup- 'Vn° odločamo. Predlagamo,kdo bi napisal kakšen spis,kaj bi se na st attku zmenili,izbiramo člane krožka za razna srečanja,pri čemer še ^G^ej upoštevamo prizadevnost, Diladi smo že nekaj storili na področju samoupravljanja,prizade- li si borno morali,da no bomo marsiledaj ostali le pri besedah, Andreja Urbič,3. razred 32 L 0 V L U T K OVNE M K R O L K U šoli že šesto leto deluje lutkovni krožek;v njem sodelujem Qct ' vsega začetka. Možicu so učenci iz petega in šestega razreda. Vsako leto pripra-UQ'° P0 tri lutkovne igrice,za katere učenci sami s pomočjo mentorice ■^imo lutke. V krožku imamo uveljavljeno tudi samoupravljanje. Sa-S° odločimo za igrico,ki naj bi jo pripravili,določimo material, Norega naj bi bile lutke in sami se tudi odločimo,ali bomo šli ^8b°Vat na kakšno drugo šolo ali ne. Za eno igrico se pripravljamo ^no dva do tri mesece. Tovarišica nam razmnoži tekst,ki se ga cira° na pameti potem pa so na vrsti lutko. Največ jih delamo iz Sen So 0>za zadnjo igrico pa smo imeli lutke iz pleksi stekla« Te lutko l 'tudi naj lepše. Lutke izdelujemo predvsem sami lutkarji in pri tem doz precej pomagam. Malo pred zadnjim nastopom jo mentorica zbo-e^a- in vaje smo morali imeti kar sami. Učenci so pokazali veliko di-ctpliniranost. Tudi lutke so bilo pravočasno in dobro narejenem tako ^ »mo kljub odsotnosti mentorice imeli uspešen nastop. Tovarišica je z nami zadovoljna. <0 v , ue bil lep dokaz samoupravljanja in samostojnosti učenčev v krož- Jelka Gregorčič,8. razred ^ A PIONIRSKEM SESTANKU trnovo za samoupravljanje v pionirskih odredih dobimo zlasti v ses-tuvkih pionirskega lista,o katerih se pogovarjamo na pionirskih ses-CaUkih. Predsedniki in tajniki,ki na teh sestankih sodelujejo,prone-S°jo to,o čemer se pogovarjamo,v svoje razredne skupnosti,kjer pio-^Oi sami odločajo,katero naloge, ki smo jih dol čili nas c stanku, bo-''J izvršili.Seveda pa bo potrebno,da bomo tudi pionirji sami šo bolj 'vVJt doslej predlagali za razne akcijo in glodali,da bi naloge izvr-^ii brez opozarjanja mentorjev in razrednikov. Damjana Zupan,?, razred K Ä J JE S A M O U P R A V L J ANJE Soupravljanje je delovanje ljudi,ki samostojno odločajo o svojem na delovnem mestu in tudi doma,v šoli in v pionirski organiza- C^i. Slavka Kovač tri oh bi samoupravljanju vsi ljudje sami rečejo,kaj bodo delali,v tovar-delavci sami upravljajo,učenci v šoli sami odločajo o tem,kaj lahko naredili v tem šolskem letu, Damjana Zupan Soupravljanje je kolektivno razpravljanje o delu,da lahko vsak po- Ve svoj predlog,pove,če se strinja ali ne, skupaj kot sPz-e le oi ti-i Iel Anka Krnc se odločimo za neko nalogo in jo potem res naredimo tako 0© potrebno. Je tudi to,da se za nekaj sam odločiš,ne pa da Dmeš neko vrinjeno voljo drugega. Anica Perše tiačin dela ali odločanja,ko o vsem odločajo in upravljajo delav-ali učenci sami. Jelka Gregorčič samoupravljanju ima vsak človek pravico povedati svoje mnenje, uČenci dajemo predloge za oceno vprašanega,poleg pravic pa mora-št e vati in izpolnjevati tudi dolžnosti. liimi Lamovšek ^Soupravljanje je način dejavnosti,v kateri dela eden za vse,vsi za 6he Sa in se prav tako uspeli razdeli med vse prisotne enako. Zvonka K X KATERI DEJAVNOST JE NAJVEČ Oi >o ^Soupravljanja _ ^VeČ samoupravljanja se prav gotovo leaže pri mladinski