vr^ Judenburg Voitsberg* 10:45 UT 02m21s 58° Celovec SLOVENIJ ® Ljubljana r ^ I w ^ Xux(jj J§Jl Ifras Zuj^hc ^$jcp(šl/rrv sr ^ /rrx\jQ' A NOVO za 1. razred devetletke Učna kompleta za Spoznavale okolja in Matematiko sta zasnovana enako; vsak od njiju obsega: delovni učbenik v dveh delih, priročnik za učitelje, komplet stenskih slik. Barbara Bajd, Janez Ferbar, Davor Grgičevič, Dušan Krnel, Mojca Pečar OKOLJE IN JAZ spoznavanje okolja za prvi razred Avtorji so vsebino predmeta SPOZNAVANJE OKOLJA zajeli v 35 učnih enot, ki so razvrščene v pet dvomesečnih obdobij ter pokrivajo vse zastavljene cilje novega učnega načrta. Poudarek je na otrokovem osebnem doživljanju in neposrednem spoznavanju naravnega in družbenega okolja. Ivana Mulec, Maša Okršlar, Mateja Petrič, Terezija Uran EN DVA TRI, ODKRIJ JO Tl matematika za prvi razred Pri predmetu MATEMATIKA je snov predstavljena v 32 učnih enotah. Aritmetične vsebine se prepletajo z geometrijskimi in so obogatene z elementi logike in obdelave podatkov. MODRIJAN ZALOŽBA MODRIJAN Mestni trg 24, Ljubljana tel. (061) 126 24 90, faks: 126 24 86 VSEBINA 470358 PRISPEVKI Q IGRAJMO SE Z VODO Renata Capuder Mermal Q SMREKOV LUBADAR Mojca Brune EEJ POČITNICE SO PRED NAMI Nataša Šefer [0 NAŠE OKOLJE Tatjana Rade in Darja Skribe Dimeč PETSTOPENJSKI MODEL UČNE URE Darja Skribe Dimeč [JJ MESECI V LETU Doris Glavaš NARAVOSLOVNA SKRINJA EH jesen pred šolo Darja Pintar in Ema Tavželj |0 GOZD - POZNANA NEZNANKA Marjeta Verdnik in Bojana Mori PRISPEVKI E£| ZAJČEK SKAČE Nada Razpet 23 ZVEZDE NA POLETNEM NEBU Marijan Prosen 03 RETO, REŠETO, SITO Francka Pačnik MISLIL SEM, DAJE ZEMLJA PLOŠČATA 0J ZAPRI VRATA, DA NE UIDE TOPLOTA Dušan Krnel RAZLAGA K POSTERJU [[0 SONČEV MRK Ana Gostinčar Blagotinšek IH SONČEV MRK Nikolaj Pečenko PRELISTALI SMO 23 TISOČ NARAVNIH BIVALIŠČ Kazimir Tarman NAŠ MORSKI DOM Tatjana Kordiš OTROCI ZEMLJE NE POZABLJAJO Tatjana Kordiš Revija izhaja trikrat na leto jeseni, pozimi in spomladi. Cena posameznega izvoda je 1390 SIT. Letna naročnina znaša 3340 SIT. Študentje imajo 30-odstotni popust. Šolam, ki bodo naročile vsaj po 3 izvode revije, priznavamo pri naročnini 10-odstotni popust. Naslov uredništva, naročanje in oglaševanje: Založba Modrijan, Mestni trg 24,1000 Ljubljana, tel. (061) 126 24 90, faks (061) 126 24 86, e-pošta modrijan@modrijan-z.si NARAVOSLOVNA SOLNICA Ustanovitelj in založnik: Modrijan založba, d. o. o. Direktor: Branimir Nešovic' Glavna in odgovorna urednica: Zvonka Kos Urednica: Špela Fortuna Oblikovanje: Andreja Globočnik Računalniški prelom: Veronika Saje Lektorica: Renata Vrčkovnik Tisk: Tiskarna OPTIMA, Ljubljana Svet revije: dr. Janez Ferbar, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Saša Glažar, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Vladimir Milekšič, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, dr. Darja Piciga, Pedagoški inštitutpri Univerzi v Ljubljani, dr. Tatjana Verčkovnik, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Uredniški odbor: Sonja Grošelj, OŠ Oskarja Kovačiča, Ljubljana, Ana Gostinčar Blagotinšek, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, mag. Darja Skribe Dimeč, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Dušan Krnel, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Zvonka Kos, Založba Modrijan. Po mnenju Ministrstva za šolstvo in šport št. 415-84/96 sodi ta revija med izdelke, za katere sc plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. V ceni je davek že vračunan. Dvakratna mesec pripravljam v vrtcu in mali šoli naravoslovne delavnice. Predstavila vam bom tri delavnice na temo VODA. IGRAJMO se s VODO Uvodoma sem starše poprosila za pomoč otrokom pri zbiranju slik (razglednice, revije, časopisi, reklamna gradiva ...), pesmic, pravljic, ugank na temo voda. Sama sem zbrala nekaj živil - sadje, zelenjavo in pripravljeno hrano (sveže in posušeno jabolko, sveže in posušeno grozdje, limono, mandarino, grenivko, papriko, ohrovt, korenje, salamo...). Prvo delavnico smo začeli s pogovorom o vodi. Z vprašanji, kot so Kje najdemo vodo?, Zakaj uporabljamo vodo?, Kdo vse uporablja vodo?, sem skušala dobiti infor¬ macijo o njihovem poznavanju vode (slika 1). Nadaljevali smo z razvrščanjem slik in drugega gradiva. Pesmice, pravljice in uganke smo prihranili za zadnjo delavnico. Na tri velike liste papirja smo lepili slike in hrano. Razvrstili smo jih v tri skupine: NARAVA, DOM, HRANA. Nato smo iskali povezave med njimi, ki smo jih naredili z rdečo volneno nitko. Vsako povezavo smo skušali utemeljiti. Slika 1 Glede na zbrane slike smo lahko povedali, v kakšnih oblikah se pojavlja voda v naravi, kdo vse potrebuje vodo za življenje, kje in zakaj imamo vodo doma, v kateri hrani najdemo vodo - sadje, zelenjava, meso in mesni izdelki - in kakšna je razlika med svežim in posušenim sadjem (slika 2). Slika 2 pomlad 1999 4 PRISPEVKI Slika 3 Slika 4 SlikaS V drugi delavnici smo si za uvod ogledali risbice, ki so jih izdelali otroci v dnevih med delavnicama, in jih komentirali. Nato sem jim razdelila kocke ledu in jih prosila, naj mi opišejo svoje občutke (hladno, mokro, trdo, drsi...) (slika 3). Prosila sem jih, naj skušajo potisniti prst skozi kocko ledu. Prav vsi so ugotovili, da jim to ne uspe. Nato smo zbrali kocke ledu in jih začeli segrevati. Skupaj smo opazovali, kaj se dogaja (slika 4). Medtem ko smo tekočo vodo segrevali, smo v vedru vode poskusili, ali lahko potisnemo prstek skozi tekočo vodo. Zakaj nam to uspe? Vrnili smo se k segrevanju. Kmalu je voda začela vreti. Opazili so tudi, da je vode v posodi vedno manj. “Kam izginja voda?” sem vprašala otroke. Segrevali smo toliko časa, dokler nismo iz posode “izgnali” vse vode. Temu je sledil model razlage agregatnih stanj vode z delci iz stiropora. Pripravila sem model ledu - zlepljeni delci iz stiropora in model tekoče vode - posoda z nezlepljenimi delci iz stiropora (otroci so skozi potiskali prste, roke) in nazadnje otroke prosila, naj vodo “izženejo” iz posode. Pokazala sem jim, kako naj mečejo stiropor v zrak. To je bila zabava, polna neizmernega veselja in sproščenosti (slika 5). iSCete ideje za praktične dejavnosti? gc>* e MODRIJAN Učni prip ornoček z,a pouk naravoslovca pomlad 1999 5 PRISPEVKI Kot zaključek delavnice sem pripravila igro PRSTEK IN VODA. En otrok je v vlogi prstka. Preostali otroci so voda ali led, vzgojitelj pa je vodja igre. Ko “vodi” reče, da je zelo hladno, da je led, se otroci primejo tesno drug k drugemu. Nato se “prstek” skuša preriniti skozi led. Ne uspe mu (slika 6). Stika 6 Potem vzgojitelj reče: “Sedaj vam je pa že topleje!” Otroci se razklenejo, vendar so še vedno skupaj. Zdaj se “prstek” skuša preriniti skozi. To mu tudi uspeva (slika 7). Slika 7 Nazadnje vzgojitelj reče: “Sedaj vam je pa zelo vroče!” Otroci se razkropi¬ jo naokrog (slika 8). S tretjo delavnico smo se podali v svet pravljic in pesmi. Najprej smo prebrali pravljico, zapeli nekaj pesmic ob spremljavi najrazličnejših instrumentov in skušali odgovoriti na nekaj ugank. Preživeli smo prijetno urico z vodo kot najbolj čudovito tekočino na svetu. Skupaj z otroki smo začu¬ tili, kako nam je voda pomembna, kako jo imamo radi, kako jo vse živo na tem svetu potrebuje, celo pravljični junaki ne morejo biti brez nje (slika 9). S tem se igra konča. Otroci naj menjavajo vlogo “prstka”, dokler jih to zaba¬ va. Igro smo izvajali na prostem. Renata Capuder Mermal VVZ Anton Medved, Kamnik pomlad 1999 6 PRISPEVKI ► 3 X . * •* A Z -R * • j . Slika 9 Učiteljem, katerih prispevke smo objavili v tej številki, revija Špika podarja založba Pasadena Skribe Dimeč knjigo Naš ZOO — Vodnik po ljubljanskem živalskem vrtu RAZISKOVALNE ŠKATLE. m za opazovanje Sončevega mrka, založba Modrijan knjigo Darje Nagrado bodo prejeli: MODRIJAN Renata Capuder Mermal, VVZ Anton Medved, Kamnik, Mojca Brune, študentka 4.1. oddelka za razredni pouk Pedagoške fakultete v Ljubljani, Nataša Šefer, OŠ Simona Jenka, Kranj, Tatjana Rade, OŠ Bičevje, Ljubljana, Podružnična enota Bonifacija, Doris Glavaš, OŠ Dragotina Ketteja, Ilirska Bistrica, Darja Pintar, OŠ Jakoba Aljaža, Kranj, Ema Tavželj, OŠ Jakoba Aljaža, Kranj, Bojana Mori, OŠ Vuzenica, Marjeta Verdnik, OŠ Vuzenica, Francka Pačnik, OŠ Jurija Vege, Moravče, Podružnična šola Vrhpolje Veseli smo, da vas je vedno več, ki nam pošiljate prispevke in tako vedno bolj oblikujete revijo. Hvala za zaupanje. Uredništvo pomlad 1999 D PRISPEVKI Sem ena od študentk razrednega pouka, ki se ne zadovoljijo s povprečnostjo, stereotipnostjo in vkalu- pljenostjo v stare, že preizkušene navade učiteljev. V sklopu vaj iz didaktike naravoslovja, pod men¬ torstvom mag. Darje Skribe Dimeč, opravljamo nastope pri urah naravoslovja na nižji stopnji osnovne šole. Tema mojega nastopa v 4. razredu — smrekov lubadar — mi je najprej povzročila nekaj skrbi, pozneje pa pomenila vse večji izziv. Narava teme narekuje snovno načrtovanost, z nekaj sreče dopol¬ njeno z uporabo naravnega materiala. Odločila sem se, da se tega problema lotim na drugačen način. Namen motivacije v začetku učne ure je pri otrocih vzbuditi kognitivni kon¬ flikt, ki jih bo motiviral za delo, ter ugo¬ toviti njihovo predznanje in predstave o načrtovani učni enoti. S tem name¬ nom sem si izmislila zgodbico, izsek iz pisma otroka njihovih let s počitnic. V tro¬ jicah so opravili naslednjo nalogo: Miha je bil medpočitnicamipri starih starših na Gorenjskem, V pismu svojemu pri¬ jatelju piše tako: ... Preb/gat sem se shozi buhotia dretiesa, ho naenhrat od d&teč zagledam po debtu testi tiebihega, hosmatega smrehotiega bab odo. epa. Bitge rdečerpatie bartie. Peco- tac se ga tušem ustrašit. Razpetge stioge p o hr o tihe in odtetet, gaz pa sem ga pogumno zaste- dotiab. (diet mige shozi tuhngo o- tubgu starega posušenega hrasta. Dobro tiem, tam ge šet. Zgraditi mora dom, da bosta potem z ngego- o-o partnerico tahho imeta mate tubadarčhe. Mehateri smrehotiemu tubadarpu pratugo tar pisar, sap četa družina zna po debtu obtihoiiati taho tepe rou-e, da izgteda, dot bi znati pisati. Zanima me, hop te živ-ati tahho pod tubgem s p to hgcdo. Jaz ne bi našet nič užitnega, (jototio si mo rogo hrano ti rotie prinašati od dateč. Medtem ho sem bahat, da bodo iz buhngepritezti še mati tubadar- čhi.ge na dretio priteteta žotna in začeta hbgutiatipo debtu. Ustrašit sem se za bubadargetio družino. Pomirit sem se šete, ho sem o-idet, da žotna izgteda prati pngazno. Med potpo do m o ti sem srečat dedhotiega pngatetpa, hi ge gozdar. Masmegat se ge mogt' zgodbi in mi rehet, da so smrehotu' tubadarpt' mige teta rehta, da to ni čisto res. Pa ni imeta časa za raztago. Jaz pagu sptoh ne razumem ... šhodtpi'tici ti gozdu. /Casnepe pomlad 1999 $ PRISPEVKI Ali verjamete Mihovi pripovedi? Pismo še enkrat preberite. Z valovito črto podčrtajte dele pisma, za katere se vam zdi, vendar niste povsem prepričani, da so neresnični. Z ravno črto podčrtajte tiste dele, za katere ste vsi v skupini prepričani, da si jih je Miha izmislil Sama zgodbica nas je skupaj z ugotovitvami skupin in pri¬ padajočimi dejavnostmi vodila skozi naslednji, “teoretični” del ure. Ves čas pa je vladala neka vedoželjnost, ki je bila spodbujena že z Mihovimi trditvami. Pogovorili smo se že o vseh nespornih dejstvih o smrekovem lubadarju, navedenih v pismu. Prišli smo do zaključka Mihovega pisma. Tudi večini otrok sta se izjavi ded¬ kovega prijatelja in Mihove tete o vlogi smrekovega lubadarja v gozdu zdeli nerazumljivi. Večina pa je potegnila s prvim. Pa jim nisem pustila preveč časa za razpredanje, ampak sem jim “vrgla še eno kost”: igro vlog. (Idejo sem dobila v knjigi Marentič - Požarnik B. in drugi. Okolje in šolske iniciative. Zgodba nekega projekta. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1993-) Z žrebom sem jih razdelila v dve skupini: v skupino, ki razmišlja tako kot dedkov prijatelj, in z njim verjetno tudi veči¬ na gozdarjev, in v skupino, ki razmišlja kot Mihova teta, z njo pa večina naravovarstvenikov. Vsaki skupini sem razložila nji¬ hovo vlogo in jo podprla še z danimi trditvami, ki so jih dobili učenci na posameznih listkih. \ Dedkov prijatelj (gozdar) "'j I I l I I I l I j 1. Tudi v gozdu je treba škropiti. j 2. Ob obsežnih vetrolomih in ledolomih je vsa podrta 1 drevesa nemogoče takoj olupiti, j 3- Smrekove lubadarje uspešno lovimo z lovnimi drevesi ! - suhimi smrekami, ki jih v gozdu pustimo, da se nanje j naselijo lubadarji, nato pa njihove veje in lubje ! požgemo. j 4. Napadena drevesa posekamo, njihovo lubje in veje pa i požgemo. j 5. V gozdu je pomembno in potrebno nastavljanje pasti, ki i dišijo po lubadarju. j 6. Smrekov lubadar je škodljivec v gozdu, v...... J Ločeno so dobili tudi nekaj enakih navodil: - v skupini naj si najprej preberejo in skušajo razložiti vseh šest danih trditev, - vživijo naj se v svojo vlogo ne glede na lastno prepričanje, - pazijo naj, da nasprotna skupina ne bo prisluškovala nji¬ hovim pripravam za “dvoboj”, in - pripravijo naj se na kar najbolj zagrizen “boj” z nasprotno skupino za obrambo danega prepričanja. Ko sem preverila še razumevanje vlog posameznikov v skupinah, si je vsak iz prve skupine poiskal par iz druge skupine in “dvoboj” se je začel. Pa ni trajal dolgo, saj ni bil potreben, namen je bil dosežen že takoj. Brez oklevanja. Pozabili so na okolje in v parih vneto razpravljali in se ! Mihova teta (naravovarstvenik) j 1. Škropiva v gozdu ne pridejo v poštev, j 2. Posekana in podrta drevesa je treba takoj olupiti, i 3-Treba je preprečevati večje razmnoževanje smrekovega j lubadarja, ne pa ga z lovnimi drevesi pospeševati in ! i nato uničevati. j 4. Najprimernejši način za omejevanje razmnoževanja 1 smrekovega lubadarja v gozdu je biološki (ohranjanje j gnezdišč plenilk smrekovega lubadarja). ! 5. Smrekov lubadar je in naj ostane stalen prebivalec j smrekovega gozda. j 6. Smrekov lubadar ima kot vsako drugo živo bitje j j pomembno vlogo v gozdu. .......... J prepričevali. Če se je kdo slučajno tisti hip sprehodil po hod¬ niku mimo vrat učilnice, bi si lahko upravičeno mislil, da so mi ušle iz rok vse vajeti, pa mi niso. Dosegla sem namen, jih zadovoljne vrnila v stare vloge učencev in od njih izvedela za¬ nimiva individualna občutja. Sledila je moja sinteza, ki pa jim ni odgovorila na konkretno vprašanje o lubadarjevi “ne¬ škodljivosti” v gozdu, pač pa jih je usmerila za individualno razsojanje o pojmu “škodljivec”, vsakemu pa omogočila pros¬ to pot do njegovega zaključka. Zdelo se jim je malo čudno, ampak so razumeli. Mojca Brune študentka 4. letnika oddelka za razredni pouk Pedagoške fakultete v Ljubljani pomlad 1999 9 PRISPEVKI Počitnice so nam ostale v prijetnem spominu, marsikakšno omaro pa krasijo školjke, polži ali kamni, ki smo jih nabrali na sprehodih ob morski obali, reki, jezeru... Z mojimi drugošolci smo se dogovorili, da svoje zbirke prinesejo v razred. Spoznavanju zbirk smo namenili prvi teden po počitnicah. Nataša Šefer nekaj zamisli je dodal Dušan Krnel so pred nami Polži, školjke in kamenčki na morski obali DEJAVNOSTI Školjke in polži 1. razvrščajo lupine glede na različne kriterije (velikost, barva, oblika...) 2. razvrščajo polžje hišice in školjke 3. uporabijo določevalni ključ za določanje lupin školjk in polžev 4. lupine uredijo v zbirko Kamnine 1. razmišljajo, ali je kamen živ ali ne, kako se kamen spreminja, kaj povzroča njegovo spreminjanje; kako pa se spreminjajo bitja, katere so lastnosti živega 2. razvrščajo kamne glede na različne kriterije (oblika, barva, velikost...) 3. natančno opazujejo kamnino na svežem prelomu (tudi s poveče¬ valnim steklom) in svoja opažanja zapišejo v tabelo oz. risbo; opisu¬ jejo strukturo, kakšna so zrnca, ali opazijo plasti, žile, kristale in fo¬ sile, kakšna je kamnina na otip 4. spoznajo pojem fosili in njihov nastanek 5. pod lupo in mikroskopom opazujejo kristale soli in narišejo svoja opažanja 6. zgradijo stolp in mozaik ter razmišljajo, na kaj so morali biti pozorni pri gradnji, katere lastnosti kamnov so pomembne za grad¬ njo stolpa in kakšni morajo biti kamenčki za sestavljanje mozaika 7. opazujejo luknje v kamnih in spoznavajo vzrok za njihov nastanek 8. uredijo razstavo kamnin in fosilov Literatura •FerbarJ, in dr.: Tempusovo snopje, DZS, 1993 • Bajd, B.: Pojdimo k morski obali, Modrijan, 1997 • Bajd, B.: Moje prve školjke in polži, DZS, 1996 • Arthur, A : Polži in školjke, Zbirka Svet okrog nas, Pomurska založba, 1993 GAŠPER • Parker, S.: Morska obala, Zbirka Svet okrog nas, Pomurska založba, 1996 • Taylor, P: Fosili, Zbirka Svet okrog nas, Pomurska založba, 1992 • Symes, R.: Minerali in kamnine, Zbirka Svet okrog nas, Pomurska založba, 1990 • skupina avtorjev: Mezinčkovapratika, DZS, 1992 pomlad 1999 10 PRISPEVKI Delovni list: Uj) l H6 ŠfcoHijfc r -\ 1. Uredi lupine po velikosti. Obriši najmanjšo in največjo lupino. 