9 771 580"3 72009
Posledice sušnega obdobja še najbolj občutijo kmetovalci
Čeprav je res, da se je v minulih dneh končno in vendarle ohladilo, deležni smo bili tudi težko pričakovanih padavin in ohladitve - skratka, da se dihati, pa je vroče in sušno obdobje, ki je zaznamovalo predvsem mesec junij in prve dni julija pustilo vidne posledice. Še najbolj so pomanjkanje padavin in za dobre 3 odstotke toplejši mesec, kot je sicer povprečje, občutili kmetovalci. Ljudje pa so na srečo vendar-le dovolj seznanjeni in osveščeni o nevarnostih, ki jih prinaša prevroče sonce. Dobro so znali poskrbeti zase, tako da zdravniki niso imeli kakšnih posebnih primerov.
Hidrometeorološki zavod v Ljubljani je analiziral letošnje sušno obdobje, strokovnjaki so preučili temperature in padavine v celotnem vegetacijskem obdobju od L marca do 20. junija 2000. Izsledki so pokazali močan temperaturni odklon od povprečja v zadnjih letih - letos je povprečna temperatura dosegla najvišjo vrednost. Pri padavinah je drugače, saj so bile, predvsem maja, v obliki neviht in ploh prostorsko zelo omejene. Najmanj dežja je padlo v Prekmurju, Beli krajini, na Do-
lenjskem in v Posavju. Strokovnjaki kmetijsko sušo definirajo kot kombinacijo meteorološke in hidrološke suše, ki nastane med intenzivno rastjo in razvojem
kmetijskih rastlin. V kritičnih fe-noloških obdobjih je manj pridelka ali je celo popolnoma uničen. Največje pomanjkanje padavin od L do 20. junija 2000 je bilo
ravno na najbolj ogroženih območjih. Zaradi tega so bile ogrožene ozimine, poljščine in travnate površine.
...na strani 3
Takšno podobo kažejo naša polja na najbolj sušnih območjih
Matej Ferjan - ponos Slovenije!
Nič zato, če je Matej Ferjan doma z Lavrice pri Ljubljani, dejstvo je, da ga Posavje obožuje. Zato ni čudno, da je prav v Posavju oziroma Krškem sedež njegovega navijaškega kluba Hopla teama, ki mu zvesto sledi na vsakem koraku. Tako je bilo tudi na finalu svetovnega prvenstva v italijanskem Lonigu. Zmaga Mateja Ferjana in s tem vs-
Veselje slovenskih navijačev je bilo nepopisno, člani Matejevega Hopla teama pa so se skupaj s prvakom fotografirali.
top v elitno družbo 22 najboljših speedwayistov sveta je bila najslajše doživetje in krona zvestobe. A roko na srce, vse to je rezultat večletnega trdega dela mladega asa. Najpomembnejši in glavni akter je tekmovalec, ki pa kljub vsemu ob sebi potrebuje ljudi, ki jim zaupa.
... na strani 10
iz vsebine...
Pod lupo
Predstavniki vlade v Posavju. ...stran 2 in 4
Kmetijstvo
Iz Bruslja pozitivni vtisi...
- ...stran 6
Šolstvo
Matura 2000...
...stran 7
Zdravstvo
O klopih in sladoledu... ...stran 7
Šestnajsta
Rock Otočec - fotoreportaža. ...stran 16
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 264
Cena 190,00 SIT
19. julij 2000
Številka 7
Leto 1
Otvoritev šole življenja na Razboiju pod Lisco
Razbor pod Lisco - Dobri dve leti so potekale priprave na odprtje prve šole za življenje, komune za pomoč odvisnikom, in zdaj se Slovenska Karitas in Skupnost srečanje bližata uresničenju zadanega cilja. Namreč v nedeljo, 23. julija, ob 16. uri se bo na Raz-borju pod Lisco v občini Sevnica odvijala svečanost ob odprtju stare razborske šole v novo šolo za življenje.
Ob tej priložnosti bo potekala maša, ki jo bo vodil škof dr. Anton Stres, zbrane bo nagovoril “oče” vseh tovrstnih komun don Pierino Gelmini. Sledilo bo še odprtje in blagoslov šole za življenje. Tega dne bodo novo življenje zaživeli tudi prvi člani skupno-V* srečanje. K.M.	______________________j
Dr. Andrej Bajuk se v Posavju počuti kot doma
Krško - Predsednik slovenske vlade dr. Andrej Bajuk se je tako rekoč skoraj na začetku opravljanja svojega mandata odločil obiskati Posavje in se neposredno seznaniti z gospodarskimi problemi regije. V razgovoru, ki je potekal v zeleni dvorani hotela Sremič, je prisotnim povedal, da je pred Posavjem obiskal le Belo Krajino, pa to nikakor ne za to, ker je po očetu Belokranjec, po materi pa pravi Senovčan, ampak je bil takšen pač splet okoliščin.
Predsednik slovenske vlade namerava v prihodnjih mesecih obiskati vse regije, gotovo pa se ne bo nikjer počutil tako kot v Posavju.
... na strani 2
Na fotografiji: Prava bratranca v objemu - znani senovški gostilničar Miha Senica je svojega bratranca, predsednika vlade dr. Andreja Bajuka ob njegovem prihodu v Krško takole prisrčno objel. Neizmerno veselje, solze in smeh ...
Začel se je Festival Brežice 2000
Brežice - Več kot mesec dni se bodo odvijale prireditve v sklopu Festivala Brežice 2000, spremljali pa jih boste lahko tako rekoč na širšem območju Posavja in sicer v brežiški Viteški dvorani, sevniški Lutrovski kleti, na gradovih Rajhenburg, Pišece, Otočec, Bogenšperk in Mokrice, v samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki in v kinu Brežice. Festival je iz leta v leto organizacijsko zahtevnejši, vsebinsko bogatejši, prav tako pa vsako leto narašča tudi število obiskovalcev, ki si ogledajo nadvse zanimive prireditve. Letošnji festival bo trajal vse do 19. avgusta, proračunsko pa je ovrednoten v višini 106 milijonov tolaijev, kar ga uvršča med tri največje poletne festivale v Sloveniji.
...na strani 8
"Grški Panathinaikos v Brežicah!	^
Brežice - Pred zaključkom redakcije smo iz vrst Nogometnega kluba Brežice dobili sporočilo, da se v teh dneh, na omenjenem stadionu nahaja moštvo nogometnega kluba Panathinaikos iz Grčije. Prispevek v naslednji številki. KJVL
Posezonska razprodaja tekstila
«.-40%
od 20. 7. do 2.8.2000
XXL
trgovina_c k ž S. k r š k o
MONTLES
PRENOVA OKEN!
MONTLES Božičnik Branko s.p. SEVNICA TeUFax: 07/ 81 42237, GSM: 041/ 621-285
IMIfRNARKif BREŽICE
PRODAJALNA NITKA
1. nadstropje
POSEZONSKA RAZPRODAJA
-40%
od 20.7. do 3.82000
POD LUPO
Obisk, ki ga ni bilo pričakovati tako kmalu
Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Andrej Bajuk obiskal Posavje
Krško - Premier dr. Andrej Bajuk se je tako rekoč skoraj na začetku svojega mandata odločil obiskati Posavje in se neposredno seznaniti z gospodarskimi težavami regije. Pogovora, ki je potekal v zeleni dvorani hotela Sremič, so se udeležili številni direktorji pomembnejših podjetij in družb iz vseh treh posavskih občin. Veliko vprašanj, povezanih z zapiranjem rudnika Senovo in predvideno graditvijo verige hidroelektrarn na spodnji Savi, je bilo namenjenih tudi ministru za gospodarske dejavnosti dr. Jožetu Zagožnu.
V	uvodu je o gospodarskih in drugih značilnostih regije spregovoril župan občine Krško Franci Bogovič ter predstavil nekaj osnovnih podatkov za različna področja, kot so zaposlovanje, gospodarska uspešnost podjetij, turizem in izobraževanje. Tudi nekateri gospodarstveniki so opomnili na vprašanja, povezana s prihodnjo vzpostavitvijo “schengenske-ga režima” na naši južni mejj, gradnjo verige savskih elektrarn, zapiranjem rudnika Senovo, obnovo brestaniške termoelektrarne in JE Krško. Poudarili so tudi vprašanje regijskega odlagališča odpadkov, gradnje avtoceste Lju-bljana-Zagreb in razdelilne transformatorske postaje v Krškem.
Opozorili so še na interventne ukrepe v kmetijstvu zaradi letošnje katastrofalne suše, ki je bila najhujša prav na Krškem polju.
Zanimivo je bilo tudi vprašanje direktorja Vina Brežice Karla Recerja, ki je opozoril premiera dr. Bajuka, da v ministrstvu za zunanje zadeve že več let ne upoštevajo dogovora med proizvajalci slovenskih vin in ministrstvom, da to svoja veleposlaništva in predstavništva po svetu oskrbuje z vini vseh domačih proizvajalcev. Ta dogovor se po besedah direktorja Recerja grobo krši, zato ga je prosil, naj osebno poskrbi, da ga bodo odgovorni v prihodnje spoštovali. Pogovora se je udeležil tudi državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve Mitja Drobnič in bil tako s težavo neposredno seznanjen, predsednik vlade pa je zagotovil, da bodo zadevo uredili skladno z veljavnimi dogovori.
V	nadaljevanju sta dr. Andrej Bajuk in minister za gospodarske Minister dr. Jože Zagožen in predsednik vlade dr. Andrej Bajuk med dejavnosti dr. Jože Zagožen od- pozdravnim govorom župana Franca Bogoviča
posavske mušice
Regija obubožanih obratov
Suše in pasjih vročih dni je za zdaj konec. Sončni majski in junijski dnevi so prišli najbolj prav brežiškima podjetjema Termam Čatež in Vinu Brežice. Prvi so gostili rekordno množico kopalcev, pri Vinu pa so namesto vina kar v treh izmenah in tudi ob sobotah polnili plastenke z brezalkoholnimi pijačami. Izjemno vroči poletni dnevi bodo nedvomno prispevali k boljšim poslovnim rezultatom menda še edinih samostojnih brežiških podjetij.
Medtem je veliki Mercator namreč pohrustal tudi Trgovsko podjetje Posavje Brežice, Agraria-cvetju preti stečaj, Opekarna se muči s prisilno poravnavo, škriplje pa še marsikje drugje. Nič boljše ni niti v sosednjih občinah Krško in Sevnica. Veliko ugibanj je, kakšna bo usoda domačih gradbincev, kot sta SGP Posavje Sevnica in Togrel Krško. V težavah so brežiška, krška, kostanjeviška in sevniška pohištvena industrija, od velikih podjetij, ki so zaposlovala več sto delavcev, pa so ostali le manjši obrati. Ponavlja se podoba izpred dveh desetletij, ko je bilo Posavje regija dislociranih obratov s sedeži v večjih središčih. V Posavju tudi zdaj ostajajo bolj ali manj le obrati z “neposrednimi proizvajalci”, medtem ko se vse odločilno dogaja v Ljubljani. Sedanji obrati so pravzaprav še v mnogo slabšem položaju kot tisti pred desetletji; zdaj vladajo odnosi, ki temeljijo na kapitalu, in nič lažjega ni, kot podjetje zapreti in delavce napotiti na pleča države.
Nekaj se vendarle premika, zaradi bližine državne meje in dolgo pričakovanega schengenskega sporazuma. Zato k južni meji ne stremijo le trgovske firme, ampak tja hitijo tudi drugi. Denimo prevozniki. Medtem ko je brežiški Prevoz v stečaju in stečajni upravitelj Dušan Dornik menda še ne ve, kako bi nepremičnine prodal v celoti, pa naj bi direktor IVansporta Krško Miran Kinčič to firmo odpeljal h Goriziani. Pa v Krškem zato ni nihče nič razsajal. Kot denimo takrat, ko seje njihov Avto-line pripojil k Brebusu Brežice. Očitno ni pomembno, s kom se družiš, samo da to niso sosedje! Sicer pa zna obetavna evropska meja na jug države pripeljati še koga, posebej, ko bo stekla gradnja verige savskih elektrarn in avtomobilske avtoceste.
Še več novogradenj pa se obeta v ncgospodastvu, denimo, gradnja šolskih zgradb in telovadnic v Pišecah, Kapelah, na Blanci in še kje. Množici družbenih objektov bi želeli na Križah dodati lastni gasilski dom, samo da ne bi bilo treba iti k sosedom v Pečicah, kjer sameva opuščena osnovna šola. Mnogi podobni objekti propadajo, le cerkve in kapelice pridno prenavljamo. Saj zdaj, ko ni več krajevnih referendumov, ljudem menda nekaj denarja celo preostaja. Za celo vrsto obnovljenih kapelic je poskrbel tudi pišečki župnik Franc Ornik. Zdaj odhaja izpod Orlice na Dol pri Hrastniku. Tisti, ki so zamenjavo zakuhali, si veselo manejo roke, preostali ženski svet iz Pišec pa menda zbira podpise za protestno izjavo. Kakorkoli, posvetnega župnika Franca Ornika bo v Pišecah marsikdo pogrešal. Če pa bo kdo protestiral ob odhodu Franca Gabriela Hedla, ki z Velike Doline odhaja za “glasnogo-vomika” na občino Brežice, ne vemo.
Strankarsko življenje postaja kljub dopustniškemu času tudi v Posavju vse bolj razgibano. Medtem ko sta se v Brežicah SKD in SLS že združili, pa v Krškem združitev ne gre in ne gre. Pa je tudi vprašanje, če bosta stranki šli skupaj in našli novega predsednika. Posebej še, ker so medtem starejši člani menda že odšli na svoje. Kar 500 iz vse države naj bi se jih zbralo na praznovanju pri ribniku, volilci pa se zdaj sprašujejo, kdo je plačal množično druženje in pojedino. Nekdanji krški župan Danilo Siter, ki je bil medtem ovaden zaradi finančnih dolgov v občinskem proračunu, zdaj menda po gostilnah naokrog govori, da ni kriv in daje bil izigran. Vse skupaj pa naj bi zakuhal župan Franci Bogovič.
Kakorkoli že, v Posavju bo do volitev še prav tako zelo zanimivo, tudi letošnje poletje pa bo vendarle v znamenju kulturnih prireditev. V Kostanjevici trije kiparji klešejo v hrastov les, tudi v zdrava in debela debla na Mokricah. Najbolj pa bodo do jeseni zasedeni gradovi od Mokric do Sevnice in od Pišec do Kostanjevice. Prireditve bodo v glavnem v znamenju Festivala Brežice 2000. Župan Vladislav Deržič ga je odprl v soboto, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel pa je v imenu dr. Janeza Drnovška v pozdravnem nagovoru zakuhal kar majhen političen škandal. Drnovška je naslovil s predsednikom vlade, tako da je Janševe fante Branka Kelemino, Milka Veršeca, Andreja Vizjaka in druge kar dvignilo s stolov!
Sicer pa, dobimo se spet jeseni, ko bo zadišalo tudi po vinskih mušicah!
Vlado Podgoršek
govorila na nekatera vprašanja. Predsednik vlade je zbrane opozoril, da se nekaterih težav, ki jih prejšnjim oblastem ni uspelo razrešiti več let, v nekaj mesecih pač ne da urediti, vsekakor pa bi se morale razreševati učinkovito.
“Ker doslej očitno ni bilo tako, so nekatere zadeve, ki bi morale biti urejene že pred veliko leti, žal še vedno neurejene. Tudi v Posavju. V mesecu dni sem se seznanil z veliko državnimi projekti, ki potekajo ali šele bodo. Ker želimo doma in v tujini dokazati, da smo sposobna, odgovorna in resna ekipa, ki lahko uresniči tisto, kar je bilo z uradne slovenske strani kadarkoli in komurkoli zagotovljeno, smo se dela tako tudi lotili. Odpravljamo zamude v sprejemanju zakonodaje, predvsem evropske, ministri in vladne službe pa morajo poleg tako obsežnega dela poskrbeti tudi za nemoten potek vseh že začetih projektov,” je povedal premier in dodal, da vlada deluje dobro in učinkovito,
da se že pripravlja državni proračun za leto 2001, ki naj bi bil izdelan še v poletnih mesecih, in da je v postopek pri državnem zboru že vloženih 70 novih, nujno potrebnih zakonov, katerih sprejetje bo gotovo odločilno vplivalo na polletno oceno Evropske komisije o prilagajanju slovenske zakonodaje evropski.