otganizaci- ,lcajti mladinci morajo biti vzor mlajšim,ki bodo stopili na njiho- tot. Zvonka Tišina Sim,da je največ samoupravljanja v izvenšolski dejavnosti. ^ ' Andreja Urbič ^SVeč samoupravljanja je pri razredni skupnosti,saj gre tu za naše _ S. Dragica Ramovš sodeluje več učencev skupaj. Milena Primožič tleč novinarskem krožku,kjer preberemo razpis za nek natečaj,potem pa Ustavljamo,če je to za nas ali ne in če bomo v njem sodelovali. Če . dogovorimo,potem nalogo tudi uresničimo. Mojca Lokar ^3? j ^ šolskih urah,kjer lahko tudi mi povemo,katero oceno zasluzi uče-Md je vprašan. Janez Kocjančič ^v®č samoupravljanja je pri izvenšolski dejavnosti,saj se lahko od-"LS za krožek,ki te veseli. Samoupravljanje je tudi pti učnih urah, Ucenci povedo oceno za svojega sošolca, Slavka Kovač ^ A K 0 f A 2 R k SEKALE S A M 0 U P K A V L J A N J E PRI E D N I URI avljar nČenec pove svoje mnenje o stvari,o kateri se pogovarjali o in raz- no, Erika Škarja ,venci lahko povedo svoje mnenje ali sami vodijo razredno uro. Slavka ^sih smo samostojno vodili razredno uro. Jože Lamovšek itna h Desede samo razrednik,ampak lahko vsi člani razredne skupnosti. ^'6(1' Brigita Kumer povemo,kako bi se lahko bolje učili,kako bi bil večji red v raz- j , ,SG-mi odločamo tudi o tem,kakšno vedenje kdo zasluži. Dagjana ^lCo Povemo,kaj bi se dalo izboljšati,skupno razpravljamo o naših Oc _6tah '0'6tci Anka Krnc v ^ 0e bil do sedaj. Zvonko Breznikar predlagajo,kaj je treba še ukreniti,da bi bil naš razred bolj- VOv"emo svoja mnenja in sodelujemo pri reševanju nalog. Janez K. ^ u'hlco kaj vprašaš in tudi poveš,če ti kaj ni prav. Stane Banič 5a.rao3:cl2l>eclni uri lakko povemo,kar nam ni prav in lahko tudi kaj vpra-’ Zoran Ramovš ^^"Oö-elujemo in tudi mi povemo kakšno mnenje. Miro Kurent t^01 Se sami dogovorimo o določeni stvari. Mojca Lokar 0:pLmo se o težavah in jih skušano odpraviti. Anica Perše -lani resno sodelujejo pri pogovoru. Alenka Kotar ,' Sj'io disciplinirani;povemo o neki stvari svoje mnenje,se sami odlo-, 405Vendar na se to pri nas ne pokaže vedno. Jelka Gregorčič ^ek vodi predsednica,ki smo jo izvolili po lastni presoji« Predlo j, ’-ci nan nis0 všeč,ne morejo vriniti. Andreja Urbič tove svoje mnenje in to mnenje združimo v celoto in to tudi ure-b, cil?io. Branka Luk ek Nou: Javljanje pri krožkih k Rokometnem krožku se je kazalo samoupravljanje v tem,da smo mento-C:l bajale predloge,kaj bi delale pri krožku. Vsako uro je ena od nas kazala vaje za ogrevanje,tako da smo prišle vse na vrsto, Viki Zgonc .rUg+- L, evaino želje vseh in skupaj ugotovimo ,k je smo uspe sni. Dragi b. ^ kovinarskem krožku vodi včasih sestanek predsednica. Nekateri čla- ^^^ej° različne predloge in pripombe. Alenka Kotar SlLk tudi sami odločamo,kaj bomo delali in si razdelimo naloge,ki dobili,da jih izpolnimo. Miro Kurent L 41 Ucenec lahko sodeluje pri krožkih,ki so mu všeč. Nihče mu ne reče , te V sQe sodelovati pri krožkih. Zoran Ramovš )c-loč am o, kako in Janez Kocjančič P odločamo,kako in leja bomo delali in si naloge,ki jih dobimo,razde ko, Si - k Aredlo.gano,kaj bi pisali,delali,kako bi izboljšali stanje,da bi 1]^^ v dosegli zastavljene naloge. Anka Krnc % _ 01 sami pomagajao pri načrtu dela krožka,kjer v začetku leta pomaga načrtovanju programa za vse leto. Sami povemo,kdo bi lahko kaj < Vl-Rrn p-.i Damjana Zupan X.'v4?