2. Razvrsti lupine po barvi. Koliko skupin lupin si določil? 3. Pri nekaterih lupinah razločno vidiš proge, rebra. Poišči te lupine in opazuj, kako potekajo rebra. Ali potekajo pri vseh enako? Razvrsti lupine glede na to, kako potekajo rebra ali proge. Nariši lupino iz vsake skupine, ki si jo določil. 4. Opazuj nabrane školjčne lupine in poskusi poiskati par. Razvrsti lupine na tiste iz dveh delov in tiste, kjer si našel samo en del. Katerih si našel več? 5. Poskusi lupine razvrstiti še na kakšen drug način. Kako si jih razvrstil? 6. Uporabi ključ za določanje lupin školjk in polžev (Moje prve školjke in polži). Katere lupine školjk si našel na obali? Katerih lupin si našel največ? Kako to, da najdeš lupine na obali? 7. Si našel na obali še kaj zanimivega? pomlad 1999 11 PRISPEVKI Delovni list: lAAo/J r .—----\ 1. Natančno si oglej izbrani kamen. Opiši ga: i • kako velik je • kakšne oblike je • kakšne barve je • kakšen je na otip • kamen spusti v posodo z vodo; ali se dvigajo mehurčki • ali so v kamnu luknje; kdo, misliš, ga je preluknjal (odgovor boš našel v knjigi Pojdimo k morski obali na strani 35) S kamnom povleci po drugem novem kamnu. Kaj opaziš? 2. Opisovanje kamnine Kamen razbij s kladivom, ne pozabi na zaščitna očala. J Pazi, da ne poškoduješ sošolcev, zato je bolje, da greš malo stran. Na prelom položi kartonček z okencem in natančno preriši, kar vidiš. Si izbral primerne barve? Z lupo boš videl več podrobnosti. pomlad 1999 12 PRISPEVKI Delovni list: ‘^Kamnine dveh kamnov r --' 1. Poišči dva kamna različnih barv. Opazuj, kako se razlikujeta na svežem prelomu. 2. Poišči čim več razlik med njima in jih napiši v razpredelnico. Opazuj z lupo. 3. Katera kamnina je trša: kamnina A ali kamnina B? Kako bi to ugotovil? pomlad 1999 13 PRISPEVKI V jesenski številki drugega letnika Naravoslovne solnice (1998, št. 1/2) smo na strani 32 predstavili akcijska (produktivna) vprašanja. Bistvo takih vprašanj, primernih za učenje na¬ ravoslovja, je, da lahko nanje odgovori prav vsak učenec. Do odgovora pride tako, da opravi neko dejavnost. Pouk naravoslovja mora učencem omogočati, da se o naravi učijo v naravi. Narave pa ni treba posebej iskati. Že okoli šole j e polno zanimivosti, kijih navadno prezremo: drevo, grm, živa meja, trave itd. Tudi v razpoki na asfaltu ali v zidu se lahko nabere nekaj prsti, v kateri vzkali seme in iz njega zraste zanimiva rastlina. Pouk naravoslovja nas spodbuja, da učence občasno peljemo ven iz razreda in jim organiziramo učenje v neposredni okolici šole. Prispevek, kije nastal pri didaktiki naravoslovja izrednega študija na oddelku za razredni pouk na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, združuje oba pomembna pristopa k pouku naravoslovja: akcijska vprašanja in delo v neposredni okolici šole. Učenci se razdelijo v pare. Vsak par vzame po eno delovno knjižico, tršo podlago za pisanje ter pušico. Naloge lahko pari opravljajo v katerem koli zaporedju, tisto, ki je nezasedena. Kaj potrebujemo? • oznake za delovne postaje • delovne knjižice za učence • trše podlage za pisanje • termometer • peščeno uro • lonček z lupo • štiri žoge (za tenis, košarko, navadno, medicinko) • plastenke, napolnjene s peskom • rdečo in zeleno oznako pomlad 1999 14 PRISPEVKI -\ STOPITA K ZELENI OZNAKI. ALI OPAZITA SVOJI SENO? _ SEDA) STOPITA K RDEČI OZNAKI. ALI VIDITA SVOJI SENCI? _ BI ZNALA RAZLOŽITI, KAR STA OPAZILA? r AAED ŽIVO MEJO POIŠČITA VSAK PO ENO ŽIVAL. UJEMITA JO V LONČEK Z LUPO. UGOTOVITA, V ČEM STA Sl ŽIVALI PODOBNI IN V ČEM SE RAZLIKUJETA pomlad 1999 15 PRISPEVKI Dejavnosti v knjižici Začutimo okolje 1. Učenci merijo temperaturo zraka. S tem se naučijo uporabljati merilno napravo - termometer in se zavedo tem¬ perature okolice. 2. Učenčevo pozornost usmerimo v opazovanje sence. Z razlago učenci postavijo svojo hipotezo. 3. Učenci spoznajo, da so v okolici šole živali. Z uporabo lupe jih spodbudimo k natančnemu opazovanju živali. Ugotovijo, da se živali razlikujejo med seboj in da so si tudi v marsičem podobne. 4. Učenci opazujejo vreme in to povežejo z oblačili, ki jih imajo na sebi. 5. Ob pomoči učitelja naredijo preprosto raziskavo s kotal¬ jenjem različnih žog. Biti morajo pozorni na to, da vse žoge spuščajo z istega mesta in na enak način. Rezultate pred¬ stavijo z risbo, ki je pri naravoslovju zelo pomembna in mora biti čim bolj natančna. 6. Učenci se vadijo v uporabi preprostega merilnega instru¬ menta- peščene ure ter natančnem opazovanju in štetju ljudi in živali. Naučijo se zapisovati podatke s črticami. 7. Učenci ocenjujejo velikost predmetov in jih primerjajo s svojo velikostjo. Hkrati jih spodbudimo k pozornejšemu opa¬ zovanju okolice. 8. Učenci se s preprostim in zanimivim pripomočkom sprosti¬ jo in razgibajo. 9. Učenci na teoretičen način rešujejo preprost problem. Tako vprašanje jim je lahko zgled za zastavljanje pro¬ blemskih vprašanj. 10. Učence spodbudimo, da za zaznavanje uporabljajo različ¬ na čutila: tip, voh in sluh. 11. Učenci rešujejo problemsko vprašanje. Tatjana Rade Osnovna šola Bičevje, Ljubljana Podružnična enota Bonifacija Darja Skribe Dimeč Pedagoška fakulteta v Ljubljani pomlad 1999 16 PRISPEVKI Darja Skribe Dimeč Pedagoška fakulteta Ljubljana Čeprav so naravoslovne učne ure različne, so večinoma sestav¬ ljene iz treh delov: uvoda, osrednjega dela in zaključka. V uvodnem delu navadno poteka motivacija in/ali ugotavljanje predznanja učencev. V preteklosti je v osrednjem delu pre¬ vladovala frontalna oblika dela, najpogostejša pa je bila metoda razgovora, pri kateri učitelji sprašujejo, učenci pa odgovarjajo (kakšen paradoks: človek bi pričakoval, da so radovedni učenci, ne pa učitelji!). Danes se v osrednjem delu vedno bolj uveljavlja delo v manjših skupinah. Učne ure se ponavadi zaključujejo s poročanjem skupin, ali pa učenci na nek način novo snov ponovijo. Pouk na¬ ravoslovja je marsikje tudi nazoren, saj so konkretni predmeti in drugi učni pripomočki v naših šolah že zelo pogosti. Nekoliko drugačen pouk naravoslovja nam omogoča pet¬ stopenjski model učne ure, ki so ga v okviru projekta TEMPUS - Razvoj začetnega naravoslovja predstavili naši sodelavci z Nizozemske (Marell, van Bussel, Koerkamp, 1994). Kot pove že samo ime, je učna ura sestavljena iz petih stopenj. 1. Izvedel(a) boš nekaj novega Na prvi stopnji poteka predvsem zbiranje materiala. To dejavnost lahko opravljajo vsi, učitelj in učenci. Material lahko prinesejo od doma ali ga poiščejo v šoli in njeni okolici. Sledi napoved učne ure. Učitelj ponavadi postavi nek problem ali pa nečemu nasprotuje. Učence lahko motivira tudi tako, da jih izzove. Po mnenju nekaterih sodobnih didaktikov lahko učitelj učencem tudi jasno pove, kaj je namen učne ure oziroma kateri so učni cilji. S tem dobi nadaljnje učenje za učence nek smisel. 2. Poigraj se malo A Učenci dobijo v roke nek konkreten material (predmete), ki naj bi vzbudil njihovo radovednost. V tem delu učne ure poteka pred¬ vsem igranje, neusmerjeno spoznavanje in odkrivanje. Navodila zato niso potrebna. Učenci lahko delajo v manjših skupinah ali pa vsi skupaj. Učitelj nič ne sprašuje, ampak le opazuje učence in pris¬ luhne njihovim pogovorom. Običajno pridejo učenci na tej stopnji sami do mnogih vprašanj. Cilja tega dela učne ure sta predvsem dva: motivacija učencev in učitelj lahko ugotovi, kaj učence zan i ma oziroma kakšne predstave imajo (na ta način lahko s pozornim poslušanjem odkrije tudi njihove “napačne” predstave). Ko se učenci naveličajo, je čas za naslednjo stopnjo. 