Tudi minister dr. Jože Zagožen je predstavil nekaj ugotovitev, predvsem z gospodarskega področja, in pojasnil, da dobro pozna omenjene težave, za katere se bodo gotovo našle ustrezne rešitve. Med njimi je posebno opozoril na težave pri zapiranju rudnika Senovo in na zahteven energetski projekt prihodnjih desetletij, gradnjo verige savskih elektrarn na spodnji Savi.
Predsednik vlade dr. Andrej Bajuk si je ogledal tudi jedrsko elektrarno in zagotovil, da se bo spet mudil v Krškem najpozneje septembra.
Danilo Koritnik
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki.
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Na podlagi zakona o javnih glasilih ( Ur. L 18/94) si uredništvo pridružuje vso pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in pmstorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni ali dopolnjeni.
mnenja, odgovori, popravki...
Specializacija
telovadnic?
Po pogledu na popis športnih objektov (telovadnic) v krški občini, ki ga je septembra lani izvedla Športna zveza Krško, in na 'število klubov (društev), ki so njeni člani, se sama po sebi vsiljuje primerjava med ponudbo in povpraševanjem.
V občini je vsega 13 telovadnic, med katerimi se jih pet uvršča med telovadnice, štiri med majhne telovadnice, dve med veliki telovadnici in dve med športni dvorani (po pravilniku o načinu oddajanja telovadnic osnovnih šol v uporabo namena športa, ki ga je sprejel Občinski svet Krško 21. 10. 1999).
Te športne objekte za svojo šport-
no dejavnost (športno panogo) potrebuje devet klubov, od teh pa le štiri t. i. velike telovadnice oziroma športne dvorane. Teoretično tako ostanejo na voljo še štiri telovadnice, ki so sicer zasedene, a je vprašanje, ali se jih ne bi dalo z boljšo sistematično uporabo razbremeniti.
Denimo, da bi bile vse telovadnice za društveno športno dejavnost na voljo med 16.00 in 20.00 (za starejše, t. j. zaposlene rekreativce pa še ostane na voljo čas med 20.00 in 21.30 petkrat na teden). S pravilno reorganizacijo bi bile zagotovljene štiri polne vadbe v vedno istem (panogi primemo opremljenem) prostoru oz. telovadnici.
Iz te hipoteze sledi naslednji mogoč razpored: telovadnica OŠ Jurija Dalmatina Krško rabi gimnastiki in
namiznemu tenisu, dvorana v Leskovcu košarki in strelstvu, telovadnica v Brestanici borilnim veščinam, športnemu plezanju in odbojki, dvorana na Senovem rokometu, telovadnica OŠ Mihajla Rostoharja plesu... preostale telovadnice pa potemtakem ostanejo neizkoriščene, da o dograditvah novih športnih objektov ne govorimo.
Namen tovrstnega razčlenjevanja oz razmišljanja je torej specializacija telovadnic oz. športnih objektov. Vprašanje je le, ali smo se športni delavci sposobni dogovoriti o tovrstni potezi, ki bi dolgoročno prav gotovo prinesla rezultate. Pri tem naj bi imeli pomembno vlogo ravnatelji osnovnih in srednjih šol v občini, ki kot upravljalci odločajo, koga sprejmejo ali ne pod svojo streho oz v perspektivi kateremu športu bodo dali poudarek, kot so na primer športni razredi s poudarkom na plavanju ali športni razredi s poudarkom na gimnastiki in atletiki, kolektivne športne panoge itd.
Ne smemo namreč zanemariti dejstva, da je možnost treniranja športnega plezanja samo v telovadnici Brestanica, kjer imajo plezalno steno, plavanja samo v Leskovcu in v Jurija Dalmatina Krško, kjer je zaprt pokrit bazen, gimnastike samo v veliki telovadnici OŠ Jurija Dalmatina v
Krškem, kjer obstaja gimnastično orodje itd., v nasprotju z dejstvom, da lahko mrežo za odbojko postavimo v katerikoli telovadnici, da ima skoraj vsaka telovadnica koš in rokometna vrata ali mizo za namizni tenis ...
Po sprejetem ceniku nadomestila za uro vadbe v šolskih telovadnicah lahko izračunamo, da znaša povprečna cena 810 SIT/h. Ob njihovi polni zasedenosti (po štiri ure, petkrat na teden) bi vsaka stala približno 730.000,00 SIT na leto, računajoč 45 tednov vadbe. S tem denarjem bi prav gotovo lahko do začetka obvezne 9-letne osnovne šole objekte oz. dvorane in telovadnice v naslednjih letih opremili tako, da bi bile resnično namenjene specializiranim športnim dejavnostim.
Renato Zorko, trener I. razreda
Priznam, da sem grešil
To je najtežje izustiti, pa naj kdo reče, da ni res.
Sicer nisem grešnik, toda lagal bi, če bi trdil, da nikoli ne grešim. Moji grehi so objektivno zanemarljivi in nikogar, razen mene samega, ne prizadenejo.
Se pa velikokrat vprašam, kako živijo veliki grešniki, tisti, ki vsak dan grešijo. Tisti, ki vsakodnevno povzročajo škodo in delajo krivice. Poznam jih in veliko jih je.
Kdo je te ljudi vzgajal, v kakšnem svetu so živeli, da so popolnoma izgubili čut, ki ga človek od rojstva nosi v sebi. Resnično se mora s človekom nekaj strašnega zgoditi, da svoje cilje uresničuje preko hrbtov drugih ljudi, pri tem pa ga njegova vest niti malo ne peče.
Žal mi je mladih, ki prihajajo v takšen svet. Popolnoma nepripravljeni se morajo spopadati s skušnjavami, ki lahko kaj hitro vrežejo svojo sled za vse življenje. Nekateri lahko počnejo vse in to že dolgo število let, drugi se niti zmotiti ne smejo. Kakšne razlike. Toda, dokler so te razlike le navidezne, še ni tako hudo. Ko pa postanejo te razlike zelo opazne in predvsem materializirane, pa se vprašajte, kdo, kdaj, kako in zakaj? In zakaj ne oz. zakaj da?
Čudna družba, kjer kurjega tatu primejo in ga tako rekoč javno obsodijo, velike kradljivce pa se za vsako novo krajo mora še bolj spoštovati. Ne bomo prišli daleč, to vem zagotovo.
Za vsakega pride dan, ko je potrebno položiti račune. Jaz se tega dne
ne bojim, ker nikomur nikoli nisem storil krivice. Nisem se okoriščal na tuj račun in nikoli iz ljudi nisem bril norca.
Mene so večkrat obrili, toda veliko takim se je kasneje kaj posebnega pripetilo, kakor je pač običajno. Nikomur nisem privoščil, Bog ne daj, toda, \ ko nikakor niso in niso hoteli razumeti, da se zlo z zlim vrača, sem šele razumel, zakaj so take stvari počeli. Bili so narejeni in ne ustvarjeni. Za druge stvari. Bog, narava in njene zakonitosti so jim bili vedno tuji. Kako utrujeni morajo biti taki ljudje. Zagledani vase so zaslepljeni in ne spoznajo, da se vidi, kakšni so. Grešniki, in to veliki.
Tt nikoli ne bodo priznali, da so grešili.
Marjan Pogorevc, Krško
TEMA
V Posavju so že znane prve ocene škode posledic letošnje katastrofalne suše
Posavje - Skoraj dva meseca trajajoče visoke temperature, ki jih v zadnjih 150 letih v naši državi še nikoli niso zabeležili, in prav tako dolgo sušno obdobje, v katerem skoraj ni bilo omembe vrednih padavin, sta povzročila naj večjo sušo v tem stoletju, ki je še posebej prizadela regijo Posavje. Kar težko je verjeti strokovnjakom, da je bil junij le za dobre tri stopinje Celzija toplejši od povprečja Dnevi so bili resnično zelo vroči, predvsem pa ni bilo padavin, kar je pastilo posledice, ki jih še najbolj občutijo kmetovalci. Ljudje so kljub neznosni vročini znali poskrbeti za svoje zdravje, le žuželke so bile še bolj nadležne kot sicer.
Letošnje sušno obdobje z visokimi dnevnimi in nočnimi temperaturami je trajalo več kot dva meseca. PosHdice so že vidne, nekatere še bodo, predvsem na sadnem drevju še naslednje leto. Vse tri posavske občine so že podale oceno škode, ki
ugotovila občinska komisija za elementarne nesreče. V občini je prizadetih skoraj 11.000 hektarov kmetijskih površin, najbolj prizadete pa so travinje, kar v 70 odstotkih. Povprečna škoda na donosu žitaric znaša 40 odstotkov in 30 na trajnih sadnih
mislih imam predvsem poteze v smeri zniževanja ali celo odpisa najemnih zneskov za uporabo kmetijskih površin, ki jih po pogodbah plačujejo kmetje uporabniki, zaradi ogromne gospodarske škode veliko kmetov ne bo zmoglo odplačevati
Kjer je koruza rastla na bolj peščenih, propustnih tleh, ji letošnjega naravnega ciklusa ne bo uspelo zaključiti. Majhna po višini in brez nastavkov za cvetove bo primerna le za krmljenje živine. Gospodarska škoda je velika, predvsem na žitaricah in stročnicah.
jo je povzročila suša, trenutno pa je v teku zbiranje prijav, kijih kmetovalci in ostali pridelovalci prijavljajo na občinskih oddelkih za kmetijske dejavnosti.
V Brežicah je prizadetih 11.000 ha površin
V občini Brežice je suša dokaj enakomerno prizadela vsa območja. Roman Matjašič, namestnik vodje Oddelka za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve občine Brežice je predstavil nekaj rezultatov ocen, ki jih je pri svojem delu
nasadih. Komisija je ocenila, da znaša skupna škoda na kmetijskih površinah v višini 592 milijonov tolarjev in se po mnenju Matjašiča ne bo bistveno razlikovala od ocenjene škode v končnem poročilu, ki ga bodo izdelali po 20. juliju, ko poteče rok za zbiranje obrazcev za prijavo škode.
Zaradi katastrofalnih posledic suše seje sestal tudi Odbor za kmetijstvo občine Brežice in razpravljal o dinamiki in načinu reševanja nastalega položaja. “Člani odbora smo sprejeli stališče, daje potrebno pristopiti k učinkovitemu razreševanju problemov in na konkreten način. V
obveznosti iz naslova investicijskih kreditov, prav tako tudi kmetijska podjetja in zadruge. Da se kaj takega v prihodnjih letih in desetletjih ne bi več ponovilo, predlagamo, da se pristopi k izgraditvi namakalnega sistema za celotno Krško-brežiško polje, še posebno zaradi predvidenega velikega posega v prostor ob reki Savi, namreč izgradnje verige savskih hidroelektrarn. Na ta projekt moramo biti pripravljeni, saj lahko problem konkurenčnosti in uspešnosti našega kmetijstva rešimo tudi z izgraditvijo kvalitetne namakalne mreže,” je povedal predsednik Odbora za kmetijstvo Toni Koršič.
Največjo škodo zaradi suše so utrpeli v občini Krško
Tudi v Krškem se je sestala občinska komisija za elementarne nesreče v kmetijstvu, gozdarstvu in vodnem gospodarstvu v sestavi Gabriel Metelko, Viktor Kožar in Magda Krošelj ter opravila prvo oceno škode na kmetijskih površinah, ki jo je povzročila suša. Magda Krošelj, upravna delavka na področju kmetijstva v občini Krško je pojasnila način dela komisije in podrobneje spregovorila o ugotovljenih rezultatih prve ocene povzročene škode. Na skoraj 16.000 hektarih površin je skupna povzročena škoda ocenjena v višini 1 milijarde 750 milijonov tolarjev. Najbolj je prizadeto nižinsko območje Krškega polja, nato gričevnati del občine ter višinsko območje na obronkih Bohoija in Gorjancev. Škoda na travinju je ocenjena na 60 odstotkov, žitarice in druge poljščine v povprečju 40 ter sadno drevje in vinogradi 30 odstotkov.
26. junija, torej le nekaj dni po tem, ko so občinske službe obvestile pristojni ministrstvi in sicer Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je prizadeta območja občine Krško obiskal minister Ciril Smrkolj, ki si je ob tej priložnosti ogledal prizadete površine ter potrdil oceno škode, kot jo je ugotovila pristojna občinska komisija. Kako bodo reševali nastale težave in odpravljali posledice letošnje suše, minister ni navedel, gotovo pa bo kaj več znanega že v prihodnjih mesecih.
Kako jev
Radečah in Sevnici
Tako v Radečah kakor tudi v Sevnici so vse zainteresirane na krajevno običajen način obvestili, da
lahko na pristojnih oddelkih Občine dobijo obrazce za prijavo škode, ki jo je na njihovih kmetijskih površinah povzročila suša. Po oceni, ki sta jo pripravili obe pristojni občinski komisiji, je škoda velika. Strokovni sodelavec na Oddelku za gospodarstvo in finance občine Radeče Jože Renko je povedal, da so v občini najbolj prizadeta območja Močilno, Čimemo, Svibno, Jagnjenica in Vrhovo. Komisija je ocenila, da so najbolj prizadete zelenjadnice in sicer do 50 odstotkov, poljščine do 30, sadno drevje do 15 in travinje do 50 odstotkov. Skupna ocenjena škoda na nekaj več kot 1100 hektarih znaša nekaj več kot 50 milijonov tolarjev.
V občini Sevnica je po oceni komisije, ki jo sestavljajo predsednik Jože Žvar in člana Franci Živič in Mojca Sešlar, škoda zaradi suše ovrednotena v višini skoraj 437 milijonov tolaijev. Mojca Sešlar, ki je
tudi vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti občine Sevnica, je ob tej priložnosti povedala, da je v občini prizadetih skoraj 6000 hektarov kmetijskih površin. Najbolj so prizadete travinje in sicer v vseh treh odkosih v povprečju skoraj 50 odsto-
tkov, njivske površine so v povprečju prizadete 30-odstotno, vinogradi 20 in sadovnjaki 15- odstotno. V Sevnici poteka zbiranje prijav škode nemoteno, pričakujejo pa, da bo prijavljanje intenzivnejše v zadnjih dneh odprtega roka za zbiranje prijav.
Vpliv vročine na zdravje ljudi
Visoke temperature so nevarne, še posebno za tiste, ki imajo težave z visokim krvnim pritiskom, ožiljem ali srcem. Kot nam je povedala predstojnica internega oddelka Splošne bolnišnice Brežice dr. Vanda Ko-stevc Zorko, se v primeijavi z istim obdobjem lani število bolnikov, ki bi iskali zdravniško pomoč zaradi visokih temperatur, ni bistveno povečalo. Ljudje se znajo sami zavarovati pred soncem, sicer pa je bilo
tako zelo vroče, da so se raje zadrževali kar doma. V brežiško bolnišnico so sprejeli le več tistih, ki sojih opikale žuželke, kar je značilno za vroče dni, a je bilo po besedah dr. Zorkove letos še nekoliko huje.
Karmen Molan. Danilo Koritnik
Kristina Poček, prodajalka iz Brežic - Vročino zelo težko prenašam, najbolje se počutim, ko se temperature gibljejo tam okrog 25 stopinj Celzija, torej letošnje poletje ni najbolj po mojem okusu. Doma imamo vrt, tako za hobi, vendar pa bo zaradi letošnje močne suše in vročine propadel ves pridelek, čisto nič mi ne bo zraslo. Na bazene ne hodim zaradi prevelike gneče in previsokih cen, popoldne raje počivam v senci na vrtu. Tu na delovnem mestu je zelo vroče, ker nimamo klime, vendar se hladimo z majhnim, a učinkovitim ventilatorjem, spijem pa tudi zelo veliko hladne vode in sadnih sokov. Trenutno je vročina malce Popustila in najraje bi videla, da bi tako ostalo do konca poletja.