°2lcih je samoupravljanje zelo dobro organizirano. Lahko poveš J0e to v lanenje o tem krožku,predlagaš kakšen nov program,da ni vedno is- sPoredu. Slavka Kovač J E S I ZADOVOLJEN Z Ü S P E H O M ocenjevanju,ker učitelji upoštevajo naše ocenjevanje in nam tudi ^-oaijo,zakaj je zasluzil takšno oceno. Slavka Kovač k voljna sem pri tistih predmetih,pri katerih sami lahko povemo,kak-°cene naj bi dobil tisti,ki je bil vprašan. Od krožkov pa sem za- n°vina.rskem krožku,kjer se pogovorimo o predlogih za pisanje,zato '0v°ljna z novinarskim in dramskim,če nam na koncu uspe. Damjana Z, ■k-k q eiil dosežemo večje uspehe,več objav,boljše izdelke. Anka Krnc ^ Se zmenimo,da kaj naredimo in to tudi uresničimo. Milena Bartolj °voljni smo pri novinarskem krožku,saj naši izdelki pogosto najdejo |V ue mesto v časopisih ali pa na radiu. Mojca Lokar k1 Me,ker imajo v razredu nekateri učenci še preveč glavno besedo ^Mora. biti vse po njihovih predlogih. Viki Zgonc v °lj sem bila zadovoljna z uspehom na oddelčni konferenci,saj se je krater ih stvareh stanje dosti izboljšalo, čeprav se zavedam,da smo ^iste stvari,ki se niso uresničile,krivi sami. Dragica Ramovš L dehom sem zadovoljna pri novinarskem krožku,saj tam res lahko sa-^^vno sodeluješ. Andreja Urbič 5J:Cjer upoštevamo mnenje ostalih. Andrej Podlogar 3 I ti E LAHKO SOD E L 0 V A L ,v, ^ izredni uri bi lahko vsak povedal svoje mnenj e, ne pa da se ktm _ ^ov • a sama rudi za vse. Mimi Lamovšek D0 ,:L^i bi morala več volje in požrtvovalnosti. Zvonka 'tišina So bl * »a, kdor )QL Vr' s am oupravlj an j a je odvisen od ljudi pri upravijanju;če so si s je vidno upravljanje,če pa ne,se pa ne da upravljati. Tončka Kutnar Vi? ne bi smeli zamolčati besed,ki bi lahko kasneje prišle v de pred- pogovarjamo o problemih,bolj govorili tisti,ki ima- uSV) _ -ene,ne pa da bi drugi govorili namesto njega. Janez Anderlič ta. Viki Zgonc -Idšim učnim uspehom,s predlogi,povedal bi,ali se strinjaš z danim ^9. ed-logoo ali ne j če se ne, daj drugega. Alenka Kotar bi povedal več predlogov in ne bi klepetali,kot je včasih navada. ToneKrnc °VeŠ svoje mnenje o vsakem problemu,saj inagotovo vsak svoje mišljenje deloval pa bi lahko tudi s tem,da ne. bi bil pristranski. Anica Perše -L . D:i- vestno izpolnjeval naloge,ki sem jih dolžan izpolnjevati,da bi ^ aktiven pri razredni skupnosti in da bi pomagal slabšim učencem. Janez Kocjančič ^ bi se polj učil. Tine Golob j Vseh predmetih bi lahko še sami postavili kakšno vprašanje za ti-eoa,ki je vprašan in bi na koncu tudi sami predlagali,kakšno oceno u Di dobil. Lahko bi tudi sami predlagali za kakšno akcijo. ^ Damjana Zupan , Cl'ebovali bi lahko še tako,da bi si učenci med seboj bolj pomagali s, Ucenju. Dušan Kraševec U £ 2 H I PRI S A H 0 U P R A V L J A N J U AVr j. Gb-iiao se na to,da ne odloča o vsem,kar se bo naredilo,le en človek, ^odločamo vsi. Tako se navadimo samostojno delati. Damjana Zupan so zadovoljni z delom,s svojo odgovornostjo do dela,da radi d ö-vijaj0 svoje delo. Brigita Kumer g Se dogovorimo za neko stvar in jo tudi naredimo. Sonja Hlebec Soupravljanjem v šoli nas naučijo,da se bomo,ko bomo starejši,la- *9 2llašli, Prišlo nam bo prav na delovnem mestu. Slavka Kovač bol j skupen je kolektiv,tem boljši so uspehi, narjsnea Rejc - samoupravljanju upoštevajo najboljše ideje,zato ne pride nikoli {j ^esP0razuma. Zvonko Breznikar d:' ßl je zelo lep,če vsi sodelujejo in se v delo zamislijo. Ivan Brez, ^6 Se novinarskem krožlai večkrat dobimo kakšne nagrade za svoje prispevke ncla.]