3. Raziskuj in odkrivaj (izumljaj in iznajdi) A Na tej stopnji delajo učenci v manjših skupinah in so pri delu vodeni. Učitelj jih lahko vodi ustno (neposredno) ali jim pripravi učne liste (posredno). Učenci ponavadi delajo z materialom, ki so ga spoz¬ navali na 2. stopnji. Pomembno je, da so vprašanja takšna, da lahko nanja odgovori vsak učenec, in to tako, da nekaj naredi. To pa je značilnost akcijskih (produktivnih) vprašanj, ki smo jih predstavili v Naravoslovni solnici (Skribe Dimeč, 1997/98). V prenesenem pomenu bi zato lahko ta del učne ure poimenovali tudi “vprašaj mate¬ rial” ali “vprašaj naravo”. Še mnogo bolje pa je, da, kadar je le mogoče, učitelj učencem zastavi odprta vprašanja, ki vodijo v pravo razisko¬ vanje (Skribe Dimeč, 1997). Knjige so lahko na tej stopnji le dopolnilo k praktičnemu delu. Ta del učne ure je časovno najobsežnejši. pomlad 1999 17 PRISPEVKI pomlad 1999 E3 PRISPEVKI PETSTOPENJSKI MODEL UČNE URE 1. Izvedel(a) boš nekaj novega 3. Poigraj se malo 3. Raziskuj in odkrivaj 4. Povej drugim 5. Učitelj lahko še kaj pove 4. Povej drugim 5. Učitelj lahko še kaj pove Poročanje je lahko zelo dolgočasno in se zanj porabi veliko časa, zato je treba to stopnjo dobro domisliti. Ta del učne ure je mogoče organizirati na dva načina. Učenci poročajo o svojih odkritjih in ugotovitvah. To naj naredi¬ jo s svojimi besedami in naj ne berejo z lista. Za poročanje naj bi bili pripravljeni vsi učenci. Če so delali vsi enako, potem poroča le ena skupina, druge pa njihovo poročilo samo dopolnijo ali popravijo, če so prišle do drugačnih ugotovitev. Učitelj zastavlja vprašanja posameznim učencem, na primer: “Kaj je ugotovila tvoja skupina?” Za primerjavo nato učitelj vpraša še preostale učence: “Ali ste pri kateri skupini ugotovili še kaj drugega?” Vprašanja naj ne bi bila popolnoma enaka vprašanjem na učnem listu. S tem se izognemo branju z učnega lista in spodbudimo višje ravni zahtevnosti znanja. V zadnjem delu učne ure učitelj strne ugotovitve učencev. Nekateri didaktiki namreč priporočajo, da sintezo naredi učitelj, saj tega večinoma ni mogoče pričakovati od učencev razredne stopnje. Če so prišli do napačnih ugotovitev, jih lahko učitelj popravi ali pa skupaj z njimi načrtuje nove dejavnosti. Dobro je, da učitelj učencem pove še kaj več, npr. kakšno za¬ nimivost, povezano z obravnavano temo. Pri petstopenjskem modelu učne ure je učitelj pred¬ vsem usmerjevalec in svetovalec. Priporočljivo je, da poteka pouk naravoslovja dve šolski uri skupaj, čeprav je mogoče petstopenjski model učne ure upora¬ biti tudi v eni šolski uri. Učiteljem in učencem želim, da bi se pri takem pouku naravoslovja zabavali in veliko zanimivega naučili. Literatura: • Marell, J., van Bussel, F., Koerkamp, E. G. Samoiniciativno poklicno izpopolnjevanje za pouk začetnega naravoslovja. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, 1994. • Skribe Dimeč, D. Kaj so akcijska (produktivna) vprašanja. Naravoslovna solnica, 1997/98; 2(1-2'): 32. • Skribe Dimeč, D. Raziskujemo. Razlaga k posterju. Naravoslovna solnica, 1997; 1(2): 36-37. Vodnik po ljubljanskem živalskem vrtu 0 knjigi H_Oavtoiju Obisk živalskega vita je vedno znova vznemirljivo doživetje. Vsakokrat boste videli kaj novega, doživeli kaj zanimivega, spoznalknovo žival. Vodnik po ljubljanskem živalskem vrtu bo na vsakem obisku vaš zvesti spremljevalec, v katerem boste prebrali marsikatero zanimivost o živalih, kijih lahko vidite v živalskem vrtu. Obisk živalskega vrta bo z vodnikom v roki postal še bolj zanimiv in poučen. Izčrpni opisi posameznih živalskih vrst, odlične fotografije in številne drobne zanimivosti v posebnih okvirčkih pa osnovni okvir knjige močno presegajo. Zato ni čudno, da je knjigo Strokovni svet RS za splošno izobraževanje potrdil kot učno sredstvo. Nikolaj Pečenko je vodilni slovenski strokovnjak za biologijo živalskih vrtov. Strokovno seje izpopolnjeval v različnih živalskih vrtovih na Nizozemskem, v Veliki Britaniji in Nemčiji. Biološki koncept sodobnega živalskega vrta je obdelal v magistrskem delu, o živalskih vrtovih in vedenju živali v njih pa je napisal tudi več poljudnih, strokovnih in znanstvenih člankov v domačih in tujih publikacijah. Sodeloval je na svetovnih konferencah o vzreji ogroženih živalskih vrst in vedenju živali v živalskih vrtovih. Na bioloških odpravah na Kitajskem, Novi Gvineji in v Indoneziji je spoznaval nekatere od zadnjih nedotaknjenih predelov našega planeta. Naš Z00, vodnik po ljubljanskem živalskem vrtu ISBN: 961-6065-32-7 Avtor: Nikolaj Pečenko Običajna mpc (z davkom): 1.990,00 SIT Obseg: 112 barvnih strani, 85 barvnih fotografij Format: 150 mm x 210 mm Vezava: broširano Za 5 ali več hkrati naročenih izvodov vam priznamo popust! Knjiga je s strani SSRS za splošno izobraževanje potijena kot učno sredstvo za pouk biologije v osnovni šoli, gimnazijah, srednjih poklicnih, srednjih strokovnih in srednjih tehniških šolah. Informacije in naročila: Založba Pasadena d.o.o., Pod hribom 55,1000 Ljubljana, tel. (061) 183 70 90, faks (061)183 70 99, e-pošta: knjige@pasadena.si pomlad 1999 19 PRISPEVKI Rojstni dnevi otrok so lahko zanimivi podatki za razvrščanje, uvrščanje in urejanje Doris Glavaš OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica Meseci v letu ■ Na tla učilnice postavimo 12 listkov z imeni mesecev. Učencem dam navodilo: Postavite se na tisto mesto, kjer je listek z imenom meseca, v katerem ste rojeni. Mesta z imeni mesecev poimenujemo gnezda. Vajo ponovimo še nekajkrat tako, da učenci, ki sedijo v klopeh, čim hitreje poiščejo svoja gnezda. Učenci ugotovijo, da je v nekaterih gnezdih en ali več učencev, eno gnezdo pa je prazno. Nato vsak učenec zapiše na kartonček svoje ime in ime meseca, v katerem je rojen. Kartončke prilepijo na označena mesta na listu (gnezda) in tako prikažejo okoliščino, ki so jo prej izvedli na tleh v učilnici (priloga 1). ■ Učenci se postavijo v vrsto od leve proti desni tako, kot si sledijo meseci v letu. (Imena mesecev, v katerih so rojeni, imajo zapisana na listkih.) Položaj učencev prikažejo: • z vlakom z vagončki Učenci porazdelijo kartončke z meseci rojstev v ustrezne vagončke (priloga 2). • s stolpično tabelo Kartončke z imeni mesecev rojstev porazdelijo v vrsto od leve proti desni tako, kot si sledijo meseci v časovnem zaporedju. Če je v istem mesecu rojenih več otrok, postavijo kartončke drugega na drugega. V tabelo vpišejo imena mesecev in število učencev, rojenih v posameznem mesecu (priloga 3). • s histogramom mesecev Na karirast papir narišejo histogram porazdelitve učencev po mesecih rojstev (priloga 4). ■ Učencem razdelim prazne kartončke, na katere narišejo dogo¬ vorjene znake za spol in letni čas, v katerem so rojeni. Z vrvicami naredimo na tleh učilnice mrežo in vanjo postavimo dogovorjena znamenja. Priloga 2 ANŽE. m ž-\bA ROK ANDREJ (J. pomlad 1999 20 PRISPEVKI PORAZDEHTEV UČENČEV ro časovnem zatoke djo MESECEV rojstva 'iQ H učenec meseci v letu Učenci se postavijo na mesto, ki ustreza obema znamenjema. Pri tem ugotavljajo: Kateri otroci so rojeni v določenem letnem času? Ali je v tem letnem času rojenih več dečkov ali več deklic? V katerem letnem času je rojenih največ otrok? Ali je kakšen prostor ostal prazen? Zakaj? Okoliščino na tleh prerišejo na mrežo na listih (delo v skupinah). V mrežo vrišejo dogovorjena znamenja: ZIMA POMLAD POLETJE / N MOŠKI T ŽENSKA JESEN Vpišejo lahko tudi imena učencev, saj si tako sedemletni učenci lažje predstavljajo pomen prikazane mreže (priloga 5). Učenci razstavijo izdelke (stolpiče, his¬ tograme, mreže) posameznih skupin. Nji¬ hovo delo primerjajo med seboj. Vsaka skupina poroča o svojih ugotovitvah ob določenem izdelku. Skupine predstavijo tudi predlog za ure¬ janje in razvrščanje v naslednji šolski uri. Priloga 3 histo6ram Porazdelitve uguNceV po mesecih kojstva Priloga 4 Priloga 5 AtVSLA pomlad 1999 21 PRISPEVKI Kako so včasih živeli in s kakšnim orodjem so delali na vrtu in polju, kako iz sadja dobimo sok, kako postaneta repa in zelje kisla, iz katerih žit spečemo kruh, kakšen je pravi krompir v oblicah, kako se posladkati s koruzo? Darja Pintar, Ema Tavzelj Z vsemi temi vprašanji nas otroci nenehno zasipajo pri obravnavi snovi o življenjskih okoljih, kot so polje, vrt in sadovnjak. Seveda jim vse to lahko prikažemo s sliko, z risbo v knjigi, zavrtimo film ali