Marjan Simončič, kmetovalec s Hotemeža - Na naši kmetiji obdelujemo 13 hektarov površin, večinoma travnikov in njiv, kjer pridelujemo pšenico, koruzo in druga krmila za živino in prašiče. Letos nas je presenetila huda suša, ki je opustošila precejšen del pridelka. Pšenico smo posejali na 8 hektarih in mislim, daje bo tudi do 40 odstotkov manj, koruzo na 5 hektarih - tudi te bo veliko manj kot druga leta, medtem ko je suša najbolj prizadela trave in drugo zelenjavo, ki ni bila prisebno namakana. Obveščen sem, da bo država povrnila del izpada dohodka, zato nameravam na pristojnem oddelku občine Radeče vložiti prijavo škode zaradi letošnje suše.
Slavica Škofljanec, natakarica iz Leskovca pri Krškem -
Sama vročino dobro prenašam, težje pa moja majhna otroka, zaradi vročine sta velikokrat utrujena, vendar tudi ta problem rešimo z obiskom slaščičarn, kjer se posladkamo in ohladimo s sladoledom. Najbolj vroče dneve sem preživela na delovnem mestu - torej v baru, kamor se tako ali tako vsi hodijo hladit, popoldneve pa večinoma preživim na bazenih, in sicer najraje zahajam v Klunove toplice, to pa zato, ker je bazen primeren za majhne otroke. Medtem ko se otroka kopata, si jaz in moj soprog privoščiva hladno pijačo. Avgusta, ko bo vročina najhujša, pa upam, da bom z družino na zasluženem dopustu na morju.
Jože Koprivc, upokojeni kmet iz Brežine - Takšne vročine, kot je bila v letošnjem pomladanskem obdobju in prvem delu poletja, sploh ne pomnim! Škoda je res velika, travniški pridelek je kar za 70% manjši. Otave praktično sploh ne bo. Pri poljskih pridelkih pa je odvisno od njive do njive. Na lahki peščeni zemlji je uničeno tudi do 100%, medtem ko je na ilovnati med 50 in 70% škode. To pa pomeni bistveno zmanjšan prihodek od kmetijstva. Veste, rastline so doživele kar nekakšen šok. Tudi živali v hlevu so trpele in ni pravega prirasta. Pri nas imamo na srečo napajalnike.Ogrožene so tudi vrtnine, kljub nenehnemu zalivanju bo tudi ta pridelek manj kvaliteten. Pri suši ne pomaga tako rekoč nič.
Mojca Sešlar, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti občine Sevnica - Občina Sevnica je od ministrstva za okolje in prostor prejela navodila o oceni škode zaradi suše ter takoj obvestila vse medije in občane o popisu škode na kmetijskih površinah. Kmetovalci so po mojem mnenju dobro obveščeni, saj so dokaj zgodaj začeli prijavljati škodo, ki jo je suša povzročila njihovim pridelkom. Kot je običajno, največ prijav pričakujemo prav v zadnjih dneh določenega roka. Občinska komisija pri svojem delu ni naletela na nepravilnosti, zato mislim da je škoda dokaj realno ocenjena, in upam, da se ne bo bistveno razlikovala od končnega poročila. Sicer pa bomo kmalu videli.
Magda Krošelj, upravna delavka na področju kmetijstva občine Krško - Letošnja suša je verjetno ena najizrazitejših. Moram povedati, da so ljudje, predvsem kmetje, dokaj zgodaj zaznali nevarnost suše in so nas v zvezi s tem tudi opozarjali. Zdaj že poteka zbiranje prijav škode, ki je v občini Krško po oceni občinske komisije dokaj velika. Takoj, ko bomo zbrali vse prijave, bomo izdelali končno poročilo. Pričakujemo, da bodo v naslednjih dneh kmetje svoje prijave prinašali v večjem številu, kajti po do zdaj zbranih prijavah bi se lahko naša prva ocena škode bistveno razlikovala od dokončne. Končno oceno o škodi bomo podali konec meseca julija, ko bodo zbrane tudi vse prijave.
POD LUPO
Občinski svet ni cirkus, v katerem se bomo igrali
O tem, kakšen križ bodo nosili v Podbočju, na referendumu
>
Podbočje - Vse od osamosvojitve v Podbočju živi zamisel o vrnitvi starega imena kraja Sv. Križ. Dejavnosti v zvezi s tem so po poizvedovalni anketi leta 1990, po kateri naj bi se več kot 74 odstotkov krajanov izreklo za stari naziv, do lani skorajda zamrle. Slika se lahko po desetih letih bistveno spremeni, mladi pa menda niso za spremembe. Zakaj so torej toliko čakali?
Na to vprašanje ni odgovoril niti eden od pobudnikov za vrnitev starega naziva kraja, med njimi tudi svetnik Martin Kodrič, kije nekaj časa predsedoval krajevni skupnosti. Na seji v Krškem so svetniki pričakovali jasen odgovor, še zlasti ker Kodriču očitajo, da je njegov nekajkratni umik točke z dnevnega reda čista politična igra. Od tod tudi opazka Damjana Laha, da ne dovoli cirkusa v občinskem svetu.
Zagovornik preimenovanja je tudi tokrat skušal umakniti točko z dnevnega reda, ker - kot so opažali drugi - v klopeh ni bilo dovolj njegovih privržencev. Tudi zagovor, da ni predlagatelja, iniciativnega odbora, ni zalegel.
Je pa priskočil na pomoč SDS. Eden mlajših svetnikov je predlagal, da bi razveljavili sklep totalitarnega režima iz leta 1952, ko so takratni Sv. Križ pri Kostanjevici, naziv, ki je veljal nekaj stoletij, prekrstili v Podbočje.
Po ostri, kar triurni razpravi so svetniki z večino sprejeli županov predlog, da se krajani Podbočja o imenu odločijo na jesenskem referendumu ob državnozborskih volitvah. Zavezujoč je tisti del sklepa, po katerem naj bi svet KS in iniciativni odbor uskladila referendumsko območje in vprašanja ter jih poslala občinskemu svetu v potrditev.
Kot pravi predsednik sveta KS Podbočje Ivan Urbanč, je s takim
sklepom delno zadovoljen: “Po trikratni zavrnitvi smo namreč končno dočakali, da se točka obravnava in je z referendumom krajanom omogočeno demokratično odločanje. Vprašljiv pa je sklep, da se svet KS in samooklicani iniciativni odbor dogovorita o referendumskem območju in vprašanjih. Svet KS mora zagovarjati interese vseh krajanov, ne glede na njihove opredelitve. Iniciativni odbor pa ima samo eno željo - spremeniti ime iz Podbočja v Sv. Križ, ne glede na posledice. Skratka, gre za popravljanje krivic z ustvarjanjem novih. Kot predsednik KS bom z vso odgovornostjo poskušal zagotoviti, da bomo zadostili tistim po-
gojem, da se bodo ljudje odločili na referendumu.”
Predsednik predlaga, da bi v spomin na prvotno ime kraja tako zdaj imenovali trg ob cerkvi. Ob razdvojenosti in vse večji napetosti med krajani je namreč razdvojen tudi svet KS, saj je bil izid glasovanja o preimenovanju neodločen (6 glasov za, 6 proti in en vzdržan). Mladi po različnih poizvedovanjih podpirajo sedanji naziv, težave pa so tudi s poimenovanjem okoliških vasi, ki nosijo Podbočje v nazivu. Ne nazadnje vsi opozarjajo tudi na stroške, povezane s preimenovanjem kraja. Če bo do tega prišlo, bodo plačani iz občinskega proračuna. S. V.
Minister Anton Bergauer v Kostanjevici na Krki
Kostanjevica na Krki - Po letih dogovarjanj in usklajevanj so se želje in pričakovanja prebivalcev Kostanjevice začeli uresničevati. Ureditvenemu načrtu, ki je bil sprejet leta 1995 in pomeni podlago za izdelavo projektne dokumentacije, ter odloku o razglasitvi mesta za kulturni in zgodovinski spomenik je sledilo sprejetje investicijskega programa obnove kostanjeviškega otoka.
Dela so stekla in obnova, ki prizadevanja in podporo ob obno- občine Krško Franci Bogovič in predvideva tudi gradnjo mestne vi Kostanjevice v njihovem in podpredsednica sveta KS Kostan-obvoznice, bi morala biti končana svojem imenu zahvalila župan jevica na Krki Anica Zugič. D. K. leta 2002, ko bodo Kostanjevičani praznovali 750-letnico mesta.
Na prireditvi, ki sojo izpeljali v sodelovanju z več ministrstvi in občino Krško, je bil slavnostni govornik minister RS za promet in zveze mag. Anton Bergauer.
Poudaril je pomen projekta, a nekako ni zagotovil, da bo, kot je predvideno, do leta 2002 zgrajena tudi mestna obvoznica. Povedal je, da je v državi načrtovanih približno 50 takšnih obvoznic, zato je zelo pomembno, kakšen bo vrstni red njihovih gradenj.
Ne glede na to so krajani zadovoljni z dosedanjim potekom obnovitvenih del, ministru in njegovim sodelavcem pa sta se za
Minister Anton Bergauer (v sredini), kriki župan Franci Bogovič (desno) in predsednik sveta KS Kostanjevica na Krki Milan Herakovič (levo)
TE Brestanica med dobitniki certifikata ISO 9001
Brestanica - Termoelektrarna Brestanica z velikimi koraki dohiteva razvoj tovrstnih zahodnoevropskih elektrarn. V letošnjem letu uspešno zaključujejo investicijo v izgradnjo dveh novih plinskih turbin z močjo 2 x 114 MW, tako da bo elektrarna ob polnem obratovanju lahko dosegla skoraj polovico moči NE Krško, torej približno 320 MW proizvedene električne energije.
V TE Brestanica je bilo minuli konec tedna nadvse slavnostno. Obeležitvi končanja kemične priprave vode, končanju montaž in pričetku vročih testiranj novih turbin je na gradu Rajhenburg sledila tudi slavnostna podelitev certifikata ISO 9001, ki gaje direktorju TEB mag. Dragu Fabijanu izročil minister za gospodarske dejavnosti v vladi R Slovenije dr. Jože Zagožen.
Ob tej priložnosti je direktor elektrarne mag. Drago Fabijan povedal, da so se na projekt temeljito pripravljali več let. Izdelava prvih študij se je začela v letu 1995, razpisi za nakup opreme in gradbena dela so bili izvedeni v letu 1996, leto kasneje je bil izdelan investicijski program, podpisane pogodbe in pridobljena vsa potrebna dovoljenja. “Gradbena dela smo tako rekoč zaključili v nekaj več kot letu dni, česar niso upali napovedovati niti največji optimisti. Sicer pa investicijska vrednost projekta znaša 155 milijonov nemških mark in spada med večje investicije v energetski sistem v državi. Celotni projekt je bil sestavljen iz več podprojektov in je med drugim obsegal postavitev dveh turbinskih blokov z generatorjem in transformatorjem, vključitev agregatov v 110 kV stikališče z izgradnjo novih generatorskih polj, sistem oskrbe z gorivi, kot sta
zemeljski plin in ekstra lahko olje, filtrsko postajo za plin, postavitev kompletne tehnologije kemične priprave vode, ki obsega dekarbon-izacijo in demineralizacijo, izgradnjo sistema daljinskega vodenja stikališč z navezavo na Republiški center vodenja, izgradnjo ekološkega sistema za nadzor emisij
nižjimi stroški. Med takimi pa bi utegnila biti tudi TE Brestanica.
Ob podelitvi certifikata kakovosti ISO 9001 TE Brestanica je svoje zadovoljstvo izrazil tudi minister dr. Jože Zagožen in kolektivu elektrarne čestital za prejeto priznanje. ‘Ta certifikat nedvomno potrjuje, da ste poslovno in organizacijsko
Župan Franci Bogovič, direktor TE Brestanica mag. Drago Fabijan in minister dr. Jože Zagožen
in imisij ter nekatere druge, s projektom predvidene rešitve, pojasnjuje direktor Fabijan.” Elektrarna je po njegovem mnenju pripravljena za nastop na prihodnjem energetskem trgu, kjer bodo uspešni predvsem tisti, ki bodo električno energijo uspeli pridobivati s čim
zgledno urejeno javno podjetje. Z novo pridobitvijo ste vašo elektrarno postavili ob bok največjim proizvajalcem električne energije v državi in ne dvomim, da boste tudi v prihodnje dosegali dobre poslovne rezultate,” je med drugim povedal minister dr. Zagožen. D.K.
V Šentjerneju uspešni na 16. seji
Šentjernej - Šentjemejski svetniki so uspešno-končali-še-Aio v nizu letošnjih sej in obravnavali vse točke dnevnega reda, razen osnutka statuta občine Šentjernej, ki je zanje pretrd oreh. Zanimivo je, da so gradivo prejeli že lanskega februarja, a nikakor ne more doživeti potrditve.
Se pa toliko bolj pripravljajo na občinski praznik Jernejevo 2000. Tokrat so imenovali komisijo za priznanja in nagrade ter organizacijski odbor za pripravo slavja. Oboji bodo imeli kar obilo dela, ki'ga bo treba hitro opraviti, saj je Jernejevo pred vrati.
Potrdili so spremembe lokacijskega načrta Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske in tako dopolnili lanski načrt, s katerim bodo razširili komunalno odlagališče v Leskovcu pri Novem mestu. Gre za računsko dopolnitev obstoječega akta, možen večji poseg v odlagališče in izbiro kake druge tehnologije obdelave odpadkov. Za zdaj po javnem razpisu štejejo kot ekonomsko in ekološko najugodnejšo mehansko-biološko obdelavo, ki pomeni tudi drugačno zasnovo in pos-Livitev objektov na odlagališču, od tod tudi sprejete spremembe. Še zlasti v posavskih občinah po tihem ugibajo, ali ni to priprava za medregijsko odlagališče, ki jo vsiljuje ministrstvo za okolje in prostor.
Po hitrem postopku so potrdili tudi odlok o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih voda v občini, v katerem so določeni pogoji opravljanja te dejavnosti v celotni občini Šentjernej. Izrekli so se še za gradnjo stanovanjske cone Sejmišče 3 na 1,5 hektarja površine med regionalnima cestama Šentjemej-Križaj in Dobru-ška vas-Šentjemej. S.V.
komentar
Študentje četrtega letnika mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede smo se aprila odpravili na dvotedensko strokovno ekskurzijo v Združene države Amerike. Obiskali smo harvardsko in bostonsko univerzo, obrambno in zunanje ministrstvo, kongres, sedež OZN, vojaško akademijo West Point, vojaško letalsko bazo Andrevvs, slovensko veleposlaništvo ...
Naslednji prispevek je nastal po vrnitvi iz ZDA.
Kdo oziroma
f
kaj nas ogroža?
Na Pentagonu nam je Jane Floyd, direktorica oddelka, ki se ukvarja samo s Slovenijo, namignila, da pri našem vstopanju v Nato kaže, kot da ne vemo najbolje, kaj hočemo. Opozorila nas je, da nismo določili obrambne strategije in dosegli soglasja o Tijej. Pri izoblikovanju takega soglasja mora nujno sodelovati čim večji del slovenske javnosti. “Kdo vas ogroža?” je vprašala Floydova, kot da bi vedela, da se v devetih letih v slovenskem prostoru ni izoblikoval jasen odgovor na to ključno vprašanje.
To je verjetno edina tema, v kateri si nista nasprotovala levi in desni politični blok. Politična elita se že ves čas pretvarja, da obstaja neki nacionalni konsenz o vstopu v “obrambno zvezo” Nato. Slabo je, da ni razprave in da se ne postavljajo različni argumenti na preizkušnjo. Pravzaprav se ti sploh ne pojavljajo! Ne ZA in ne PROTI.
Zanimivo je bilo razmišljanje Floydove o tem, da v mednarodni skupnosti po koncu hladne vojne ne prihaja več do meddržavnih spopadov, temveč vse bolj do spopadov in trenj znotraj države. Izkazalo se je, da so pomemben dejavnik nestabilnosti ter ogrožanja mednarodnega miru in varnosti predvsem čedalje večje socialne razlike in kot posledica nenadzorovana migracija ljudi, trgovina z orožjem in mamili. Nato naj bi se po njenem mnenju v prihodnosti ukvarjal tudi s tem vidikom zagotavljanja varnosti.
Toda načela delovanja te organizacije so popolnoma neustrezna za boj s temi “novimi” (v času hladne vojne le prezrtimi) viri ogrožanja. Predstavnik slovenskega veleposlaništva v Washingtonu meni, da se Nato vsebinsko zagotovo ne bo spreminjal, vse dokler ne bo jasna vloga Rusije in Ukrajine v mednarodni skupnosti.