? je 2a nas nagrada še to,da imamo prispevke kje objavljene. Ce 2a določen spis sami odločimo,kot po navadi se,potem se ga lotimo z 3im veseljem in več možnosti je,da bo uspel,kot če bi ti nekdo vri-naslov. Mojca Lokar Več- ta ,’a nnši šoli samoupravljanje še ni tako izrazito,vendar se kažejo ne-^ ^eni uspehi pri posameznih krožkih,nekaj manjših uspehov je bilo pri ^ovanju razredne skupnosti,pionirske organizacije in mladinske organi Jelka Gregorčič H I S A M ü U P R A V L J A L C I H V DANI S Sa-Dioupravlnannom smo se med drugim seznanili tudi pri kvizu Tito -vVolucija - mir. To znanje nam je prav prišlo tudi pri spoznavanju Soupravljanja v tovarni rastlinskih specialitet Dana na Mirni,saj S tako lažo razumeli medsebojne odnose. °§ovarjali smo se z nekdanjo predsednico delavskega sveta tovarišico ^tl.inž.Pavlo Banič - Kranjčevo,s tovarišico dipl.inž. Jano Petro- ^c»ki ji je mandant predsednika delavskega sveta pravkar potekel,o ^ogatskom sistemu pa nam je govoril tovariš Dušan Skrbiš. 'ir* °d. 25 leti smo ustanovili prvi delavski svet,"je začela tovariši-r;i| Kr, anjčeva. "Tekrat smo bili drugi v občini,ki smo uvedli takšno >c samoupravljanja. Ko se spominjam tistih dni,se mi zdi,da smo °4l ob usih še doslednejo kot danes o vsem odločali. Več je bilo skupnega °canja,ker jo bil manjši kolektiv. Takrat je bila velika skrb za . s^°d;za posamezno delovno mesto se je javilo veliko delavcev,zato Os kil strog izbor in so bili sprejeti le najboljši delavci. Vsak je kar počaščen,če je bil sprejet,saj je bilo tedaj veliko težo do- zaposlitev. Zato pa si je vsakdo tudi prizadeval,da bi s svojim ^ucnim Cj_eiom poskušal prispevati k hitrejši izgradnji tovarne. Res a takrat delovna zavest višja. Da bi delo hitreje napredovalo, )c bu )e bu o veliko udarniških sobot;solidarnost je bila resnično čut y ega delavca. ^Varehjki so nas tožilo,smo se pomenili kar pred začetkom dela -iS< kil0 nobenih dolgoveznih sestankov,ampak samo tisto,kar je treba si ti ubiti. Ta medsebojna povezanost sc morda pozna še danes,saj starej-, klavci ne zapuščajo podjetja,čeprav so v marsikateri drugi delov- ] 02?^anizaciji večji osebni prejemki. Zgodi pa se celo,da se je dc-'*•21V j vc»ki se je že zaposlil drugje,vrne. Zdravi medsebojni odnosi, ver-110 pripomorejo k dobremu počutju delavcev,čeprav ne manjka vsako- in 6Mh težav. Co- vzpodbuda pa n mn je bilanco smo 1969. leta dobili občinsko Na to priznanje smo še danes p uo-nje OF za uspešno samoupravljanje i^snij »-je povedala dipl. inž. Kranjčeva. i, kako je danes samoupravljanje ?" smo vprašale tovarišico Petrovac, %}} Ccija predsednika delavskega sveta je danes zelo težavna naloga, i zdaj obdobje,ko prihaja do izraza gospodarska kriza in je še 'iT r\ .i )a upoštevati stabilizacijo. D C° t^eb; m. ^ski dih svet ima petnajst delegatov po delovnih enotah -- o vseh vpne- gospodarstva odloča delavski svet preko delegatov. Vse to je '"|d-eljeno tudi s statutom naše delovne organizacije.Za vsako sejo SlvG V a sirp-i-rn R"h ma