opišemo z besedo iz svojih izkušenj. Pri tem so predstave učencev zelo različne in tudi pomnjenje je seveda temu primerno. Zlasti otrokom iz mestnega okolja so te stvari tuje. Če pa otrok vse to sam poskusi in doživi lastno izkušnjo, si vse bolje zapomni in mu je zanimivo. Učiteljice na naši šoli skušamo že vrsto let odgovoriti na vsa zgoraj nave¬ dena vprašanja tako, da pripravimo zabavno-poučne delavnice. Vodilo nam je kitajski pregovor, ki pravi: KAR SLIŠIM, POZABIM, KAR VIDIM, SI ZAPOMNIM, KAR DELAM, SE NAUČIM. To pa ni kar tako! Naribano zelje moraš osoliti in dobro pretlačiti. pomlad 1999 22 NARAVOSLOVNA SKRINJA Dan pred jesenskimi počitnicami smo se zbrali na šolskem igrišču. Postavili smo lične stojnice. Okrasili smo jih z bučami in koruznimi storži in na vsako obesili plakat z napisom delavnice. Udeleženci so se seznanili s starim orodjem {skobelna sekira - za izdelo¬ vanje lesenih žlebov, tehtnica na funte, srp, deža — lesena posoda, v katero so naložili že skisano repo ali zelje, burkle - z njimi so v peč porinili posodo, lesene vile). Pokazali smo jim, kako in zakaj so ljudje orodje uporabljali. S cepcem so mlatili pšenico, s sekalcem so sekali repo, s sadjarsko žago so obrezovali veje. Preskusili so se v ribanju repe in zelja, in sicer na ribežen. (“Oh, kako je dobra sveže naribana zelenjava!”) Seznanili so se s postopkom kisanja. V večje posode so nalagali naribano zelje, ga z rokami tlačili, vmes tudi posolili in na koncu obtežili z vrečo vode. Enako so naredili pri repi. Spoznali so oves, ajdo, koruzo, pšenico, rž, ječmen , proso, sojo in poskusili različne vrste kruha (pisani, koruzni, ajdov, ovsen, polnozrnat, ržen, sojin, pogača). Mleli in stiskali so jabolka v pravi preši. Najprej so jih zmleli, nato so jih stresli v prešo. Iz preše je pritekel sok. Pri tem opravilu so se kar pošteno utrudili. Za nagrado so dobili kozarček svežega jabolčnika. Okušali so krompir v oblicah. V lon¬ cih smo skuhali cel krompir. Kuhan krompir so olupili, dodali malo masla in soli ter ga pojedli. Posladkali so se s pokovko in pečeno koruzo. (“Joj, kako je dišalo!”) Pokazali so še svojo ustvarjalnost. Iz semen so naredili priponko. Iz koruz¬ nega ličkanja pa so oblikovali punčko ali fantka. Izdelke so odnesli domov. Težko je opisati zadovoljne obraze otrok, staršev, pa tudi nekaterih babic in dedkov nad to prireditvijo. Nekaj misli pa nam pove veliko. Različne vrste kruha pomlad 1999 23 NARAVOSLOVNA SKRINJA Ob ugotovitvi, da hodimo skozi gozd, pa “ne vidimo dreves”, bolje rečeno, jih ne poz¬ namo dovolj dobro, se nam je utrnila misel, da v učenje čim bolj vključimo raziskovalno delo učencev in učne sprehode v gozd. Po mesecu trdega dela gozd ni več to, kar je napisano v naslovu projekta. Na naravoslovni dan smo se pripravili v razredu ob pomoči miselnega vzorca. Obiskali smo gozdno učno pot Pistrov grad, ki so nam jo predstavili strokovni delavci. Na terenu so učenci prepoznavali drevesa po listih, skorji in plodovih. Gozdar je učencem strokovno prikazal, kako se z izvrtki določa starost dreves (slika 1). V razredu smo potem gradivo uredili in pripravili razstavo, s katero smo svoje delo prikazali tudi učencem od 1.-4. razreda, učiteljem in staršem (slika 2). Ob koncu predstavitve smo skupaj z učenci in starši pojedli kuhan kostanj. Z igrico Zaigrajmo drevo so otroci prikaza¬ li zgradbo in delovanje dreves (slika 3). Idejo za igrico smo dobili v knjigi Josepha Cornella Veselimo se z naravo (Mohorjeva družba, Celje, 1998; str. 62) In na koncu: Ugotovili smo, da je gozd najboljša učilni¬ ca, narava pa najboljša učiteljica. FOTOAPARAT JE NEPOGREŠLJIV V jeseni smo veliko hodili v gozd. Vse, kar smo se o gozdu naučili, smo prikazali na prireditvi. Da bi nam stvari ostale v spominu, smo imeli s seboj fotoaparate. Poslikali smo veliko stvari. Nekateri posnetki niso uspeli, nekateri so bili čudoviti. Ker smo imeli svoje aparate, smo lahko sami izbirali zanimivosti v gozdu. Fotografirali smo drevesa, razne znake na poti in rast¬ line. Tako si bomo lahko veliko zapom¬ nili in nadgradili svoje znanje ob prebi¬ ranju fotografij. učenka Ana _ Marjeta Verdnik Bojana Mori Osnovna šola Vuzenica - poznana neznanka Slika 1. Koliko je staro drevo? Slika 2. Predstavitev projekta staršem, drugim učencem in učiteljem na razredni stopnji. Slika 3. Otroci pri igrici Zaigrajmo drevo. pomlad 1999 ES NARAVOSLOVNA SKRINJA Ob sončnih dnevih, ko se sprehajamo ali sedimo na balkonu in opazujemo okolico, se včasih zablešči. Močna svetloba nas lahko za hip oslepi. Ko pogledamo, kaj seje zgodilo, opazimo, da nas je oplazil “zajček ”. Navadno je to odsev sončne svetlobe na gladkem kovinskem ali steklenem pred¬ metu. Tudi na stenah učilnic se zaradi odboja svetlobe na gladkih površinah ob sončnih dneh pojavijo zajčki. Razložimo, kako nastanejo in kaj vse se pri igranju z njimi lahko naučimo. “Zajčka drobnega imam, z njim na soncu se igram...” (Meta Rainer) Igramo se z zajčki Ali zajčka lahko naredimo s kakršnim koli predmetom? Pogovorimo se o lastnostih predmetov, s katerimi otroci lahko naredijo zajčka. Ravno zrcalo postavimo tako, da nanj sije sonce. Opazujmo, kam pade odbita svetloba. Otroke opozorimo, naj zajčkov ne usmerjajo v sošolce, ker je močna svetloba očem škodljiva. Na steni otroci sami določijo mesta, na katera naj pade zajček. Ugotovijo naj, ali lahko tja usmerijo zajč¬ ka. Med igro ugotavljamo, kako je treba spremeniti lego zrcala, da zajček potuje v desno, levo, navzgor, navzdol. Ali lahko z njim zadenemo vse dele stene, tal in stropa v razredu? Kako deluje zrcalo? Odboj svetlobe na ravnem zrcalu opisuje odbojni zakon. Otroci lahko njegovo vsebino sami “odkrijejo” s preprostimi poskusi. Opravljajo jih lahko v majhnih skupinah z majhnimi zrcali in baterijskimi svetilkami, ali pa pred tablo z grafoskopom. Grafoskop pokrijemo s kartonom, ki ima ozko režo v prečni smeri, in ga usme¬ rimo vzdolž table, da svetlobni snop tablo “oplazi”. Prostor med poskusi zatemnimo. Na mizo ali tla položimo papir. Pripravimo karton z eno ali več režami, širokimi od 2-3 mm. Lahko upora¬ bimo tudi glavnike z redkimi zobmi. Karton (glavnik) in pomlad 1999 25 PRISPEVKI zrcalo postavimo pravokotno na ravnino papirja. Skozi reže posvetimo na zrcalo, ki ga nekoliko nagnemo, tako da sledi svetlobnih curkov oplazijo podlago. Svetlobni curek, ki ga prepušča reža, je tanek. Pravimo, da je na zrcalo padel svetlobni žarek. Začrtajmo potek žarkov in lego zrcala na papir. Poskus ponovimo pri različnih legah zrcala in opazujmo, kakšno lego imata prihajajoči ali vpadni žarek in od zrcala odhajajoči ali odbiti žarek glede na zrcalo. Žarke rišemo z ravnimi črtami, smeri pa označimo s puščicami. Odbojno stran zrcala ponazorimo s temno črto, zadnjo stran pa osenčimo. Ugotovimo, da se žarki od zrcala odbijejo tako, da je kot med vpadnim žarkom in zrcalom enak kotu med odbitim žarkom in zrcalom. zrcalo odbiti žarek Slika 2 Odbojni zakon sicer pravi, da sta kot med vpadnim žarkom in pravokotnico na zrcalo (vpadni kot) in kot med odbitim žarkom in pravokotnico na zrcalo (odbojni kot) enaka, vendar otroci prej opazijo enakost kotov med žarkoma in zrcalom. Obe ugotovitvi sta enakovredni. Zrcalna slika L ' U Postavimo se pred ogledalo in se v njem ogledujmo. V zrcalu vidimo zrcalno sliko. Kaj ta izraz pomeni? Navadno pravimo, da sta v zrcalu leva in desna stran zamenjani. Vendar lahko takšno izražanje privede do nesporazumov. Bolje je otrokom predstaviti zrcalno sliko tako, da na folijo in na papir narišemo enaka pred¬ meta ali napišemo isto besedo. Zapis na belem papirju gledamo v zrcalu. Otroci bodo opazili, da je slika pred¬ meta v zrcalu ravno takšna, kot bi jo gledali skozi folijo z nasprotne strani. Sliki 3a in 3b Sliki 3a in 3b kažeta, kaj vidimo, če gledamo skozi foli¬ jo z ene ah druge strani. Kaj vidimo v zrcalu? Slika 4 Ko se v zrcalu samo gledamo, nas zrcalna slika ne moti. Več težav imamo, če želimo kaj narediti tako, da ne gledamo tistega, kar delamo, ampak podobo v zrcalu. Prepričajmo se o tem ob nekaterih dejavnostih. 1. dejavnost Postavimo otroke v parih drugega nasproti druge¬ mu. Prvi z besedami opisuje, kaj dela (dvignem desno roko, stopim korak v levo), drugi pa skuša biti zrcalna podoba prvega. 