Profesor Andrevv Bacevich z bostonske univerze je razvil tezo, da Nato s širitvijo opravičuje svoj obstoj po koncu hladne vojne ter obenem omogoča navzočnost in vpliv ZDA (ki so najvplivnejše v tej zvezi) v državah članicah. Bacevich meni, da ob Natovem posredovanju v Jugoslaviji pred letom ni šlo za boj za človekove pravice, ampak za utrjevanje položaja ZDA v tem delu Evrope. “V tem načrtu boja za človekove pravice ni Čečenije,” je še dodal.
Gospodarska moč je postala v mednarodni skupnosti pomembnejša kot vojaška moč. Najpomembnejša cilja ZDA sta varnost in gospodarska rast. To dosegajo s strategijo odprtosti: z odprtim gospodarstvom, odprtostjo za ideje. Za katere ideje? “Sem sodijo kultura in okusi držav zahodne ekonomije z Mc’Donaldsom in Disneyjevim svetom kot poglavitnima predstavnikoma obojega,” odgovarja Bacevich.
Vzpostavlja se idealna porabniška družba in kot posledica -svet brez konfliktov. Kajti edini konflikt v moderni družbi je tisti, ki ga ima posameznik sam s sabo, ko ne more zadovoljiti vseh svojih želja. Konec bo vojn in sporov.
Eriča Johnson Debeljak je zapisala, da do zadnjih vojn, razdiralnih strasti na Balkanu ne bi moglo priti, če ne bi pred tem tu prevladovala neka enako močna pozitivna čustva.
V moderni zahodni družbi ni časa za strasti. In tudi ne za konflikte, ki so edini, ki postavljajo posameznikov sistem vrednot na preizkušnjo. Konflikti so nevarni. Predvsem za tiste, ki to pravijo.
Bojana Balon
Da smo lahko študentje ob stiku s predavatelji v ZDA dostojno predstavili Slovenijo, se iskreno zahvaljujemo Slovenskim železnicam, občini Brežice, bizeljskim vinogradnikom in časopisu Sava-Glas.
Minister Zagožen “ZA” nadaljevanje pogajanj s Hrvati
Ljubljana - Kmalu za tem, ko je zasedel ministrski položaj, se je minister za gospodarske dejavnosti Jože Zagožen odločil nadaljevati zastala pogajanja za sklenitev slovensko - hrvaškega sporazuma o Nuklearni elektrarni Krško. V začetku tega tedna se je namreč na ministrstvu že sestal z državnim sekretarjem za energetiko Severinom Maflijein in vodjo pogajalske skupine za pripravo meddržavne pogodbe v zvezi z NEK Urošem Koržetom, prisoten pa je bil tudi direktor Nuklearne elektrarne Krško Stane Rožman. Na skupnem sestanku so se dogovorili, da še v tem tednu pripravijo nov predlog pogajalskih izhodišč za nadaljevanje pogajanj s Hrvaško.
Kot je znano, ima R Slovenija kar nekaj odprtih in neurejenih vprašanj s svojo južno sosedo. Poleg nekoliko bolj znanih, kot so nerešena mejna vprašanja in vprašanje rešitve zapleta v zvezi z neizplačanimi sredstvi hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, je dokaj dobro poznan tudi problem lastninskih in drugih odnosov v zvezi z Nuklearno elektrarno Krško. Težave so se tako rekoč stopnjevale iz leta v leto, vrhunec pa so dosegle s prekinitvijo dobave električne energije R Hrvaški. Prekinitev traja že skoraj dve leti in zaenkrat še ni videti, da bi se lahko zadeve med državama kmalu uredile, čeprav je novi hrvaški predsednik Stipe
Mesič kmalu po sprejetju te funkcije napovedal, da se mu zdijo omenjene težave hitro rešljive.
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je tako sprejelo stališče in usmeritve glede učinkovitega razreševanja nastalih problemov, ki bi morali biti, gledano z narod-no-gospodarskega vidika, čim hitreje in predvsem bolj dolgoročno urejeni.
Gospodarsko ministrstvo bo omenjena izhodišča posredovalo vladi v nadaljnjo obravnavo in sprejem. Po njeni potrditvi bo sledilo srečanje na ministrski ravni, do katerega naj bi predvidoma prišlo še v tem mesecu, najkasneje pa do konca poletja.
Jelica Koršič
GOSPODARSTVO, TURIZEM
RTP Krško naj bi začeli graditi že letos
Krško - Na pogovoru predsednika vlade dr. Andreja Bajuka s posavskimi gospodarstveniki je direktor posavske gospodarske zbornice Valentin Dvojmoč opozoril tudi na gradnjo razdelilne transformatorske postaje v Krškem. Kot je povedal, naložba sodi v letošnji načrt državnih investicij, zanjo pa je odgovorna družba Elektro Slovenije.
Ker terminski plan poteka z zamudo, gradbeno dovoljenje pa je že bilo izdano, je direktor območne zbornice vprašal premiera Bajuka in ministra za gospodarske dejavnosti dr. Jožeta Zagožna, ali sta z vladno ekipo seznanjena z gradnjo razdelilne transformatorske postaje kot prednostne naloge in kako bo zagotovljena nemotena dinamika financiranja in s tem tudi čim prejšnja postavitev RTP Krško. Direktor Dvojmoč je opozoril, da so bili ob snežni ujmi lanskega februarja ljudje v Posavju, na Obsotelskem, Dolenjskem in v Beli krajini kar tri ure brez električne energije. Izpad
elektrike je prebivalstvu in gospodarstvu povzročil veliko škodo, zato se jim zdi smiselno, da so spet oživili pobudo iz leta 1986, da se v Krškem zgradi razdelilna transformatorska postaja, iz katere bi se lahko napajala omenjena območja. Že med gradnjo JEK so v regiji in širši okolici predlagali transformacijo dela proizvedene električne energije s 400 na 110 kV na pragu elektrarne, kar bi omogočalo povečanje zanesljivosti dobav, izboljšanje napetostnih razmer na omrežju Posavja, Obsotelja, Dolenjske in Bele krajine ter zmanjšanje izgub na prenosnem omrežju, hkrati pa pome-
nilo tudi vključitev v prenosni sistem električne energije Republike Slovenije za električno energijo, nabavljeno s sosednjih območij.
Predsednik vlade dr. Bajuk in minister dr. Zagožen sta povedala, da sta seznanjena s projektom, da ga na ministrstvu za gospodarske dejavnosti podpirajo, vendar ga pristojni trenutno še preučujejo. Po njunih zagotovilih bo vlada, če bodo presodili, da je projekt pripravljen strokovno, naredila vse, da se bodo lahko gradbena dela, kot je predvideno, začela že letošnjo jesen. Vsekakor pa bo odgovor znan zelo kmalu.
Danilo Koritnik
Poti z vseh vetrov na Zdole
Dolenja vas - Člani 'Ihristično hortikulturnega društva Zdole so si na pobudo direktorice Podjetniškega centra Krško Marije Krušič pred enajstimi meseci zastavili nalogo, da obudijo nekdaj pomembne poti, ki vodijo na Zdole. Nalogo so uspešno opravili in zdaj spet vodijo poti z vseh vetrov na Zdole.
Prva od štirih poti se imenuje Pot po Grabnu, ki pohodnika vodi iz Potoč na Zdole, slovesno pa je bila odprta ob Jurjevanju na Zdolah. Drugo so poimenovali Vidova pot, ki vodi z Raven do Zdol, odprta je bila na Vidov dan, tretja je Čebelarsko - vinogradniška, četrta pa Gobarsko - dninarska pot. In prav slednji dve sta doživeli svoj krst pred dnevi.
Pri uresničitvi zadanega cilja so članom Turistično hortikulturnega društva Zdole pomagali trije delavci preko javnih del, delo je bilo naporno, vloženega je bilo veliko truda, saj je bilo potrebno odstraniti veje s poti, pokositi in urediti travnate površine, navoziti pesek itd.
In danes so vsi, ki so se s srcem lotili naloge, ponosni na opravljeno delo. Tako bodo v svoj kraj prav gotovo pripeljali tudi turiste, ki preživljajo počitnice v Posavju, saj je med njimi po besedah predsednika THD Zdole Danijela Nova-
ka že sedaj veliko zanimanja za ki so podprli projekt, posebno pa sprehajalne poti in Zdolani so jih še predsedniku KS Dolenja vas omogočili. Pa ne le turistom, am- Branimirju Vodopivcu, ki jez na-
V kulturnem programu so sodelovali člani Kulturnega društva Žarek iz Dolenje vasi, pešpoti pa sta odprla Marija Krušič in Branimir Vodopivc.
pak tudi domačinom. V svojem vdušenjem podprl in pomagal pri
govoru ob otvoritvi zadnjih dveh uresničitvi projekta.
poti se je g. Novak zahvalil vsem,	Karmen Molan
Državno tekmovanje gasilcev
Maribor - Državno gasilsko tekmovanje je dogodek, ko se srečajo vse najboljše slovenske tekmovalne enote. Svojo tekmovalno pot so začele že lani in se bodo še prihodnje leto pripravljale in borile za morebitno uvrstitev na gasilsko olimpiado, ki bo na Finskem.
Letošnje državno tekmovanje je potekalo v Mariboru, poleg tekmovalnih ekip Prostovoljnih gasilskih društev (PGD) in Poklicnih gasilskih enot (PGE) iz cele Slovenije pa so se ga kot gostje udeležile tudi enote s Hrvaške in Madžarske. To je športno tekmovanje, kjer se gasilke in gasilci pomerijo v vaji na motorni brizgalni in v štafetnem teku. Prav pri vaji na motorni brzgalni so bili po besedah vo*dje tekmovanja Matjaža Klariča letos doseženi izredno dobri rezultati, kar dokazuje, da se gasilke in gasilci ne pripravljajo samo za tekmovanje, ampak skrbijo za stalno pripravljenost.
Tekmovanje poteka v štirih kategorijah; v kategoriji A tekmujejo članice in člani do 30 let starosti, v kategoriji B so stari nad 30 let ter kategorija veteranov in kategorija poklicnih gasilcev. Ocenjevali sojih za to pooblaščeni državni sodniki.
Dvodnevnega tekmovanja se je udeležilo tudi 12 ekip iz Posavja, in sicer v kategoriji A ženske desetine iz PGD Boštanj, Mali Kamen in Sromlje’ter moške desetine iz PGD Tržišče, Mali Kamen in Bukošek;. v kategoriji B sta ženski desetini PGD Sp. Po-
hanca in Senuše ter moške desetine PGD Boštanj, Senuše in Senovo, tekmovala pa je tudi PGE Krško.
Vseh rezultatov zaradi velikega števila sodelujočih seveda ni mogoče objaviti, vsekakor pa je
potrebno izpostaviti žensko desetino PGD Sp.Pohanca (na fotografiji), ki se je od vseh posavskih desetin najbolje uvrstila. Od 36 sodelujočih "v svoji kategoriji je zasedla 11. mesto in osvojila
srebrno medaljo. Srebrno medaljo je z 22.mestom osvojila še moška desetina PGD Boštanj, vse ostale posavske desetine so bile bronaste. PGE so sodelovale samo tri, Mariborčani, gasilci Impola iz Slovenske Bistrice in gasilci
PGE Krško, ki so si v takem zaporedju sledile tudi po doseženih rezultatih.
Jelica Koršič
Najboljša posavska desetina - gasilke iz PGD Sp.Pohanca
Sinalco spet na slovenskem tržišču
Terme Čatež - Čeravno šteje slovenski trg le 2 milijona potencialnih kupcev, se je eden vodilnih proizvajalcev brezalkoholnih pijač na svetu Sinalco odločil, da znova osvoji naše tržišče. Sinalco International in Frivit, d. o. o., ki je ustanovljen na demografsko ogroženem območju, sedež podjetja je namreč v Mihalovcu pri Dobovi, sta sklenila licenčno pogodbo za deset let.
Z njo Frivit ni pridobil le dovoljenja za proizvodnjo, temveč tudi potrebno znanje in podporo tako s tehnološkega kot tudi z marketinškega vidika.
S prihodom Sinalcovih izdelkov bo po besedah direktorja Fri-vita Mirka Požarja slovenski kupec dobil tri visokokakovostne brezalkoholne gazirane pijače z okusom cole, pomaranče in limone. “Osnovna značilnost Sinalcovih pijač je v tem, da so vse baze narejene iz naravnih sestavin, ki zelo ugodno vplivajo na zdravje in človekovo počutje. Da bi bili bolj razpoznavni, smo se odločili za priznano blagovno znamko, ki je sestavljena iz besed 'sine alco-hole’, torej 'brez alkohola’. Trenutno jo prodajajo v 46 državah v količini več kot 300 milijonov litrov. Sinalco se po več kot 20-letni odsotnosti spet vrača na slovensko tržišče,” je med drugim povedal direktor Mirko Požar.
S pogodbenim partnerjem Vinom Brežice so že napolnili prvo serijo pijač vseh treh okusov. Podjetje Frivit bo konec poletja in jeseni začelo široko propagandno akcijo, s katero želijo spodbuditi kupce, ki se te kakovostne pijače
spomnijo še iz mladostnih let, in po njih pridobiti tudi nove.
Predstavitve Sinalca se je udeležil tudi generalni direktor Sinalca intemational Martin Konnerth
jalec, ampak gre za zaupanje znanega tujega parterja domačemu podjetju. Sinalco bo tako hkrati s prodorom na naše tržišče selil tudi svojo proizvodnjo in s tem racio-
Mirko Požar direktor Frivit d.o.o.in generalni direktor Sinalco International Martin Konnerth
in ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo, da bodo izdelki njihovega podjetja spet na slovenskem tržišču.
Sodelovanje med Sinalcom in-ternational in podjetjem Frivit ne pomeni razmerja uvoznik-proda-
naliziral distribucijo. To pa za Posavje, kjer prevladuje trgovina, pomeni veliko, saj bo nova proizvodnja obogatila prostor in pomenila nov vir zaslužka za domače dobavitelje, proizvajalce in distributerje. D. K.
Marneting - elektronski oglasnik velikih razsežnosti
Posavje - Družba Ekomot iz Artič je maja predstavila projekt Marneting, ki se je v nekaj manj kot dveh mesecih že dodobra uveljavil v izobraževanju in drugih dejavnostih posavskih podjetij. Kot je povedal idejni vodja Marnetinga Aljoša Motore, gre za novo, učinkovitejše predstavljanje slovenskih podjetij in samostojnih podjetnikov po internetu, ki omogoča stike in poslovna sodelovanja tako s slovenskimi kot tudi s partnerji iz tujine.
Za vse proizvodne in storitvene dejavnosti je Marneting nov vir prepotrebnih informacij, kijih lahko zainteresirani dobijo na enem kraju. Marneting je oglasnik velikih razsežnosti, edini te vrste v državi in tudi zaščiten, zato v Ekomotu pričakujejo, da se bo vanj, predvsem v vlogi uporabnikov, ki bodo povpraševali ali ponujali, vključilo vsaj 95 odstotkov vseh slovenskih podjetij.
Za registracijo v Marnetingov iskalnik ni treba imeti svoje predstavitvene strani ali uporabljati interneta, če tega ne želite. Potrebni so le podatki, pomembno je, da se učinkovito predstavite in poveste, kdo ste in kaj delate. Tako vas bodo tisti, ki jih zanimajo vaše storitve, z lahkoto poiskali. Prednost novega iskalnika Marneting je tudi v tem, da lahko dejavnost svojega podjetja oglašu-
jete v več svetovnih jezikih, in sicer angleškem, italijanskem in nemškem, kar nedvomno omo-
Aljoša Motore, idejni vodja projekta Marneting
goča tudi kakovostno konkuriranje naših podjetij na mednarodnem, predvsem evropskem trgu.
Marneting ponuja povezave s strežniki z uporabnimi podatki za podjetja, kot so devizni tečaji, sprejeti in predlagani slovenski zakoni, povezave v svet patentov in izumov, lokalne, državne in svetovne statistike, telefonski imeniki, svetovni časopisi, drugi tiskani in elektronski mediji in še marsikaj.