L" skoga sveta strokovne službe pripravijo gradivo. To gre v javno (h 'av° po skupinah,delegati pa prenašajo stališča na sejo delavske-^ Sveta. Kritično moram reči,da ta način odločanja še ni povsem za-^ ^^S^adivo včasih dobimo prepozno,vli ne jemljepo preveč resno. ^ čukiti,da je že korak do samoupravi jan ja, a bo še dolgo trajalo, ■9. ^ kako zaživelo,kot bi bilo potrebno," 't, de važno za uspešno sodelovanje?" V v L oGanjc delavcev,njihova osveščenost in vzgoja, za samoupravljanje," dasnilci tovarišica Petrovac. h r'^ de dobra obveščenost delavcev?" ^ hJ^°Vn0 S"*"U^^G Priprav":i-j° gradivo,ki jo razumljivo vsakomur,kdor 51 .'Ce vsaj malo poglobiti vanj. Voč pa bo potrebno storiti pri vzgo-°SVQačenosti delavcev,do toga pa je dolga pot,"je zaključila 'i Al ^nŽ. Petrovac. 'f^v "lIaa- direktor še vedno zeli-' pomembno vlogo?" nas je zanimalo. ho de,kdo vodi,kdo usmerja vse delo,saj so danes tako hitre spre- r% svetu,da brez dobre organizacije dela ne moremo biti uspešni. Ika Povsod potrebna moč,ki znausmerjati. Drugače pa je čutiti,da ho.zvojem samoupravljanja direktor manjšo vlogo,ker se le krepi e n X est delavcev,"jo pojasnila tovarišica Kroj.jčeva, de veli1'.o sodelovanja mod sorodnimi podjetji?" Pa še vedno ni zdravega sodelovanja,vsak preveč gleda samo svoj . 0Si‘am. Vse samoupravno dogovarjanje jo le na papirju in prav tu bo j.^ebno marsikaj storiti,če hočemo,da bo uspešna stabilizacija," tal h 5lt0 m, st ;x-° pa uresničujete stabilizacijo?" smo hoteli zvedeti, je odgovorila tovarišica Kranjčeva:" Mi se stabilizacijsko že vse- Gt h obnašamo,drugače ne bi mogli napredovati. Stabilizacija zavzema ('Cejšnjo širino. Ena izmed takšnih akcij je bila zbiranje st er ih Plenic,pri kateri ste se šolarji dobro odrezali. Korist bm kar Ohaivi boste imeli prispevek za izlet,mi smo cenejo prišli do ste™ marsikje pa bo tudi narava bolj čista,ker ne bodo po grmih le-- sil L e steklenice. Tudi nepoškodovane stare kartone zbiramo. Če je kar- \% ?3; ^Uge tovarne,damo čezenj nalepko. Res to ni najlopše,vendar je ^ drag in tako lahko kaj prihranimo. ^Uno izkoristiti delovni čas je zelo pomembno,čeprav čutimo,da jo največ neizkoriščenih možnosti. i 0 Važno jo načrtovanje letnih dopustov delavcev,saj je treba v času °^ih 1 S,Vr dopustov največ narediti. Tu je čutiti veliko razumevanje de- °0 se na pol kmetje in jim zelo prav pride dopust tudi v pomladi h, Cqv. Hkrati pa je za nas tudi sreča,da imamo veliko takih delavcev, k Vi • i d oseni. 1^ Načrtovanje dopustov trgovskih potnikov je zelo važno,ker je tu-^ ^ največ dola v času dopustov. Da pa bi se stabilizacijsko obnaša-L ’0e hlačati tudi važno zmanjšati število obhodov strank,hkrati pa je l0^bn° gledati,da se zaradi tega ne bi zmanjšala prodaja. sjjr pa je težavno pri surovinah, če se še tako hočemo stabilizacij-^ Vnašati,ne moremo predelovati samo tistega sadja,ki ga dobimo do-moramo biti vezani tudi na uvoz,kar pa ni enostavno,saj več-V. No dobimo pravočasno zaželenega sadja. Skratka,stabilizacija zav-Cq1o vrsto različnih dejavnikov in včasih je že zadosti,da vse i(,';>QPG,če samo na enem področju ni v redu. r^v | Gc-a pa je pri našem delu zelo važna tudi natančnost i)ri delu,da ni ^cajkot pravimo. Vendar pri nas ni škart samo posamezna steklenica, ib ta lahko cela serija. Zato jo