2. dejavnost Večji kartonski škatli odrežemo prednji del in pri strani naredimo prostor za roke. Škatlo postavimo na mizo tako, da nam zakriva pogled na roke, ki so skrite v škatli. V zrcalo, ki je postavljeno pravokotno na mizo, pomlad 1999 26 PRISPEVKI opazujmo tisto, kar delamo z rokami. Napišimo svoje ime, narišimo kakšen predmet. Ko smo končali, poglej¬ mo, kaj je nastalo. Slika 5 Otroke spomnimo, da so napisi na sprednji strani gasilskih in reševalnih vozil včasih nenavadni. Izdelajmo tak napis in ga opazujmo v zrcalu tako, kot ga vidi voznik v vzvratnem ogledalu. Velikost zrcala Ste se že kdaj vprašali, kako veliko mora biti zrcalo, ki je pritrjeno na navpično steno, da se vidite celi v njem? Višina zrcala mora biti enaka polovici vaše višine. Pri tem mora biti obešeno na navpično steno tako, da je zgornji rob zrcala v višini oči. Prepričajmo se o tem. Potrebujemo veliko zrcalo, pritrjeno na navpično steno, merilo, papir in lepilni trak. Postavimo se pred zrcalo in na njem začrtajmo, na kateri višini imamo oči. Vse kar je nad to črto, prekrijmo s papirjem. Izmerimo svojo višino, odmerimo polovico le-te od označene črte na zrcalu navzdol in prekrijemo še preostali spodnji del zrcala. Stopimo stran od zrcala (pri¬ bližno dva metra) in poglejmo, ali se res vidimo celi v njem. Papir, s katerim smo prekrili del zrcala, premikaj¬ mo navzdol in navzgor. Ali se še vidimo celi v zrcalu? Če nimamo tako velikega zrcala, potem preskusimo, kako veliko mora biti zrcalo na navpični steni, da bomo v njem videli cel obraz. f Kaj vidimo v zrcalu, če se od njega l oddaljujemo ali se mu približujemo? Če se v zrcalu ne vidimo celi, si skušamo pomagati tako, da se oddaljimo od njega. Če je zrcalo nagnjeno, manever pomaga, pri navpičnem pa ne. Preverimo trditev s poskusom. Potrebujemo: zrcalo, pritrjeno na navpično steno. Postavimo se tri korake stran od njega in na telesu označimo (z roko ali merilnim trakom), do kje se vidimo v njem. Odmikajmo se od zrcala in glejmo, ali lahko vidimo tudi tisti del telesa, ki je pod oznako. Kaj pa če smo bliže zrcalu (ne manj kot tri korake)? Če se zrcalu preveč pri¬ bližamo, ne vidimo kaj dosti, saj ne moremo gledati tako, da bi objeli s pogledom celotno površino zrcala. Kaj se dogaja z okolico? Ali je vidimo kaj več ali manj, če se od zrcala oddaljimo? Opozorilo za učitelje in vzgojitelje. Najvarneje je, da se otroci igrajo z zrcali, ki se ne razbijejo. Takšna dobimo tudi pri nas. Da ni težav, ko zrcala postavljamo pravokotno na podlago, pripravimo stojala. Uporabimo lahko lesene kocke z zarezami, ali pa večje plutovinaste zamaške, ki jim naredimo široko zarezo, da lahko vanje zataknemo zrcala. Uporabimo lahko tudi plastelinske kroglice. Pri slikah, ki jih otroci rišejo, moramo biti pozorni, katera stran zrcala odbija svetlobo, saj so nekatera zrcala narejena tako, da svetlobo odbijata obe strani, kar otroke zmede. Starejše učence lahko opozo¬ rimo tudi, kako rišemo take slike (pogled od zgoraj, od strani). Za vse poskuse, ki jih delamo v razredu ali na prostem, je dobro, da imamo na voljo tudi večja zrcala. Pazite, da ne bodo pretežka ali da se otroci ne poškodu¬ jejo. Nekateri pladnji z ravnim dnom so za te namene kar uporabni. pomlad 1999 27 PRISPEVKI Poleti je zaradi dolgotrajnega mraka noči malo. Zato so poletni meseci manj primerni za opazovanje zvezd. Prednost pa je v tem, da je ponoči topleje kot v preostalih letnih časih. Šibke zvezde se s prostim očesom slabo vidijo. Celo svetlejše nekoliko izgubijo jakost svojega sija in lepoto, še posebno ob polni luni. Toda najsvetlejše zvezde so vseeno lepo vidne. Marijan Prosen L v L LUL na POLETNEM Od pomladi se je videz večernega zvezdnega neba precej spremenil. Če pomladanskemu nebu dajejo glavno značilnost ozvezdja Lev, Devica in Volar, zdaj južni del neba napolnjuje nekakšno svetlo območje zvezd s težiščem v ozvezdjih Strelec in Orel. Mlečno- beli trak Rimske ceste se ta čas v poznih večernih urah vleče čez nebo od severa prek nadglavišča vse do juga (slika 1). Tam, kjer se Rimska cesta navidezno dotakne južnega dela obzorja, leži ozvezdje Strelec. Rimska cesta je tam najsvetlejša, saj v tej smeri gledamo proti osrednjemu delu Galaksije. Sredi poletja v večernih urah doseže ozvezdje Škor¬ pijon v naših krajih najvišjo lego nad južno stranjo obzorja. Njegove najsvetlejše zvezde Antares skoraj ne moremo prezreti, saj je edina zelo svetla zvezda nizko na jugozahodnem delu neba. Visoko na jug se vse bolj dvigujejo tipična poletna ozvezdja Labod ali Severni križ, Orel in Lira. Tri najsvetlejše zvezde teh ozvezdij: Vega v Liri, Deneb v Labodu in pod njima Atair v Orlu, sestavljajo nebesni trikotnik, značilen za zvezdno nebo sredi leta (slika 2). Slika 1. Rimska cesta, v kateri so vidne zvezde Vega, Deneb in Atair. Poišči jih na sliki. pomlad 1999 28 PRISPEVKI Slika 2. Značilna podoba večernega zvezdnega neba za sredino poletja — pogled proti jugu. Visoko na jugu opazujemo tri zelo svetle zvezde: Vego in Deneb v bližini nadglavišča, pod njima pa Atair. Nebesni trikotnik, ki ga sestavljajo te tri zvezde, je viden v večernih urah še pozno v jesen, le premakne se proti zahodu in popači. Pri opazovanju se obrnemo proti jugu, dvignemo to skico predse in s preslikavo skušamo najti na skici narisane zvezde tudi na nebu. Ko te tri zvezde zagospodarijo visoko na nočnem nebu, vemo, da je pri nas poletje. Ko pa čez tri ali štiri mesece vidimo zvečer te tri zvezde nekoliko premaknjene proti zahodu, je to znak, da je poletja konec. Nad zahodnim delom obzorja lahko po zahodu Sonca opazujemo zelo svetlo Venero, ki bo svetila kot Večernica še vse do avgusta, potem nekaj časa ne bo vidna. V septembru pa se bo že pojavila kot Danica zju¬ traj na vzhodni strani neba. Pri opazovanju neba se spet lahko orientiramo po Velikem vozu, katerega značilno poletno lego prikazu¬ je slika 3- Tudi poletne noči so lahko hladne. Prezebati ob opazovanju zvezd ni prijetno. Zato moramo vedno imeti na voljo toplo obleko (najbolje spalno vrečo) in dobro obutev, pa tudi kaj za pod zob in osvežilne napitke. Opazujemo v odmaknjenih krajih s čim manj svetlobe in hrupa. Da je opazovanje čim boljše, opazujemo v temi. Oči se prilagodijo na temo šele po pol ure, zato tudi za branje zvezdne karte uporab¬ ljamo le šibko svetilko. Slika 3■ Značilna lega Velikega voza sredi poletja pozno zvečer (okoli 22. ure). Oje voza kaže proti jugu. pomlad 1999 29 PRISPEVKI Učno temo sem izbrala pri predmetu “Naravoslovje za elementarce” (Modul 4). Vsebino sem omejila na ločevanje snovi. Orodja, ki smo jih pri tem uporabili, sem prinesla iz domačega okolja. Obravnavo snovi sem pripravila tako, da so vsi otroci sodelovali pri dejavnostih. Ločevanje snovi smo prikazali postopoma tako, da smo luščili fižol, presejali različna semena in moko. Prikazali smo ločevanje z “vejanjem”, ogledali pa smo si tudi ločevanje snovi s pajklom. Glavni delovni pripomočki so bili: reta (ali kot pravijo pri nas: rehta), rešeto in sito. Pri posameznih postopkih smo merili čas in na koncu primerjali, koliko časa traja ločevanje iste snovi brez orodja in koliko časa z orodjem ali enostavnim strojem. Francka Pačnik OŠ Jurija Vege, Moravče Podružnična šola Vrhpolje Celotna dejavnost je potekala tri dni. Prvi dan je bil praktični prikaz dejavnosti, drugi dan ubeseditev in likovni prikaz, tretji dan pa je bil ogled pajkla in pajklanja. REHTA Prvi dan - luščenje fižola (“meli” so ga z nogami) - ločevanje fižola od luščin z reto (eden od učencev je reto imeno¬ val “veliko cedilo”) - ločevanje pšenice od slame z reto - ločevanje pšenice od plev in smeti z rešetom - presejali smo moko z otrobi skozi sito - vejanje (ločevanje pšenice od plev) - ročno odbiranje med seboj pomešanih semen - ločevanje pomešanih semen z reto, rešetom in sitom skupaj Drugi dan - otroci so opisovali posamezna orodja in dejavnosti - posamezne dejavnosti in orodja so tudi narisali Tretji dan - ogled pajkla in pajklanja ter ostankov starega vodnega mlina Zaključek Otrokom smo v okviru tako zastavljene učne teme prikazali uporabo starih orodij za ločevanje snovi. Z