V Posavju so se v splet vključila že mnoga večja in manjša podjetja, pa tudi tista z drugih slovenskih območjih, tako da bo sistem, ki ga bodo postopoma izpopolnjevali, postal vodilni oziroma največji v državi.
In kaj bo Marneting omogočal? Poleg že naštetega, gotovo je najpomembnejša hitra in predvsem točna informacija, boste lahko z Marnetingom med drugim pregledovali najrazličnejše ponudbe, nakupovali, prodajali in ne nazadnje plačevali račune. D. K.
Petelinijada 2000 - najhitrejši je Jure!
Šentjernej - V okviru velike konjeniške prireditve seje na tamkajšnjem hipodromu odvijala tudi dirka petelinov za Veliko nagrado občine Šentjernej - Petelinijada 2000. Prireditev je organiziralo Društvo Gallus Bartholomaeus in tako promoviralo enega najbolj repoznavnih simbolov občine entjernej, ki krasi občinski grb, petelina. Izjemen odziv ljudi je dokaz, daje to odlična promocija občine in nove pasme šentjcrnejske-ga petelina, ki ga že vzrejajo pod strokovnim vodstvom Biotehnične fakultete iz Ljubljane. Prireditev so si ogledali tudi visoki gostje: dr. Antonija Holcman, prva dama BF, ki po strokovni plati skrbi za projekt, mag. Franci But, državni sekretar in vodja pogajalske skupine z EU na področju kmetijstva, sicer pa svetovalec društva Gallus Bartholomaeus pri projektu in zaščiti šentjernejskega petelina pri vključevanju v Evro-
po, ter dr. Jože Osterc, nekdanji kmetijski minister, sicer velik ljubitelj kasaških in petelinjih dirk.
Pa še o najboljših treh petelinili: zmagal je Jure, last Srečka Šterka iz Dolenje vasi pri Raki, ki je bil nagrajen z Scootovim gorskim kolesom, drugi je bil Srečko, lastnika Dejana Pavlina iz Šentjerneja, tretji pa Miki, lanskoletni zmagovalec, last Jožeta
Starca iz Zameškega. Petelinija-de se je skupno udeležilo 16 petelinov iz občin Dolenjske Toplice, Novo mesto, Krško in Šentjernej.
Sicer pa bo društvo v okviru Jernejevega praznika 26. avgusta pripravilo tudi razstavo šentjernejskega petelina, križanca druge generacije nove pasme šentjernejskega petelina.
Karmen Molan
KMETIJSTVO, PODEŽELJE
Predstavniki slovenskih kmečkih organizacij v Bruslju
Tam svetujejo: “Kmetje, držite skupaj!”
Bruselj - V okviru povezovanja nevladnih organizacij v Sloveniji teče projekt Phare tudi za pomoč združenjem kmetov, zadrug in mladih kmetov. Pred dnevi so se predstavniki omenjenih slovenskih nevladnih organizacij udeležili tridnevnega seminarja v Bruslju. Pripravila ga je Evropska zveza kmetov / Evropska zadružna zveza v sodelovanju z Evropsko komisijo, Ekonomskim in socialnim odborom ter Evropskim parlamentom.
Seminar je del projekta Phare -tehnična pomoč kmečkim organizacijam pri pripravah na vstop v EU, ki hkrati poteka v desetih srednje in vzhodnoevropskih državah. Slovenska delegacija se je srečala z naj-Ovišjimi predstavniki tamkajšnjih tovrstnih organizacij pa tudi z evropskim komisarjem za kmetijstvo Franzom FLschlerjem. Z njim so se pogovarjali o kmetijstvu, razvoju podeželja, realizaciji Agende 2000, pogajanjih v kmetijstvu in o prihodnjih pogajanjih s Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Udeleženci iz Slovenije so obiskali še Evropski parlament, kjer so se pogovarjali s člani odbora za kmetijstvo, z njimi pa se je sestal tudi komisar za širitev EU Guenter Verheugen.
Slovensko delegacijo so v Bruslju sestavljali predsednik Sindikata kmetov Slovenije Marjan Gorenc, predsednica Zveze kmetic Slovenije Mihaela Iargar, predsednik Zveze slovenske podeželske mladine Danijel Rihtarič ter podpredsednik Zadružne zveze Slovenije Štefan Cigut, vodila pa jo je strokovna sodelavka projekta Phare Mateja Suhadolnik, ki se bo v teh dneh iz Belgije odpravila še na Irsko.
Tako Gorenc kot Logarjeva sta povedala, da je bila na seminarju izpostavljena krepitev teh organizacij ter utrditev položaja v lastni državi in v državah EU. V Bruslju tudi poudarjajo, kako pomembna je prisotnost kmečkih organizacij pri ob-
likovanju in sprejemanju odločitev vlade. Vzorčen primer sta Danska in Irska, ki imata v Bruslju nekaj zaposlenih. Ti spremljajo dogajanje na področju kmetijstva in ob odločitvah, ki njihovim državam ne bi ustrezale, takoj reagirajo.
Pomanjkljivosti naše države sta, po mnenju g.Gorenca, da še nimamo sprejetih tržnih redov, to bo ena najtežjih nalog, in da slovenski pogajalci ne zahtevajo prehodnega obdobja za predelovalno industrijo, zahtevajo pa prehodno obdobje za sledljivost mesa, s čimer naši kmetje gotovo ne morejo biti zadovoljni.
Sicer pa oba zatrjujeta, da sta iz Bruslja prišla z dobrimi občutki. Med vsemi desetimi kandidatka-
mi smo glede organiziranosti kmetov daleč naprej, v nekdanjih kapitalističnih deželah se kmečki sloj šele počasi oblikuje. Izstopa morda le Poljska, ki je zelo agresivna in pričakuje, da bo v EU sprejeta med prvimi. Ima tri kmečke sindikate, ki pa so med seboj skregani, česar seveda EU ne odobrava.
Oba tudi ugotavljata: “Manjka nam izkušenj, zato je zelo pomembno, da se na podobnih srečanjih spoznamo z nevladnimi organizacijami iz drugih držav, največji napredek pa bo, ko bomo dosegli, da nas bo vlada upoštevala, kot je to v državah EU.”
Jelica Koršič
Suša močno ogroža tudi pridelek hmelja
Brežice - Hmeljarsko združenje Slovenije je konec preteklega meseca sklicalo sestanek vseh slovenskih hmeljarjev, da bi skupaj analizirali nastale razmere v hmeljarstvu ter o tem obvestili vladne in strokovne službe pa tudi širšo slovensko javnost.
Izredno hitra rast hmelja se je v letošnjem letu začela kar deset dni prej, kot to velja za štiridesetletno povprečje. Visoke temperature in padavine konec aprila in v začetku maja so rast hmelja pospešile, za tem pa se je po 20.maju občutno ohladilo, saj so bile povprečne dnevne temperature do 10 stopinj C. Znova je sledil val izredno toplega vremena in hmelj je do prvih junijskih dni lepo priraščal, nakar seje rast upočasnila in kasneje tudi zaustavila. Podobni slabi letini hmelja zaradi neugodnega vremena sta bili še leta 1958 in 1993.
Poleg tega je hmelj tudi zelo neenakomerno cvetel, kar bo še dodatno vplivalo na nižji pridelek od pričakovanega, zaradi neugodnega vremena je bilo več možnosti za razvoj bolezni in pojav škodljivcev, kar je povečalo stroške
za varstvo hmelja. Po besedah direktorja Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) za hmeljarstvo dr. Martina Pavloviča je natančno oceno škode, ki jo bodo utrpeli hmeljarji, še težko napovedati. Odvisna bo tudi od lege, predvidevajo pa približno 50-odsto-tno.
V Posavju so še pred nekaj leti bila hmeljišča v brežiški in sevni-ški občini. V slednji jih letos več ni, ker je Mercator Dolenjska opustil hmeljarsko proizvodnjo, v brežiški občini pa hmelj raste na 13 ha. Zemljišče v Trnju ima v najemu J od Sklada kmetijskih zemljišč RS Miran Grubič, ki ga je letos doletela podobna usoda kot savinjske hmeljarje. Ocenjuje celo, da bo pri njem škoda med 50 in 70%.
Z obiranjem hmelja bodo Gru-bičevi začeli med 5.in lO.avgustom, sušili ga bodo v sušilnici Kmečke
Grubičev nasad hmelja v Trnju pri Brežicah
zadruge v Šentlenartu, prodali pa Hmezadu import- eksport. Cena še ni oblikovana.
Glede prihodnosti hmeljarstva v Posavju pa g.Grubič pravi: “Če se
bo v prihodnje zares vključila država s subvencijami, se bo še splačalo, sicer ne.”
Jelica Koršič
Kmečke igre v Brestanici
Društvo podeželske mladine Krško je bilo ustanovljeno z namenom, da bi povezovalo mlade s podeželja v občini Krško in tudi tiste, ki s podeželjem čutijo in imajo do njega spoštljiv odnos. V društvu se s projekti oživljanja starih običajev in obrti trudijo preteklost vtkati v prihodnost.
V sklop teh projektov sodijo že tradicionalne Kmečke igre Društva podeželske mladine Krško. Tudi letos bodo v Brestanici pri Lovskem domu (sledite ličnim smero-kazem) in sicer v nedeljo, 6.avgus-ta, s pričetkom ob 16.uri. Tekmovalo bo 6 ekip, vsaka mora biti sestavljena iz petih tekmovalcev, najmanj dve morati biti dekleti. Ekipe
se že lahko prijavijo pri predsednici društva Darji Sotošek na tel. štev. 48-81-051 ali 71-859 ali pri svetovalki na Kmetijski svetovalni službi Krško Branki Radej-Koren na tel.štev. 23-22-14. K sodelovanju vabijo tudi ekipe iz sosednjih društev podeželske mladine.
Obljubljajo zanimive igre in lepe nagrade za vse sodelujoče, ki jih bo ocenjevala tričlanska strokovna komisija. Seveda bodo poskrbeli tudi za hladno pijačo, slastno hrano in poskočne ritme. Ob zabavi pa se bodo spomnili še na eno od socialno ogroženih mladih družin s svojega območja, za katero bodo na licitacijo postavili lepo in okusno potico. D.S.
15. kmečki praznik v Tržišču
V mirenski dolini je bilo spet zanimivo in veselo; tekmovali so kosci in grabljice, žagali so hlod. V povsem moškem opravilu - košnji pa so se pomerile tudi ženske. V.Z.
Žetev se končuje
Nekaj poznih sort pšenice je sicer še na njivah, vendar so to manjše količine, zato tudi prevzem na žitnih silosih poteka le še med rednim delovnim časom, torej ob delavnikih od 7. do 15. ure.
Po besedah vodje silosov na Skali d.o.o. v Brežini Toneta Cerjaka so doslej prevzeli 29001 pšenice, od tega je bilo le 45 t take, ki so jo zaradi prenizkega števila padanja uvrstili v nižji kakovostni razred. Prevzem je potekal tako, kot so načrtovali, brez posebnih zapletov. Kakovost pšenice je letos dobra, vsi dejavniki so nad zahtevanim standardom, so pa pri nekaterih pridelovalcih z analizo ugotovili precej slabo zdravstveno stanje pšenice, kar je delno lahko posledica suše, delno pa tudi nedoslednosti pridelovalcev pri varstvu pšenice. Takšno vreme, kot je
letošnje, lahko namreč marsikaj prikrije, tako bi v prihodnje pri varstvu žita veljalo bolj upoštevati priporočila kmetijskih svetovalcev.
Letošnji pridelek pšenice je odkupila Zadružna kmetijska družba in njen direktor I^eo Frelih nam je povedal, daje oblikovana izhodiščna cena za kg krušnega žita standardne kakovosti 26,50 SIT, z dodatki na boljšo kakovost pa se cena lahko dvigne tudi do 29 SIT in več za kg krušnega žita. Izplačilo bo izvedeno, tako zagotavlja Frelih, do 30. septembra letos. Povedal je še, da so doslej odkupili le 85.0001 pšenice, čeprav so načrtovali odkup v višini 100.0001: Pridelek je nižji zaradi suše in po njegovem mnenju bo država morala takoj intervenirati predvsem na najbolj prizadetih območjih v delu Pomurja in na brežiško - krškem polju. J.K.
Pozor - spet razpis Sklada iz Ribnice!
Ribnica na Dolenjskem - Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja je pred dnevi objavil že peti javni razpis za financiranje projektov kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, financiranje projektov gospodarskih dejavnosti, financiranje projektov, namenjenih razvoju Posočja, financiranje projektov za izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja ter za dodeljevanje jamstev za projekte na območjih s posebnimi razvojnimi problemi. Prvi rok za prijavo za vse namene je 31.avgust 2000, drugi rok za prijavo pa je lO.oktober 2000. J.K.
kmetijski nasveti
Za vinogradnike
Za pojav peronospore do sedaj niso bili posebno ugodni pogoji, je pa strokovna opazovalna služba zasledila posamezne pojave oidija na jagodah. Pozorni bodite na količino padavin. V Posavju je v času od 8. do 11 .julija padlo skupaj 68 mm padavin, takšne razmere pa bi lahko pogojevale pojav peronospore. Vinogradnikom priporočajo, da nadaljujete z rednim škropljenjem proti per-onospori in oidiju. Uporabite lahko ANTRAKOL, DITAN, FOL-PET, KURZETE M in podobne, proti oidiju pa žveplene pripravke, kot so TIOVIT, PEPELIN, KOSAN. Proti peronospori in oidiju skupaj delujeta pripravka ELKAR in KVADRIS. Če je po škropljenju več kot 30 mm padavin, pomeni, da je škropilna obloga sprana in je škropljenje potrebno ponoviti. Presledki med škropljenji naj ne bodo daljši od 14 dni, če vmes ni padavin. Še vedno lahko škropite tudi proti grozdnemu sukaču (črvičkom). Primerni pripravki so RELDAN, ZOLON, DIAZINON.
Za sadjarje
Sadjarjem priporočajo redna škropljenja proti škrlupu. Uporabite kontaktne pripravke, kot so KAPTAN, DELAN, MER-PAN, DOD1N in drugi. Pepelaste poganjke odstranjujte mehanično, le izjemoma ob večjem pojavu uporabite STROBI ali ZATO. Če po škropljenju pade več kot 30 mm dežja, je veijet-nost, da je škropilna obloga sprana in je tretiranje potrebno ponoviti. Pozorni bodite tudi na pojav rdeče sadne pršice. Kritično število je več kot 10 osebkov na list. Za zatiranje sta primerna pripravka ORTUS in DEMITAN; varnostna doba (karenca) je 35 dni.
Za poljedelce
Pridelovalcem krompirja
Spremljajte pojav koloradskega hrošča oziroma izleganje njegovih ličink. Za ličinke, ki so se začele izlegati, lahko uporabite MEČ v koncentraciji 0,3 l/ha. Če je izleženih več kot 30% ličink, za zatiranje uporabite enega od naslednjih pripravkov: AKTARA, BANKOL, EVISEKT, DECIS, KONFIDOR. Nadaljujte s škropljenjem proti krompirjevi plesni, saj so padavine ugodne za njen pojav. Za zatiranje priporočajo uporabo siste-mičnih ali polsistemičnih pripravkov, kot so AKROBAT, ANTRAKOL KOMBI, RIDOMIL GOLD. Sistemične pripravke lahko uporabite največ dvakrat letno.
Pridelovalcem žit in živinorejcem
Čimprej plitko preorjite žitna stmišča in posejte strniščne dosevke. Ker bo letos zaradi suše pozimi primanjkovalo krme, saj drugega odkosa trave skoraj ni bilo, bodo strniščni dosevs-ki zavzemali pomemben delež krme za živino v zimskem obdobju. Če se boste odločili za setev mnogocvetne ljulke, jo posejte še v juliju, saj bo v tem primeru do jeseni dala dva odkosa.
kulinarika
Zloženka z bučkami
Za 4 osebe potrebujemo:
4 dag surovega masla, 75 dag paradižnika, pol šopka bazilike, šopek zelenega peteršilja, šopek drobnjaka, 15 dag čebule, 2 stroka česna, 75 dag bučk, sol, 2 žlici oljčnega olja, sveže zmlet poper, 5 dag sveže naribanega parmezana, rumenjak, belih drobtin in sladke smetane po potrebi, malo surovega masla.