res potrebno vložiti vse napore,da Ne i, ^ili uspešni." v k x0 pa jo pri vas razvit delegatski sistem?" smo še hotele zvedeti. ^ ^riš Dušan,ki ga poznamo tudi kot mladinskega funkcionarj a,nam je ^•snil:"Imamo delegate za delo v delavskem svetu,delegate za zase-občinske skupščine in delegate za samoupravne interesne skupno-^aši delegati se aktivno vključujejo v delo in lahko rečemo,da rQt hi h Vn hcli naših delegatov še nobena seja ni bila nesklepčna,kot se je že zgodilo. Delegacije se sestajajo okrog 13.30 - drugače ne gre, k 50 mnogi delavci vezani na prevoz in je narava njihovega dela tak- ^ '’ha SG popoldne ne bi mogli vračati,pa še v izmenah delamo. Pri de-L01111 strokovne službe nudijo tudi pomoč. Težavno pa j e, ker se vsi ne morejo udeležiti sestankov delegacij,ker jo večkrat narava ^ °VGga dela takšna,da ne morejo manjkati pri delavnem procesu. Ven- »L ^ de tudi še čutiti,da osveščenost še ni v redu,da se nekateri de L^1 Premalo zavedajo svojo dolžnosti. Spremljamo delo posameznih •W, in delavski svet aktivno pohvali,hkrati pa graja tiste,ki bi vgČ storili. Xz ^ VeP vseČ delegatom,ker premalo upoštevajo predloge delegatov. Naj- pride le do zapisnika ali do pojasnila na naslednji soji,preje ^odlogov pa uresničijo. Tako bi tudi delegati bolj začutili,da dihovo delo važne in odgovorno - tudi do tistih,ki so jih izbrali. Pl„ Vsega se ne moremo razumeti,smo marsikaj spoznale. Začutilo smo "‘•O - C s amoupr avl j an j e odgovorno delo,kako si pri delu velikokrat od-^ °d clrugib; in kako jo pomembno sodelovanj e. Všeč nam je bilo,ker W "1 kritično opozorili na pomanjkljivosti. Kq smo so ob pitju sad-kJ°lCa za-bvalile za pogovor, smo jim zaželele veliko uspeha pri pre-Vu'ndu vsakdanjih težav. Jelka Gregorčič,Mojva Lokar in Dajana Z, JüÖIP BROZ TITU IN NDVARD KARDELJ: DVA 00^1,1x1 STA VSTALA IZ FROLE» 'j' - ;^^Ki:, VK3T Nash narodov,se našla na isti kuti in potek skupaj ppe ^KL-l vse VIKARJE NAJBOLJ" usodnih dni. .dva različna zk^üaja,a drug ^ DRUC:EGA NEi-AKA NE BI TISTO.KAR STA. VIDELA SO^A PADATI TC» V- v)Y IST., KROGLE 80 BILE NAi .EN'J US OBE A,OSTALA B'Ai BV.JSTA SEBI, PiuG n :ÜG. U; IN sVOJ-jiiU LJUDSTVU. REDKA DE..HULA ÜE KDAJ InELA DVA TA- KA ^lovita. . . -uv Ba. Dü' Ha 5 a Ui TITO: • Tov.-.ris Aardelj je bil pol stoletja vojak nateza revolucionarne» 6’iban j a, neomajen borec, ki ni poznal umika in oddiha.. .Lene osebno ^zujejo s tovarišem Bevcem več kot Utiri desetletja dela in boja Stavni in častni revolucionarni poti. To bo bila štiri desetlet-^^jinega tesnepa in neskaljehega sodelovanja,zmeraj,do zadnjega eVa_ prePgtepa z razumev-njem in globokim medsebojnim zaupanjem,za-0Vana na popolni enotnosti misli in akcijo v vseh fazah naše revo-1 'C:Lde in socialistične graditve... Njegovo bogato revolucionarno de yQ globoko vsajeno v našo družbeno bitnost,v temelje nase skupno» -t-n zato je tudi trajno..«'1 s TITO I N K A IR D E L J E M 35 LET SVOBODE 3 O LET S A M O U P R A V L J A N J A Preproste besede glasilo novinarskega krotka na osnovni šoli Šentrupert üolsko leto 1979/80 leto X številka 5 Naslovna stran:Likovni krožek pod vodstvom mentorice Ivanke Kone-stabo Gredniški odbor: členka Kotar,Himi Lamovšek,Erika Škarja,Andreja Urbič, Gamjana Zupan,Tadeja Zupan Mentorja:Danica in Jože Zupan Naklada 200 izvodov