merjenjem časa, ki so ga porabili pri posameznih dejavnostih, smo ugotovili, da človek že z uporabo enostavnih orodij prihrani čas in da isto dejavnost lahko opravi z manjšim trudom. S praktičnim delom so na podlagi svojih izkušenj spoznali, da je velikost luknjic na mreži kriterij za loče¬ vanje snovi. Spoznali so tudi, da je pri ločevanju snovi pomembna težnost in velikost. Z izborom lepo oblikovanih starih orodij smo skušali vplivati na njihov estetski čut oz. odnos do starih predmetov in izročila. JZL .'Ril JhJštfS ’ X-č£k K s r REŠETO - /srvJFrr&L/ pomlad 1999 30 PRISPEVKI J J Luščenje fi£ola V" Mtr^uinu^o Arruy /AmLo C\js£L ~^(y)CsO^^ ASAj thu ( Jxa / 71 jjz/lju ftLoj JK^cLčta/ ^A/r\jLt^ i/N iAjw1aaz/, AjCkUIcj Aaj joJsojJjoj tu rvutf /pjKM^ rumv . S.Hji/w /rfw^ JU, { ■In \j Arr^A a^cu Aamj aa / sVfrUJ /joj /M^h^alAJs /&JL/ ^ LuvAmj /fw /&&' cA&' ^Z' /}ž&2^rv^ A&AcJ0 Filmska sunulacna mika, kot bi g.i sideli z Liuie 1 ► Pol seiue m [jolseiKO no »mlinu kiogli l~?k> > podrobna not mika nreko Avstrije, Slovenije in Madžarske tP-lkl > - Pomretu? n emonske i nanovo vzdolž nuli na dan mika 001:1 > Mik v l.iiibliaiii iFki S programom Redshift ter na osnovi poročil NASA in Sky&Ttl pripravil T 2 Zadnja sprememba: A nov 1993. Iskalnik je našel šest spletnih strani na to temo. Prva za nas ni bila zanimi¬ va, ker govori o filmu, ki ima po naključju naslov Popolni mrk, zato pa je bilo preostalih pet strani bolj obetavnih. Popeljale so nas namreč natanko tja, kamor smo želeli priti, na spletno stran Astronomskega observatorija na Golovcu, kjer so na naslovu www.fiz.uni-lj.si/astro/mrk99/eclipse- slo.html nekaj svojega prostora namenili tudi letošnjemu popolnemu Sončevemu mrku. Podatkov tukaj sicer ni ravno veliko, vseeno pa bomo izvedeli nekaj najosnovnejših ali najpomembnejših, predvsem seveda tistega, kje bomo lahko nebesno predstavo opazovali v vsej njeni temni popolnosti. Sončev mrk bo 11. avgusta sicer viden iz vse Slovenije, a le na njenem skrajnem severovzhodnem koncu, na tromeji z Madžarsko in Avstrijo, bo moč obču¬ dovati popolnega. Tisto sredo bodo torej množice radovednežev potovale v Prekmurje, ali natančneje, na Goričko. In če boste med njimi tudi vi, bo¬ dite natančni, kajti popoln mrk bo viden samo dobro minuto, ob približno 12.47 popoldan. Seveda bo vsa predstava, od začetka mesečevega zakri¬ vanja Sonca pa do konca, trajala skoraj tri ure. Morda se sprašujete, zakaj se bo takrat splačalo potruditi na Goričko, če pa bo delni mrk viden iz vse Slovenije. Delni mrk bo na primer ob vrhun¬ cu v Ljubljani zakril dobrih 96 % Sončeve ploskve. Vendar naj vas to ne zavede. Sicer se bo res kar pošteno zmračilo, a občutek popolne noči sredi dneva, ko se na nebu zasvetijo zvezde, bodo lahko občudovali le tisti, ki bodo na Goričkem, Ali pa v tistih predelih Avstrije, Madžarske ali recimo Nemčije, od koder bo tudi videti popolno predstavo. Na spletni strani Astronomskega observatorija si lahko ogledate natančen zemljevid, na katerem je zarisano območje, s katerega bo viden popolni Sončev mrk. Če pa bi radi o Sončevih mrkih izvedeli kaj več, si bo treba ogledati katero od tujih spletnih strani. Kar seveda v spletu sploh ni težko. V splet¬ ni iskalnik Google smo vpisali angleški izraz za Sončev mrk in dodali še letnico, saj nas zanima samo letošnji. Torej totalšolar eclipse 1999. Imenik je sicer našel več sto spletnih strani, a jih je na srečo razporedil tako, da so na prvih mestih v seznamu najdenih tiste najzanimivejše. Mimogrede, tudi to, da zna najdene spletne strani odlično razporediti po pomembnosti, je ena od dobrih lastnosti iskalnika Google. Iskanje se je seveda splačalo, saj smo na naslovu sunearth.gsfc. nasa.gov/eclipse/TSE1999/TSE1999.html, ki pripada spletnemu strežniku Ameriške vesoljske agencije NASA, našli tako rekoč vse, kar nas je o Sončevih k) s <3 3 Total Solar Eclipse of 1999 August 11 O,, Wednesday, 1999 Anglist 11, a total eclipse ©fthe Sun tvill be visible frpm withm a nartov/ corridor which tiaverses the Eactern Hemisphere Tlie path of the Moon's umbral shadow begjns in the Atlantic and crosses central Europe, the Middie East. and India where it ends a! sunset m the Bay of Bengal A partial eclipse Will be seen the much broader path of the Moon's penurnbral shadow, which indudes northeasteiri Norih America, ali bf Europe, notthem Afhca and the wistem half of Asia mrkih še zanimalo. Ogledali smo si lahko na primer sezname prihodnjih popolnih Sončevih mrkov in ugotovili, zakaj bo letošnji za nas tako pomem¬ ben. Popolni Sončev mrk nastopi sicer razmeroma pogosto, približno vsako leto in pol, a je vedno viden le z zelo ozkega območja. V Evropi smo mu bili zadnjič priča pred skoraj štiridesetimi leti, natančneje leta 1961, naslednji pa bo iz naših krajev viden šele leta 2081. Če boste letošnjega zamudili, bo najbližja priložnost za popravni izpit 29. marca 2006 na Kreti. Na tem naslovu si lahko preberemo tudi vse, kar moramo vedeti o pravilnem ali varnem opazovanju Sončevega mrka. Na Nasini spletni strani boste našli tudi izčrpen seznam drugih naslovov, povezanih s Sončevim mrkom, kar pomeni, da je tudi primerno mesto za nadaljnje raziskovanje. Tako. na primeru Sončevega mrka smo si ogledali, kako lahko internet koristno uporabimo za iskanje najrazličnejših informacij. Vse, kar smo hoteli izvedeti o njem, smo našli v približno desetih minutah, ne da bi nam bilo zaradi tega treba zapravljati časa z brskanjem po knjigah ali revijah. Seveda tudi iskanje po spletu zahteva nekaj izkušenj, zaradi tega ne obu¬ pajte prehitro, če podatka, ki ste se ga namenili poiskati, ne boste takoj našli. Nekje se verjetno vseeno skriva in čaka, da ga odkrijete. pomlad 1999 37 RAČUNALNIŠKI MOLJ Schim Schimmel Prevod Henrik Ciglič Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1998 32 strani Robert Lyn Nelson Prevod Henrik Ciglič Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1998 32 strani NAŠ MORSKI DOM Na prvi pogled privlačna knjiga daje vtis izobraževalne slikanice, a to ni in tudi ne namerava biti. Njen namen je v ganljivi zgodbi posredovati otrokom naravovarstveno idejo, seveda ne na podlagi znanja, ampak na podlagi čustev. Zato da avtor klic po ohranjanju morskega okolja v usta želvi črepahi, predstavnici ogrožene morske vrste. Prav posrečen izbor, saj je želva pri opravljanju svojega poslan¬ stva v knjigi nerodna kot pri svojem gibanju na kopnem. Nenehno jeclja, da potrebujejo morski prebivalci čisto vodo, celo zastoka, da se je njihov dom zmanjšal, a ne pride s problemom na dan: ne pove, kaj je s tem morjem narobe in kaj naj bi torej človeški otroci, ko bodo odrasli, storili. Zelo se trudi, da bi bralcem z besedami priča¬ rala čare morja, a pri tem nenehno izgublja svojo želvjo masko, izpod katere kuka človeški obraz njenega avtorja. Črepaha govori o očarljivem morju, prijaznih skatih, čudovitih koralah, skrivnost¬ nem morskem dnu, lepem življenju, bratstvu med morskimi prebi¬ valci. Delfinja igra je zanjo zanimiva predvsem zato, ker je primerljiva z igro človeških otrok. Z izjavo, da mora biti v morju prostor celo (!!!) za morsko krastačo, pokaže svojo človeško “širokosrčnost”. Prizadevna želva tako že majhnim otrokom vcep¬ lja miselnost, da je ves svet narejen po človeški meri in se podreja njegovim občutkom. O, ti črepaha ti, izkazala si se kot slaba na¬ ravovarstvena aktivistka! Dosegla boš nasprotno od tistega, kar deklariraš v svojih besedah. Tako kot črepaha z besedami, tudi ilustracije s svojimi premočni¬ mi barvami strežejo človekovi želji po atraktivnosti in mu pred¬ stavljajo naravo tako, kot mu bo morda všeč, ne pa take, kot je - samo da bi ga zvabile v nakup. Po želvje neroden je tudi prevod, zato je besedilo pogosto okorno, včasih pa tudi nesmiselno. Dobesednemu prevajanju namreč lahko pripišemo odgovornost za trditve, da je pod morsko gladino vse tiho, ko majhne ribe drsijo skozi morje (očitno je tam glasno, ko ribe ne drsijo), da morske vidre plavajo na površju, namesto da bi živele pod valovi (ne ve se, po čigavem ukazu bi morale živeti pod valovi) in še nekaj takih je. Tatjana Kordiš OTROCI ZEMLJE NE POZABLJAJO Privlačna knjiga je vzgojna