Paradižnik operemo, olupimo in razrežemo na četrtine. Zelišča oplaknemo pod mrzlo vodo, dobro otresemo in drobno sesekljamo. Bučke operemo, jih na konceh obrežemo in po dolgem razpolovimo. Prerezane malo solimo. V veliki ponvi segrejemo olje in nanj stresemo čebulo in česen.
Ko med mešanjem posteklenita, dodamo paradižnik in na šibki vročini pražimo oziroma dušimo, da se mešanica skoraj posuši. Solimo in popramo. Odstavimo. V skledo damo zmehčano surovo maslo in ga z žlico gladko umešamo. Dodamo parmezan, rumenjak in zelišča, posujemo z drobtinami in prilijemo malo smetane. Spet gladko zmešamo. Nastati mora masa, ki se da mazati. Če je premokra, primešamo še malo drobtin, če je presuha, primešamo še smetane.
Ko je mešanica prava, z njo namažemo polovice bučk po prerezani strani. Nepregomo posodo za narastke namastimo in posujemo z drobtinami. Vanjo damo paradižnikovo maso iz ponve in jo poravnamo. Nanjo položimo polovice bučk z namazano stranjo navzgor. Posodo potisnemo na drugo poličko od spodaj v pečico, ki smo jo segreli na 220 stopinj. Zloženko pečemo 30-40 minut, da na vrhu svetlo porjavi, in ponudimo zelo vročo.
Zloženka ne potrebuje priloge in je idealna za shujševalno dieto, saj je zelo okusna, vsebuje veliko koristnih snovi in ima samo nekaj več kot 300 kalorij. Tisti, ki jim ni treba paziti na kalorije, si lahko poleg privoščijo dušen riž, krompirjev pire ali kruh. Žejnim pa priporočamo zraven kozarec lahkega rdečega vina.
SavaGlas, 19.7.2000
ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO
Poskrbite za svoje zdravje
Klopi - majhna, a nevarna nadloga
Posavje - Okuženi klopi so prenašalci povzročiteljev klopnega meningoencefalitisa in lymske borelioze. Da bi vsaj ublažili, če že ne preprečili širjenje teh nevarnih bolezni, so v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje pripravili preventivno akcijo, s katero želijo opozoriti na previdnostne ukrepe, saj lahko prav ti pripomorejo k manjšemu številu obolenj, tudi zmanjšanju invalidnosti.
Možnost okužbe s povzročiteljem meningitisa in lymske borelioze se lahko pojavi po piku klopa, vendar vsi klopi niso okuženi. Po nekaterih raziskavah jih je v Sloveniji z virusom klopnega meningoencefalitisa, ki povzroča vnetje možganov in možganskih ovojnic, okuženih od 10 do 30 odstotkov. Klopni meningoencefali-tis lahko preprečimo s cepljenjem, medtem ko cepiva proti finski boreliozi za zdaj še ne poznamo.
V celjski regiji, kamor sodi tudi Posavje, je bila lani obolevnost za klopnim meningoencefaliti-som v primerjavi s povprečjem zadnjih petih let za spoznanje manjša. V Sloveniji so lani zabeležili 150 primerov te bolezni, k sreči v Posavju nobenega, medtem ko so v omenjenih petih letih le leta 1995 bili štirje takšni pri-
meri, in sicer trije v občini Brežice in en v občini Sevnica. Za finsko boreliozo je lani zbolelo kar 2467 ljudi, od teh petindvajset v brežiški in sedemnajst v sevniški občini.
Klopni meningoencefalitis lahko pusti trajne posledice, kot so glavoboli, zmanjšanje delovne sposobnosti in koncentracije, lahko se pojavi tudi pareza ali ohromelost. Najučinkovitejša zaščita je, kot že rečeno, cepljenje s tremi odmerki, najprimerneje od pozne jeseni do zgodnje pomladi. Cepljenje opravljajo območni zavodi za zdravstveno varstvo.
S povzročiteljem borelioze so okuženi klopi v vsej Sloveniji, zato o kakšnih bolj ali manj varnih območjih ni mogoče govoriti. Cepiva proti boreliozi ni, zato je zelo pomembna previdnost. Tam, kjer se je prisesal klop, se v sedmih
do štirinajstih dneh pojavi rdeč kožni izpuščaj in se postopno širi, njegov osrednji del pa bledi. To so prvi znaki borelioze in hkrati opozorilo, daje potreben takojšen obisk pri zdravniku, saj je bolezen v tem obdobju popolnoma ozdravljiva z ustreznimi antibiotiki, medtem ko se pozneje, lahko tudi več mesecev ali celo nekaj let po okužbi, pokažejo resni zdravstveni zapleti kot posledica prizadetosti srca, živčevja, oči, kože, sklepov in mišic. .
Torej, če opazite sumljiv izpuščaj in imate težave, značilne za zgodnji stadij lymske borelioze, četudi niste opazili klopa, ne odlašajte z obiskom pri zdravniku, kajti le pravočasno zdravljenje poveča možnosti za popolno ozdravitev!
Karmen Molan
matura 2000
Med posavskimi najbolj uspešni maturanti brežiške Gimnazije
Letošnja matura je prinesla nekaj novosti, med drugim tudi to, da so rezultati znani že sredi julija in ne šele konec tega meseca, kot je bilo doslej. Spomladanskega roka mature se je letos udeležilo K744 kandidatov, od tega jih je izpite uspešno zaključilo 7585 ali skoraj 87 odstotkov, kar je za odstotek več kot lani. Po besedah državne sekretarke za srednje šolstvo na Ministrstvu za šolstvo in šport Metke Zevnik se je Državna maturitetna komisija tudi letaš odločila, da prejmejo spričevala s pohvalo maturanti, ki so bili na maturi ocenjeni s 30 do 34 točkami. lakih je bilo 184, najvišji možni splošni uspeh, 34 točk, pa je letos doseglo 13 maturantov.
Na posavskih srednjih šolah je v pomladanskem roku opravljalo maturo 194 kandidatov, od lega 125 na brežiški Gimnaziji, 47 na Ekonomski srednji šoli Brežice in 22 na Srednji šoli Krško.
Na krški Srednji šoli se je spričevala razveselilo 14 maturantov, 8 pa jih je bilo neuspešnih. Dva imata več kot dve negativni oceni in bosta jeseni morala opravljati maturo v celoti, ostalih šest bo imelo popravne izpite. Na Srednji ekonomski šoli Brežice je maturo opravilo 40 kandidatov, 7 jih je bilo v spomladanskem roku neuspešnih. Se posebej pa so na uspeh svojih dijakov lahko ponosni na Gimnaziji Brežice. Od
125 kandidatov je bilo neuspešnih pitih konec avgusta. Imajo pa ena-samo 9 in še ti imajo vsi le po eno ko število - torej tudi 9 zelo uspeš-ali največ dve negativni, kar pome- nih, ki so na maturi dosegli 30 točk
in več, ena kandidatka pa je osvojila vseh 34 možnih točk.
Gimnazija Brežice je za svoje maturante pripravila svečano podelitev spričeval v Viteški dvorani brežiškega gradu, najboljšim desetim pa so podelili še pohvale. Najbolj uspešna letošnja maturantka je bila Patricija Kodrič s 34 točkami, pohvale pa so preje-ni, da bodo malo več znanja imeli li še Sonja Arašek, Maja Bašič, možnost pokazati na popravnih iz- Katarina Dejak, Mojca Kosem,
Sladoled -hladen, osvežilen, a včasih nevaren
Posavje - V celjskem zavodu za zdravstveno varstvo so letos opravili že 120 mikrobioloških analiz vzorcev sladoledov, izsledki pa so pokazali, da je bila kar četrtina neustreznih.
Vzroki za to so deloma že v samih sestavinah; mleko, na primer, vsebuje sorazmerno veliko klic, katerih število se med pripravo sladoleda še poveča. To sicer ne ogroža zdravja kupcev, vendar kaže na pomanjkljivosti v sami pripravi. Zdravju nevarne so bakterije, ki se pojavijo zaradi neustreznega postopka proizvodnje ali prodaje sladoleda in povzročajo obolenje prebavnega trakta. Mikrobiologi so jih odkrili v osmih odstotkih pregledanih vzorcev.
Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje poudarjajo, da so oporečni predvsem sladoledi, ki jih izdelujejo sami prodajalci, medtem ko so vzorci industrijsko pridelanega sladoleda praviloma mikrobiološko ustrezni. Ob tem še opozarjajo, da gre za trenutne razmere, kar pomeni, da ima lahko isti prodajalec danes oporečen sladoled, jutri pa ne oziroma nasprotno.
Kakor koli že, sladoled je še kako okusen in ob visokih temperaturah prijetno osveži, a vendarle pozornost ne bo odveč. Zakaj bi vas bolel želodec, saj ste se želeli le osvežiti. K.M.
Jana Krmpotič, Andreja Kuščer, Rok Marolt, Jana Oražen in Jana Ravnikar (na fotografiji). Med omenjenimi je tudi maturantka, ki je dosegla 29 točk in so ji na petkovi svečanosti prav tako podelili priznanje.
Tisti, ki menijo, da niso bili pravilno ocenjeni, so se lahko do 17.julija pritožili pri maturitcUii komisiji, do tega roka pa so morali tudi vložiti zahtevo za vpogled v izpitno dokumentacijo na Državnem izpitnem centru. Do 30.julija pa se morajo na jesenski rok mature prijaviti tisti, ki bi želeli svoj uspeh izboljšati.
Za neuspešne na spomladanskem roku bodo pisni deli popravnih izpitov potekali od 29.avgusta do 2.sep-tembra, do 6. septembra bodo tekli ustni izpiti, z rezultati pa bodo kandidati seznanjeni do 20. septembra.
Jelica Koršič
Zupan Deržič z ravnatelji
Brežice - Brežiški župan Vlado Deržič je ob koncu šolskega leta pripravil srečanje z ravnatelji osnovnih šol in izkoristil priložnost, da se jim zahvali za prizadevno delo in uspešno poslanstvo, ki ga opravljajo v procesu vzgoje in izobraževanja mladih.
V
Posebno pozornost je namenil trem dosedanjim ravnateljem, in sicer Mileni Jesenko, ravnateljici OŠ Brežice, Slavki Šebrek, ravnateljici OŠ Cerklje ob Krki, in Marjanu Vučajnku, ravnatelju osnovne šole v Dobovi, ki s koncem šolskega leta končujejo tudi uspešno obdobje svojega poklicnega dela.
Milena Jesenko, ki je podžupanja občine Brežice, je opravljala delo ravnateljice skoraj 19 let, Slavka Šebrek je vodila OS Cerklje 14 let, medtem ko je bil Marjan Vučajnk ravnatelj več kot 27 let, od leta 1972 do 1977 v OŠ Pišece, od leta 1977 pa v Dobovi.
Vlado Deržič je uvodoma izrazil obžalovanje, ker se srečanja zaradi zdravstvenih razlogov ni mogla udeležiti ena izmed najaktivnejših in najvidnejših ravnateljic Milena Jesenko, in se vsem zahvalil za pomembno delo, ki ga učitelji in ravnatelji opravljajo v najbolj občutljivem obdobju dozorevanja človeka. Župan je v imenu občine Brežice in članov občinskega sveta ravnateljem podelil plakete.D. K.
Počitnice z društvom Izvir
Tradicija društva za prostovoljno delo, preventivo in svetovanje Izvir iz Krškega se nadaljuje, saj so tudi v letošnjih poletnih počitnicah pripravili pester program dejavnosti za osnovnošolce z raznimi delavnicami (taborniško, frizersko-manekensko, športno, ustvarjalno ...). Tako so od 3. do 7. julija ustregli približno sto otrokom. Starejši fantje so se v dopoldanskem času najraje udeleževali športne delavnice, ki je potekala na bližnjem igrišču, vendar sta jih sonce in vročina pregnala tudi v druge delavnice. Tako so se z veseljem udeležili taborniške, kjer so se učili narediti taborniški ogenj in se igrali razne taborniške igre. V frizersko- manekenski delavnici so prostovoljke uredile in naličile dekleta in tudi fantov, ki so si urejali pisane pričeske, ni manjkalo. Najbolj
obiskana je bila ustvarjalna delavnica, kjer so risali na steklo, marmo-rirali, slikali na keramiko, izdelovali lončke iz mavca in gaze, poslikavali modelčke iz mavca in še kaj. Četrtek in petek so namenili kopanju v krškem bazenu, kar so otroci že kar nestrpno pričakovali. No, njihovih počitnic še ni konec, saj te dni taborijo v Vinici ob Kolpi. Društvo Izvir najdete na CKŽ 30 v Krškem (tel.: 07 49 01 810).
droga - ne, hvala
Blaževič dr. Marjetka, spec.spl.med.
Danes naj vas opozorim na to, kako čim prej ugotovimo, da mladostnik uživa drogo.
Eden od znakov so spremembe razpoloženja: občasna pretirana vedrina, nestvaren optimizem, poudarjeno izražanje zadovoljstva ... Vprašajmo se, ali vohamo zadah po alkoholu, ali ima obleka vonj po kemičnih snoveh (če mladostnik vdihava hlape lepil in podobnih snovi). Pri uživalcih heroina ne bomo zavohali ničesar. Po jemanju pomirjeval, uspaval in delovanju mamil se pojavijo pomirjenost, zaspanost, brezbrižnost, slaba odzivnost na okolje ali pa postane človek živahen, pretirano aktiven, glasen, nekritičen, ne zdrži na enem kraju. Lahko se vede nesmiselno, neobičajno, nerazumljivo (kot odziv na halucinacije - pretirana veselost ob ugodju ali beg, zakrivanje oči in zatiskanje ušes ob neugodju).
Uživalec lahko postane brezbrižno zamaknjen, zaspan, globoko spi vse do nezavesti, ko ga ne moremo zbuditi; lahko nastopi celo smrt. Po drugi strani vas moram opozoriti, da vsakdo, kdor si “malo čudno obarva lase”, se ne oblači po naših merilih in se mogoče vede nekoliko drugače, kot smo se mi v njegovih letih, še ni nujno odvisnik. Lahko samo malo burneje preživlja mladostniško obdobje. Torej ne iščite droge pri svojem mladostniku za vsako ceno, saj to še bolj poglobi prepad med generacijama, če se izkaže, da je bil sum neupravičen.
Vsekakor pa bodite pozorni na:
-	izginjanje zdravil iz domače lekarne, ki naj bo tudi sicer vedno pod nadzorom odraslega, že zaradi možnih zastrupitev. Domača lekarna naj ne bo večja od mestne!
-	tablete, kapsule, praške, ampule, stekleničke sirupa neznanega izvora med mladostnikovimi stvarmi,
-	pol prazne tube lepil, z lepilom premazane tube lepil, z lepilom premazane vrečke, kosmate vate po čistilih,
-	vonj mladostnikovih oblačil,
-	vonj po zažgani vrvi ali aromatiziranem tobaku, kar spominja na marihuano,
-	vztrajno nošenje sončnih očal oziroma dolgih rokavov v neprimernih okoliščinah, kar lahko kaže na prikrivanje širokih ali zelo ozkih zenic, rdečih očesnih veznic oziroma vbodov na rokah,
-	sledi krvi na rokavih, na najdbo injekcijskih igel in brizg,
-	pogosto izposojanje ali izginjanje denarja, družinskega nakita, različnih izdelkov, avdiovizualne tehnike in drugih dragocenih stvari.
Če to odkrijemo ali sumimo na uporabo droge, to mladostniku povemo - neposredno, vendar zmerno. Pogovor naj se ne začne z očitki in grožnjami, ampak tako, da je mladostniku jasno, da ga želimo razumeti in mu pomagati. Vedeti moramo, da je tudi sam šokiran ob razkritju. Mora se zavedati, da je starše čustveno prizadel, vendar mu stojijo ob strani in se lahko nanje zanese. Svetujem, da ob resnem sumu ali priznanju uživanja mamil starši in odvisnik sku-p:: poiščejo strokovno pomoč. Prisilnega zdravljenja namreč ni.
rojstva v porodnišnici brežice
Od 5.7. do 15.7.2000
Dečke so rodile: Jožica Pavlovič z Gorenje Pirošice, Suzana Hervol iz Župelevca, Amira Jusufovič s Senovega, Polana Cetin iz Brežic.
Deklice so rodile: Lilijana Kerin iz Čanja, Branka Denžič iz Brežic, Jerica Kosem iz Sevnice.
Izjemno uspešen tabor Zoisovih štipendistov
Pišece - Gimnazija Brežice je tudi letos organizirala Zoisov raziskovalni tabor za uspešne štipendiste Zavoda RS za zaposlovanje. Po lanskem prvem v Kapelah so letos izbrali vasico pod Orlico, ki je udeležence presenetila s svojo naravno lepoto, zgodovinsko ohranjenostjo in prijaznostjo domačinov. Kot pravi vodja tabora prof. Jožica Sušin, so ga poimenovali Pokrajina in ljudje v spodnjem Posavju, kar omogoča široko zastavljeno delo. Letos ustvarjajo na temo sadje in cvetje, ker se lahko vinorodne in sadjarsko bogate Pišece pohvalijo z obojim in ker nas jeseni v Brežicah čaka velika državna razstava v zvezi s tem.
Prvi teden julija so tako Pišece gostile 28 dijakov, med katerimi j ih je le polovica iz sevniške enote zavoda, preostali so bili iz drugih koncev države. Vse pa družijo odlični šolski rezultati, ustvarjalna žilica in navdušenje nad malo drugačnimi počitnicami. Ustvarjali so
v šestih delavnicah na temo sadja in cvetja, jezikoslovno-etno-loški, biološki, kemijski, geografski, psihološki in likovni. Seveda ni delo vse, zato so združili prijetno s koristnim in ob izredno bogati ponudbi dodatnih dejavnosti spoznavali širšo okolico, njene znamenitosti in posebnosti, vse pa skozi druženje in zabavo strnili v prijetne počitnice. Izsledke raziskovalnega tabora so predstavili na sklepni prireditvi, na kateri so staršem, krajanom in drugim obiskovalcem, ne nazadnje pa tudi zavodu, ki jih štipendira, pokazali in dokazali, kaj Vse se da ustvariti v tako spokojnem kraju, kot so Pišece. Dijakirrja Jožica iz Črnomlja je bila tako očarana nad pokrajino, da je Pi-šecam in njihovim prijaznim prebivalcem posvetila pesem z akrostihom, tako da je nastala ob množici zapiskov iz vseh delavnic tudi majhna himna kraju v spomin.
Suzana Vahtarič
KULTURA
napovedi
19.	julij
Novo mesto - Poletna jazz delavnica v Novem mestu, v prostorih Glasbene šole Marjana Kozine
16. do 22. julij
Podsreda - Raziskovalna delavnica v Kozjanskem parku na temo Duhovna kultura Kozjanskega. Delavnico vodi mentorica dr. Mirjam Mencelj, asistentka Oeika.
20.	julij
Pišece - Srečanje učiteljev in otrok v Pišecah. Delegacija tujih učiteljev bo ob 10. uri obiskala Osnovno šolo Maksa Pleteršnika v Pišecah.
21.	julij
Podsreda - Koncert slušateljev seminarja za klasični saksofon v atriju gradu s pričetkom ob 20. uri
23. do 29. julij
Podsreda - Raziskovalna delavnica v Kozjanskem parku na temo Nabožno stensko okrasje in romanja na Kozjanskem pod vodstvom mentorja Boštjana-Kravanje, dipl. etnologa in kulturnega antropologa, mladega raziskovalca
ob koncu tedna
Podsreda, 14. julij - V okviru grajskega poletja je bil na gradu Podsreda koncert Zagrebškega kvarteta saksofonistov.
Sevnica, 14. julij - Na sevniškem gradu se je odvijala prva prireditev v sklopu sevniškega grajskega poletja. Gostoval je otroški cirkus Albert in his friends iz Londona s predstavo Pepelka, ki je bila odigrana s cirkuškimi rekviziti.
Pišece, 15. julij - Na tamkajšnjem gradu so študentje etnologije in kulturne antropologije, udeleženci prve od treh raziskovalnih delavnic v organizaciji Kozjanskega parka predstavili rezultate raziskovanja družabnega življenja in prireditveno samoiniciativo ljudi na izbranih lokacijah znotraj zavarovanega območja Kozjanskega regijskega parka. Delavnico je vodil mentor prof. Peter Simonič.
Živahno poletje v Kozjanskem parku Podsreda
Podsreda - Kljub počitnicam in dopustom je v teh poletnih dneh v Kozjanskem parku zelo živahno. Poletje v Kozjanskem parku so tako zaznamovali številni seminarji in delavnice, nekateri tudi z mednarodno udeležbo, seveda pa so v tem času zanimivi tudi številni koncerti.
Tako je bil pred dnevi v okviru grajskega poletja koncert slušateljev seminarja za violino, ki gaje vodil prof. Gorjan Košuta, slušatelji pa so se predstavili z deli znanih glasbenih ustvarjalcev klasične glasbe.
Ob že omenjenem seminarju za violino pa v okviru grajskega poletja na gradu Podsreda potekajo tudi naravoslovne raziskovalne delavnice s poudarkom na treh raziskovalnih temah. Prva od treh delavnic na temo Vidiki družbenosti in družabnosti je že končana, izsledke pa so predstavili na gradu Pišece, druga delavnica nosi naslov Duhovna kultura Kozjanskega, tretja pa Nabožno stensko okrasje in romanja na Kozjanskem.
Prizorišče grajskega poletja - grad Podsreda. Stalna zbirka stekla, odlične razstave, koncerti vrhunskih glasbenikov, mednarodni seminarji in razpoloženje, -ki ga pričara grajska kuhinja, zaokrožujejo raznoliko grajsko ponudbo.
V	tem času je potekal še seminar za klasični saksofon, v sklopu katerega je bil tudi koncert zagrebškega kvarteta saksofonistov, v nadaljevanju pa bodo potekale še etnološko raziskovalna delavnica ter v začetku meseca avgusta še seminar za pozavno. Organizatorji pa pripravljajo v začetku avgusta tudi dva celovečerna koncerta. Na prvem, ki bo 4. avgusta, se bodo predstavili člani Glaner Madrigal-chor, 11. avgusta pa sledi še nastop Coral Brasilia.
V	Kozjanskem parku bo pisana tudi jesen, saj organizatorji že napovedujejo pester program številnih prireditev. KJ.
Festival Brežice 2000 obogaten z novimi programskimi sklopi
Brežice - Na novinarski konferenci v poročni dvorani Posavskega muzeja je v imenu Zavoda za umetnost Ars Ramovš, organizatorja prireditve Festival Brežice 2000, letošnji program predstavil njegov direktor Klemen Ramovš. Kot je povedal v uvodu, je Festival Brežice postal znana blagovna znamka ne samo v Sloveniji, ampak je zaradi vezanosti na nekatere poslovne partnerje in donatorje dobro znan tudi v Angliji, Danski, Franciji in na Nizozemskem.
Letošnje vodilo organizatorjev je bila vsebinska obogatitev posameznih programskih sklopov, kot sta študentski festival in teden britanskega filma. Posebno so veseli in zadovoljni, da so lahko v sodelovanju z angleškim veleposlaništvom na gradu Rajhenburg pripravili razstavo britanskih kronskih draguljev, ki je posvečena 100. rojstnemu dnevu kraljice matere. Ta pomembna zbirka vsebuje posnetke neprecenljivih britanskih draguljev in predmetov, ki sojih uporabljali na kronanjih in ob državnih slovesnostih skozi stoletja obstoja kraljevine.
Letošnji Festival Brežice je proračunsko ovrednoten na 106 milijonov tolarjev, kar ga uvršča na četrto mesto med največjimi festivali v Sloveniji. Organizacijsko in vsebinsko je vsako leto na višji ravni, zato temu primerno rastejo tudi stroški, povezani z
njegovo izvedbo. Klemen Ra- nikom, ki so festivalu namenili 10 movš je poudaril pomembno vlo- milijonov tolarjev občinskih progo ministrstva za kulturo, ki pod- računskih sredstev, kar je po bese-pira projekt že vsa leta, posebno dah vodje projekta odločilno vpli-pa se je zahvalil brežiškemu župa- valo na izvedbo Festivala Brežice nu Vladu Deržiču in vsem svet- 2000. D. K.
Direktor Posavskega muzeja mag. Tomaž Teropšič, predstavnica organizatorja Simona Zorc in promotor festivala Klemen Ramovš
Tretji KreArt z mednarodno udeležbo
Loka pri Zidanem Mostu - KreArt Loka 2000, ki je potekal ves minuli teden, je združil najrazličnejše ustvarjalce z likovnega in glasbenega področja iz domovine in nekaterih sosednjih držav. Udeleženci so se lotili različnih del, od slikanja, oblikovanja skulptur, fotografiranja do oblikovalskih in arhitekturnih nalog, glasbeniki pa so pripravljali glasbeno-literame večere, ki imajo v Loki svojevrsten čar.
Na KreArtu so sodelovali priznani umetniki iz domovine in tujine, pa tudi mladi avtorji, ki se še uveljavljajo. Namen prireditve, ki pomeni nekakšen festival kulturnega ustvarjanja, je izdelava stvaritev, povezanih z Loko in njeno širšo okolico.
Na letošnjem KreArtu je sodelovalo 20 akademskih slikarjev, kiparjev, grafikov, oblikovalcev, fotografov, arhitektov in ornitolog. Loko so upodabljali Janez Knez, Todorče Atanasov, Jože
Marinč, Nikolaj Beer, Marija Rus, Karel Plemenitaš, Darja Vidic, Blaž De Gleria, Alenka Kosem in Leonid A. Železnik. Ivana Turk je restavrirala fresko v gasilskem domu, Marjan Gobec seje lotil študije ekspanzije mestne lastovke, Marjan Žitnik se je
posvetil novim igralom za vrtec v Loki, Tihomir Bregar in Simon Semec pa sta ustvarila serijo razglednic Loke.
Ustvarjalni so bili tudi mladi avtorji. Ciril Horjak je predstavil
predlog nove identitete PGD Loka, Tomo Brejc fotografsko-sociološki prerez prebivalcev kraja, Grega Strle je fotodokumenti-ral glasbeno-literame večere, Matej Turnšek pa oblikoval skulpturo iz soli.
V	glasbeno-literarnih večerih so sodelovali trio Žareta Živko-viča z avtorskimi deli, mladi glasbeniki iz Krškega Hollydays Meeting Orchestra, underground večer sta začinila Jani Kovačič in Emil Filipčič s spremljevalno zasedbo, vrhunec pa je bil sobotni nastop mednarodne skupine Five Dimensions (Zlatko Kavčič, tolkala; Igor Bezget, kitara; Igor Lumpret, saksofon; Ares Tavola-zzi, bas, in Bruno Cesselli, klavir).
V	petek so se udeleženci odpravili na zanimivo vožnjo s splavom po Savi v sodelovanju s Turističnim društvom Radeče.
KreArt poteka v organizaciji KUD Primoža Trubarja iz Loke pod budnim očesom predsednika Zorana Cvara ter umetniškega vodje in selektorja Simona Sem-eca. Dela, ki so nastala na letošnjem KreArtu, bodo doživela javno predstavitev februarja 2001.
Leonid Anton Železnik
Plamen razplamtel v viteški dvorani
Brežice - Pevska skupina Plamen iz Toronta je v najlepši dvorani naše dežele segla v srca občinstva. Naše rojakinje iz Kanade so s pesmijo opomnile, da so zveste svoji domovini bolj kot marsikatera Slovenka, zlasti pa, da so odlične ambasadorke naše države v tujini. Plamen je po svojem članstvu in repertoaiju zares nekaj izjemnega.
Pred skoraj desetimi leti je pobuda štirih, da bi uresničile svoje sanje, prerasla v zbor odprtega srca in dobre volje. Z nadarjeno voditeljico, in kot same pravijo, žensko s karizmo Mar\jo Ahačič Pollak le še širijo program in rušijo meje. Urednica radia Glas kanadskih Slovencev v Torontu jim vliva moč in voljo, tako da zdaj dekleta prepevajo slovenske in kanadske ljudske pesmi, pa duhovne in sodobne popevke v slovenskem, angleškem, francoskem,
latinskem jeziku in svahiliju, nekatere so opremile tudi s koreografijo.
Med turnejo po domovini so prvi teden julija prekrižarile Slovenijo od Kopra prek Ljubljane in Brežic do
Lenta. Sicer pa smo ta izjemen zbor ob podobni priložnosti v isti dvorani občudovali pred dvema letoma in vedno jim uspe - zapisati se v naša srca. S. V.
Pred nedavnim je direktor ljubljanskega poletnega festivala po televiziji pojasnjeval, kako bi morali biti glavni merili za državno financiranje festivalskih projektov profesionalnost in organizacija njihovih nosilcev. Zato ni nič čudnega, da v novem festivalskem združenju ravno njihova festivalska kadrovska in organizacijska mašinerija pričakuje največ denarja davkoplačevalcev.
Torej, sanjači iz Maribora in Brežic, pozabite na entuziazem, priskrbite si močno profesionalno skupino, se institucionalizirajte in ministrski denar bo vaš!
Če ne bi bilo komično, bi bilo cinično, mar ne?
No, kaj sploh imata skupnega brežiški festival in Lent z ljubljanskim? V glavnem ničesar!
V Križankah in na Ljubljanskem gradu resda poteka impresiven festivalski program, splošnega festivalskega ozračja na Lentu in v brežiškem gradu pa se ne da primerjati s tistim v prestolnici. Ljubljanski festival je pač samo eden v morju projektov, ki tako poleti kot vse leto slovensko glavno mesto naredijo za enega od zanimivejših kulturnih epicentrov Evrope. Maribor in Brežice pa čez leto večinoma nimata kaj takega, zato je povsem razumljivo, da je za njune prebivalce domač festival dogodek leta. Če ne bi njegovih gonilnih sil in organizatorjev navdajal entuziazem in ne bi bili tako zagledani v zvezde, najbrž danes ne bi bili enakopravni tekmeci za državna sredstva. In zdaj, ko jim je to uspelo, velja dodati še kakšno merilo, recimo to, da njihova profesionalna skupina ne stane toliko kot ljubljanska.
Prav to spominja na staro zgodbo o kulturnem centru v Gre-noblu, ki jo je Malraux, mitski de Gaullov minister za kulturo, plačal z neuspehom.
Namreč, o tem, da bi v “provinco” pripeljali avtentično kulturo in jo osvobodili, so sanjali prav vsi kulturni ministri tega stoletja. No, to jim je uspelo le tam, kjer so jih pričakali domači fantasti in kulturni fanatiki, torej sanjači, obsedeni z duhovnim razvojem svojega rojstnega kraja.
Grenoble je propadel, ker so mu dirigirali iz prestolnice, in živel je tako dolgo, kolikor so mu dajali utrip Malrauxovi pariški sanjači. Danes smo priča mnogim velikim kulturnim festivalom v “provincah”, kijih poganja izključno zanos njihovih garačev pa seveda umetnikov in ljubiteljev umetnosti, ki slednjim tudi najbolj verjamejo.
Milan Zinaič
!\ t
GLASBA
!—
intervju
X
lestvice
NUŠA DERENDA - pevka prve lige slovenskih interpretov
“Nuša je pravi mali biser skromnosti, neizumetničenosti, delavnosti in profesionalnosti. Obenem pa velik talent in človek, poln optimizma in radoživosti. Vsakič, ko jo srečam z njenim Francijem, se ju zelo razveselim, in tudi če imam delovne stike, se vzradostim in vidim, da so lahko stvari tudi svetlejše, kot so videti,” je o Nuši povedal odgovorni urednik in producent festivala SLOVENSKA POPEVKA Slavko Hren. Nuša, doma iz Artič pri Brežicah, že je drugič dobitnica nagrade za najboljšo interpretacijo na popevki, zato smo jo povabili na pogovor.
Po poklicu si vzgojiteljica, toda zdaj si pevka. Je to tisto, o čemer si sanjala kot punčka?
Niti ne. Nisem vedela, kaj bom, ko bom velika. Tega, da bom pevka, pa sploh ne. Vem, da sem želela postati zdravnica, seveda takrat, ko sem bila v bolnišnici. Ko sem bila v vrtcu, sem želela biti vzgojiteljica, kar je zdaj tudi moj dejanski poklic. Do petja meje pravzaprav pripeljalo življenje samo. Res pa me je ves čas nekako spremljala glasba.