slikanica, ki želi prispevati k odnosu ljudi do življenja na našem planetu in do planeta sploh. Skuša ga graditi s podukom in poetičnim pristopom. Oba načina se med seboj prepletata, žal ne najbolj posrečeno. Knjiga otrokom najprej predstavi naš planet in njegov živi svet, pri katerem žal spregleda rastlinstvo. Besedilo je predvideni starosti primerno, prikupno in podprto z lepimi in prav tako prikupnimi ilustracijami planeta in živali. Je pa razmerje med pla¬ netom in živalmi na ilustracijah nenavadno: živali opazujejo svoj planet od zunaj iz nekega drugega sveta, pozneje tudi iz nekega drugega časa. Sporočilo tako komponiranih ilustracij je za majhne otroke lahko vprašljivo in ga lahko narobe razumejo. Besedilo se v nadaljevanju loti tršega, morda pretrdega oreha za majhne otroke: skuša jim pojasniti zgodovinski razvoj življenja na Zemlji, pojav človeka in kako se je sčasoma odtujeval od narave. Sporočilna moč besedila je vse šibkejša, vedno bolj se zateka po pomoč v poezijo, ki pa je prav gotovo šibkejši člen te knjige, saj bore malo prispeva k poetičnosti celote, ampak služi za izhod tam, kjer avtorju zmanjka preprostih besed - kjer mu torej zmanjka izrazne moči. Škoda, da se obetaven začetek knjige izteče v veliko revnejši konec, saj je imel avtor dober namen in pogum, da pomembno temo približa najmlajšim. Morda pa najmlajši le potrebujejo svoj čas za pravljice, pomembne teme jim pozneje tako ne uidejo. Tatjana Kordiš pomlad 1999 38 PRELISTALI SMO TISOČ NARAVNIH BIVALIŠČ Knjiga tisoč naravnih bivališč je prevod izvirnika Mille lieux naturels, avtorjev Florence Verilhac (besedilo) in Francois Crozat (ilustracije). Slovenski prevod je delo mag. Andreja Seliškarja. Knjiga predstavi ekologijo 15 različnih življenjskih okolij, kopenskih, sladkovodnih in morskih ali ekosistemov v najširšem smislu. Vsak ekosistem je predstavljen z veliko dvo¬ stransko podobo, z značilnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. To so izredno pestro prikazane diorame, nekakšni pogledi v naravo skozi ekologovo okno. Uvod v obravnavo ponudi najprej splošni oris okolja, v mnogih primerih tudi človekove vplive in seznam značilnih vrst, ki ses¬ tavljajo rastlinstvo in živalstvo, razpoznavnih v shemah vrst (zeleni okvirčki). Na ta način je možno tudi laiku prepoznavati najpogostejše predstavnike obravnavanih življenjskih združb. Sledijo prikazi izbranih struktur v nekem ekosistemu, npr. ekologija živih mej, visokega barja, gozdne slojevitosti, živi svet gozdnih tal, pas bibavice itd. Izbor zanimivih informacij in opisov iz biologije, ekologije in etologije odkriva velike in majhne življenjske pojave, npr. čmrljev let, pasti za žuželke, življenjske prilagoditve na visokogorje, kuščar na soncu, vzorni oče, selitve na velike razdalje, zimsko spanje, pozor - kukavica itd. Hkrati avtorja opozarjata na negativnosti človekovih dejavnosti in na možnosti, ki jih ima človek pri varstvu narave. Knjigo ocenjujem kot zelo uspel prispevek k spoznavanju narave. Seveda ne le kot odličen pripomoček pri spoznavanju narave v šolskih klopeh, ampak tudi kot vir spoznavanja za vse, ki so se že poslovili od šole. Knjiga bo dobrodošel vodič vsem, ki ohranjajo živ stik z naravo in ki bi o živem svetu radi vedeli več. Tiste, ki so se naravi odtujili, pa bo pogled na slikovito pred¬ stavitev življenja gotovo privabil tudi k branju. Dobra stran prevoda je tudi, da ga je oskrbel naš znani biolog, botanik in ekolog mag. A. Seliškar. Tehniška založba Slovenije, ki se je odločila za prevod in natis dela, pa je s tem prispevala k varstvu naravne dediščine in biotske raznovrstnosti, kar dandanes ogroža prav nevednost. Kazimir Tarman naravoslovna solnica NAROČILNICA • Letna naročnina vključuje tri številke. • Naročnina se plačuje enkrat letno v mesecu februarju. • Naročnino lahko odpoveste pisno ali po telefonu. • Neplačnikom naročnina avtomatično preneha. UGODNOST: • Šolam, ki bodo naročile vsaj po 3 izvode revije, priznavamo pri naročnini 10-odstotni popust. • Študentje imajo 30-odstotni popust. Naročam(o) | | izvodov revije NARAVOSLOVNA SOLNICA I I komplet štirih posterjev: OPAZUJMO SVETLOBNE POJAVE, PREPROST KLJUČ ZA DOLOČANJE SKUPIN ŽIVALI, KI ŽIVIJO V MLAKI ALI OB NJEJ, RAZISKUJEMO, NARAVOSLOVJE V KOPALNICI | | poster: NAŠE OSONČJE Ustanova (za pravne osebe) Ime in priimek prejemnika (te imate naročenih več izvodov, vpišite ime učitelja, ki jih bo prevzel) Ulica Poštna številka Kraj Telefon Faks Račun bomo poravnali v 8 dneh po prejemu. Če naročamo 3 ali več izvodov revije hkrati, bomo izkoristili 10-odstotni popust. Letna naročnina za revijo NARAVOSLOVNA SOLNICA znaša 3340 SIT. Cena kompleta štirih posterjev je 5000 SIT. Cena posterja NAŠE OSONČJE je 1480 SIT. Datum Podpis Žig (za pravne osebe) Naročila sprejemamo z naročilnico, po pošti, telefonu ali faksu na naslov Založba MODRIJAN, Mestni trg 24,1000 Ljubljana "S?(061) 126-24-90, faks:(06l) 126-24-86 Zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov Zakladi so zgodba o naši preteklosti - od prvih sledov človeka v starejši kameni dobi do leta 1000 n. š. Vsaka od 113 pripovedi, ki se opirajo na širše zgodovinsko ozadje, arheološka najdišča in najdbe, je opremljena z izvrstnim slikovnim gradivom. Sleherni predmet, bodisi preprosta koščena konica iz Potočke zijalke ali krhki in pretanjeno okrašeni uhančki z Rifnika, pripoveduje svojo zgodbo, svojo skrivnost. Hladno železo suličnih osti, mehka toplina glinastih posod, toplo prosevajoče jantarne jagode, gladek sijaj steklenih čaš, nemi, a vendar zgovorni kamniti spomeniki - bogastvo, ujeto v objektiv Tomaža Lauka, vrhunskega mojstra fotografije, pričara bralcu tisto, česar ne more dojeti med sprehodom mimo vitrin v muzejski dvorani. Očarljive posnetke predmetov spremljajo še ilustracije, zemljevidi in tlorisi, pejsaži in arhivski posnetki z izkopavanj. Knjigo je .napisalo enajst vrhunskih slovenskih strokovnjakov: • Dragan Božič, raziskovalec mlajše železne dobe in arhivskih arheoloških virov • Rajko Bratož, strokovnjak za antično zgodovino in zgodnje krščanstvo • Slavko Ciglenečki, raziskovalec poznoantičnih višinskih naselij, izkopavalec Tonovcovega gradu pri Kobaridu • Janez Dular, strokovnjak za bronasto in starejšo železno dobo, izkopavalec dolenjskih gradišč • Jana Horvat, strokovnjakinja za rimsko dobo, raziskovalka Navporta, Petovione in visokogorskih najdišč • Timotej Knific, raziskovalec staroslovanske dobe, vodja izkopavanj na Gradišču nad Bašljem • Peter Kos, strokovnjak za keltsko in antično numizmatiko • Andrej Pleterski, strokovnjak za zgodovino in mitologijo starih Slovanov • Marjeta Šašel Kos, raziskovalka rimske zgodovine in rimskih napisov • Ivan Turk, raziskovalec starejše in srednje kamene dobe, vodja izkopavanj v jami Divje babe I • Anton Velušček, strokovnjak za mlajšo kameno in bakreno dobo, raziskovalec kolišč na Ljubljanskem barju 24 x 30 cm 432 strani trda vezava s ščitnim ovitkom 17.500 SIT alo” Darilo za prvih sto naročnikov Založba Modrijan Mestni trg 24 tel.: (061) 200 36 00 faks: (061) 200 36 01 e-pošta: modrijan@modrijan.z-si MODRIJAN polsenca polsenca Murska Sobota Na njem opazujemo sliko Sonca. Zaslon zasenčimo, da opazovanja ne moti svetloba iz okolice. Skozi daljnogled ne smemo gledati neposredno v Sonce. Ljubljana slika Sonca Nova Gorica Novo mesto Območje sence in polsence v Sloveniji. Črte predstavljajo odstotek pokritosti Sončeve ploskve ob sredini mrka. 100-odstotna pokritost pomeni popolni Sončev mrk. Pri posameznem kraju je naveden čas, ko bo tam pokritost Sonca največja. ZEMLJA SONCE avgust daljnogled Sonce opazujemo skozi posebna očala ali varilsko steklo št. 12-14. V Sonce ne smemo gledati brez zaščite, ker si lahko hudo poškodujemo oči. slika Sonca na prosojnem papirju Opazovanje Sonca s preprosto napravo. Cev na eni strani zapremo s prosojnim papirjem, na drugi pa z belim, ki ga preluknjamo s šivanko. Cev usmerimo proti Soncu in na prosojnem papirju opazujemo sliko Sonca. MODRIJAN Ideja: Ana Gostinčar Blagotinšek, Zvonka kos, Dušan krnel • foto: Ana Gostinčar Blagotinšek, Zvonka kos • Ilustracija: Davor Grgičevič • zemljevid: Mateja Rihtaršič • oblikovanje: Gorazd Rogelj