Ali si začutila, da je v tebi pevski talent?
Prva priložnost je bila skupina iz Brežic MLADI VANDROV-ČKI. To je bilo v sedmem razredu osnovne šole. Gospod Stane Der-žič meje pripravil do tega, da sem začela peti, slišal pa me je nekoč na neki vaški proslavi, ko sem nastopala.
In potem?
To je trajalo dve leti. Potem sem šla v srednjo šolo v Ljubljano. Šele takrat sem malo več razmišljala o tem, da bi morda lahko pela. Spet je naključje hotelo, da sem šla na avdicijo k skupini NOVI PRIJATELJI iz Brežic, ki so takrat potrebovali pevko. Tudi za to mi je povedal prijatelj. V tem bendu sem spoznala svojega moža Frenka in tako je bilo nekako jasno, da bom pela.
Pozneje si je skupina nadela ime KAR AVANS. Pod tem imenom smo vas domačini poznali nekaj let.
Kar nekaj časa smo igrali v tujini, predvsem v Nemčiji. Takrat si nisem upala delati kariere v Sloveniji. Za to, sem si rekla, je še vedno čas. S Frenkom sva postala par in nekako skupaj načrtovala prihodnost. To je trajalo kar nekaj let. Bilo je tudi težko, včasih bi vse pustila, a čez noč se je težko odločiti. Tu so bile številne prečute noči, res, bilo je naporno.
Potem se je zgodilo nekaj prelomnega. S Frenkom sta se poročila.
Tako je. Prišlo je do prelomnice, želela sva si ustvariti druži-
no. Najprej sva se poročila, potem je prišel prvi otrok. S tem pa sva tudi že razmišljala, da bi počasi začeli delati doma. Moram reči, daje bilo oba malo strah.
Spominjam se, da sem te že takrat velikokrat vprašala, zakaj tudi ti nečesa ne posnameš. Imela sem občutek, da si bila pri tem nekako neodločna. Te je bilo strah?
Ne, ni me bilo strah. Nekako sem čakala na pravi trenutek, predvsem na Frenka. Kajti želela sem si, da me pri tem podpira tudi on. V takšno stvar ne bi mogla sama. Najprej sva se preselila v Artiče, kjer sva si zgradila dom. Veš, pravzaprav sem bila jaz tista, ki sem vztrajala, da začneva doma. To ni preprosto, saj sva v tujini že imela utečeno pot. Tukaj je bilo treba vse začeti znova. Rekla sem, da morava začeti tukaj, zdaj, sicer je vprašanje, kaj bo čez deset let. Najprej je bilo treba posneti nekaj skladb, da vidiva, kaj se bo zgodilo.
In hitro je bilo jasno, da si zadela v črno. Direktor Slovenske popevke Slavko Hren mi je dejal, da si odkritje zadnjih dveh let na našem glasbenem prizorišču. Kaj meniš o tem komplimentu?
Joj, to je pa res lepo slišati. Vendar če pogledam medije, bi rekla, da se v njih ne pojavljam ravno tako zelo pogosto kot neka-
teri drugi, ki so tudi novi na sceni pri nas. Mediji so kar pomemben dejavnik pri karieri. Sicer nikogar ne prosim za usluge, čeprav bi bilo včasih treba tudi to.
Je morda krivo to, da ne živiš v Ljubljani? Prav gotovo si medijem manj na očeh, če' si sto kilometrov stran.
Vsekakor je bolje, če si v Ljubljani. Tam se vedno kaj dogaja. Za vsak odhod na sestanek v Ljubljano si moraš vzeti čas. Sicer pa, saj sama veš, za samo kariero oddaljenost ni ovira.
Včasih je to lahko tudi prednost.
Ja, res je. Včasih je čudovito, da imaš svoj mir. Tukaj ga imam prav gotovo. Sicer pa tudi nočem biti v vsakem rumenem tisku.
Si tudi mati. Imaš družino. Nekatere pevke so se odločile samo zja kariero. Zdaj je takšnih, ki imajo otroke, vse več. Misliš, da je to sodoben tip ženske - poslovne ženske?
Morda je tudi res. Včasih je bilo tega vsekakor manj. Pevka, ki seje poročila, je nekako tudi končala kariero. Jaz o tem pravzaprav nisem razmišljala tako, da bi ob prihodu otroka na svet s tem nehala. Časi so se pač spremenili. Je pa to kar zahtevno in težko, pravzaprav še bolj odgovorno.
Kaj pa tvoji znanci? So veseli tvojih uspehov? So kaj drugačni?
Seveda so zelo veseli vsakega mojega uspeha. Niso se spremenili do mene. Tudi jaz se nisem, sem takšna kot prej.
ljudi znaš tudi izredno zabavati. Včasih stopiš na mizo in se veseliš s poslušalci.
Ja, tudi. Najprej ponavadi odigramo dve rundi, potem že vidiš, kakšno je občinstvo. Potem vse pride spontano.
Imaš kdaj tremo?
Ne. Skoraj ne, razen na začetku sem imela tremo na festivalih. Zdaj je že bolje.
Na festivalih si dobila že nekaj nagrad. Kar dvakrat si bila nagrajena kot najboljša interpretatorka. Na Melodijah morja in sonca lani pa si
prejela še drugo nagrado občinstva.
Ja, tega sem izjemno vesela. To je nekakšna nadgradnja mojega prejšnjega dela. Lepo je, če si nagrajen za svoj trud. To je potrditev dolgih let dela na takšnih in drugačnih odrih.
Nekateri so proti festivalom in tekmovanju.
Meni nagrade dosti pomenijo in tudi na festivale bom še hodila. Menim, da je festival potreben, saj producira vrsto novih skladb in tudi izvajalcev. Festival je dobra pot, da dobimo svojo, slovensko glasbeno produkcijo, za katero bi bil tudi že čas, dajo bolj cenimo.
Od izida tvoje prve plošče VZEMI ME, VETER je minilo že leto dni. Zdaj pripravljaš novo. Bo drugačna?
Pravzaprav ohranjam isti slog, le skladbe bodo malo živahnejše, kot je, recimo, Boginja. Sicer pa sem za novo ploščo izbrala več različnih avtorjev, tako da bom lahko izbirala med najboljšimi skladbami. Kdaj bo izšla, zdaj še ne morem reči. Po vsej verjetnosti šele drugo leto.
Glede na to, da se spet vračaš na tuj glasbeni trg, ali morda razmišljaš tudi o tem, da bi posnela kaj za tujino?
Res je, da imam spet ponudbe v Nemčiji, bilo je tudi že nekaj nastopov. Vendar bom pri tem bolj previdna, tega se bom lotila načrtno in občasno. Sicer bom spet na istem kot pred leti. Za zdaj bom delala predvsem doma.
Kakšna pa je Nuša, kadar je sama?
Joj, pravzaprav sem redko sama. Takrat naredim kaj zase, berem knjigo, si morda privoščim kakšno kopel, masko za obraz, velikokrat tudi malo telovadim. Sicer pa poslušam glasbo, seveda. Moram pa reči, da sem večino časa z otroki.
O Nuši bomo gotovo še veliko slišali, saj je pred njo čudovita kariera.
Majda Arh - Sevšek
slovenska narodna glasba
radio/brežice
na 88,9 in O S, O MM*
Lestvici lahko poslušate vsak četrtek v večerni oddaji “Glasbeni lonec”
SLOVENSKA LESTVICA
1.	MINI BIKINI - KINGSTON
2.	ČEZ 20 LET - NUŠA DERENDA
3.	NAJRAJŠI SN’ PA S TEBOJ - MI 2
4.	POIŠČI ME - MAJDA ARH
5.	HOČEM, DA OSTANEŠ Z MANO - ANJA RUPEL
6.	KDO LAHKO TE LJUBI KAKOR JAZ - VILI RESNIK
7.	KO GA SANJA - FLIRT
8.	OH, BABY - SOUND ATTACK
9.	ZZ TOP - POTEČI LENUHI
10.	LUTKA - LARA BARUCA
TUJA LESTVICA
1.	IT’S MY LIFE - BON JOVI
2.	CISEITU-NEK
3.	BE WITH YOU - ENRIQUE IGLESIAS
4.	TOO MUCH HEAVEN - EIFFEL 65
5.	MOPE - THE BLOODHOUND GANG
6.	ANTON AUS TIROL - ANTON FEAT. DJ OTZI
7.	I WILL LOVE AGAIN - LARA FABIAN
8.	THE WAY YOU LOVE ME - FAITH FILL
9.	I WANNA LOVE YOU FOREVER - JESSICA SIMPSON
10.	DANSE AVEC MOI - KOSMONOVA
LESTVICA DOMAČIH 5
Lestvico lahko poslušate vsak torek v večerni oddaji Z LOJTRCO POD OKENCE.
1.	DOLENJSKA - Slapovi
2.	SEZIMO SI V ROKE - Nagelj
3.	OTROŠTVA ČAS - Čuki
4.	ČEZ SEDEM LET VSE PRIDE PRAV - Šaleški fantje
5.	K TEBI, MATI - Dan in noč
r KUPON ZA GLASOVANJE
Glasujem za slovensko pop	skladbo:_________________________ .
, Glasujem za tujo skladbo:_____________________________________ .
Glasujem za narodno zabavno	skladbo:_______________________.
Moj naslov:_________________________________________________I
Kupone pošljite na naslov:
Radio Brežice, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
I________________________________________________________________I
ŠTIRJE KOVAČI - Dravski splavarji
Legendarni ansambel s Koroškega je po osvojitvi zlatega petelina za najboljši narodnozabavni projekt v minulem letu že pripravil novo zgoščenko in kaseto. V 46 letih dela bo to že štiriintrideseti izid, Štirje
kovači pa ostajajo prav takšni, kakršni so ljudem najbolj všeč. Pripravili so nove narodnozabavne viže in tudi šest zabavnih skladb, ki so Prav tako delo vodje ansambla Franca Šegovca. Tudi on ostaja zvest svojemu slogu, ki se že od nekdaj napaja z lepotami Koroške, z dobroto in iskrenostjo tamkajšnjih ljudi. Nova kaseta in zgoščenka sta v naslovu posvečeni dravskim splavarjem, prav tako eni od žlahtnih Značilnosti koroškega konca.
30 let Šaleških fantov
Šaleški fantje so praznovali uspešnih in prijetnih trideset let. Jubilejni koncert so imeli konec junija v Vinski Gori, kjer so predstavili tudi svojo novo kaseto in zgoščenko. Šaleški fantje so prejeli veliko lepih nagrad, in sicer na ptujskem festivalu zlatega orfeja, v Števerja-nu nagrado za najboljšo izvedbo in druge. Franc Žerdoner je dobil veliko nagrad za melodije. Je avtor več kot sto melodij, besedila pa pišejo zlasti Vera Šolinc, Marinka Lesjak in Branko Zupanc. Šaleški
fantje, ki kljub častitljivi obletnici ansambla ostajajo mladi, so: Franc Žerdoner, Martin Adrinek, Edi Fidler, Srečko Feguš, Maja Lesjak, Boštjan Dermol in Ivo Gajšek.
Števerjan 2000
Pod borovci je minil 30. festival narodnozabavne glasbe v Števerja-nu. Med tridesetimi nastopajočimi so bili tudi naši domačini, in sicer ansambli Marjana Kočevarja, Jasmin in Tonija Sotoška. Nagrado za najboljši ansambel so prejeli Frajkinclarji, medtem ko so občinstvo najbolj navdušili Bobri. Najboljše besedilo je napisala Vera Kumprej, najboljšo melodijo pa Toni Sotošek. Ljubitelji narodnozabavne glasbe bodo lahko uspešnicam festivala prisluhnili tudi na zgoščenki, ki je izšla tik pred prireditvijo.
Srečanje harmonikarjev na Studencu
Studenec - Kar težko bi si predstavljali vroč julij, ne da bi v tem kraju sevniške občine zvenela melodija diatonične harmonike.
Tudi letos je bilo na prvo julijsko nedeljo na Studencu slišati zvoke harmonike. Srečanje je organiziral Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - območna izpostava Sevnica, zbralo pa se je kar 57 harmonikarjev in se preizkusilo v igranju na ta imenitni inštrument. Najstarejši med nastopajočimi je bil 76-letni Anton Bevec iz Hrastnika, najmlajši pa petletni Matevž Sodič iz Jesenic na Dolenjskem.
Član strokovnega odbora Zlate harmonike Ljubečne Zoran Kolin je za nadaljnje tekmovanje izbral naslednje harmonikarje: v kategoriji do 14 let Natalijo Hočevar iz Ponikev pri Studencu, Petro Simonišek iz Dolenjega Leskovca, Stojana Imperla z Blance in Ervina Struna iz Velike Cikave, v kategoriji od 15 do 25 let so si nastop v nadaljevanju priigrali Jože Gnidica in Roman Strlekar iz Sevnice, Dejan Vene z Gorenjih Jesenic, Marjanca Valenčak iz Bistrice ob Sotli, Viktor Malec iz Loke pri Žusmu, Zvone Baškovč s Senovega in Toni Pirnar iz Leskovca pri Krškem, v skupini od 41 do 60 let pa se bo za zlato harmoniko Ljubečne potegoval Jože Derstvenšek. V. Z.
ŠPORT
speedway
Matej vstopil v klub najboljših na svetu
Lonigo - Težko pričakovana sobota, ko so se proti italijanskemu Lonigu, kjer naj bi potekala Analna dirka svetovnega prvenstva posameznikov v speedwayu, odpravili karavana štirih avtobusov z navijači in drugi številni ljubitelji slovenskih mojstrov peščenih steza, je končno prišla. A naliv je pokvaril upanja tega dne, nekateri so se vrnili domov, najzvestejši pa so ostali. Vedeli so, da morajo spodbujati Mateja Ferjana in Izaka Šanteja. Ljubljenca slovenskega speedwaya si zaslužita vso podporo tako Hopla teama kot vseh drugih navijačev. Zvestoba in čakanje sta bila poplačana Lonigo so zaznamovali sreča, ponos in nepopisno slavje, saj je Matej Ferjan zmagal, Izak Šantej pa je osvojil dvanajsto mesto. Mateju je uspelo, Izaku pa želimo, da se mu sanje čim prej izpolnijo. Z Matejem Ferjanom smo se pogovorili na daljavo o njegovih vtisih in tudi načrtih.
Matej, iskrene čestitke za zmago! Kakšni so zdaj vaši vtisi in občutja ob tako pomembnem dosežku?
Zelo vesel sem tega super uspeha, lahko rečem kar presrečen. Pred tekmo sem upal, da bi se vsaj uvrstil v challenge, o zmagi pa res nisem razmišljal, vendar sem vedel, da v GP vodi samo prvo mesto. Ker sem zmagal že ob prvem ' Startu iz pozicije D, sem hotel nadaljevati v tem tempu. Resda so bili med vsemi mojimi Starti Poljaki, ki so vse malo ovirali in si med sabo pomagali, ampak nisem se vdal.
prestavili na nedeljo. Mene to res ni motilo, vsaj spočil sem si in si nabral novih moči za drugi dan.
hanik), stric Jože Ferjan (mehanik), oče Vili in Rajko Gorjanc, ki poskrbi skoraj za vse moje pa-
Ali vas je motilo, da so dirko prestavili na nedeljo?
Na treningu pred tekmo v soboto dopoldne je bila steza res precej slaba in neenakomerna, ker so nanjo nanosili precej novega materiala. Sicer sem trening zelo dobro izpeljal in ugotovil dobro nastavitev motorja. Pred tekmo pa so stezo polili z vodo, rahlo je začelo tudi deževati, tako da smo se s tekmeci in sodnikom dogovorili, da steza v takšnih razmerah ni primerna za tekmo, tako da so to
Resda je na stezi vse odvisno od vas samih, vendar je pomemben dejavnik tudi vaša spremljevalna ekipa.
Seveda sem ponosen tudi na spremljevalno ekipo, saj je to tudi del njenega uspeha. Na vseh tekmovanjih po Evropi (v Poljski, Nemčiji, Italiji ...) me spremljajo moj sosed Borut Gradi.šar (me-
pirnate zadeve in ureja internet. Ne smem pozabiti mame Angelce, ki našo ekipo pred odhodom vedno oskrbi s hrano in pijačo, da imamo več kot dovolj. In pa moje dekle Oki, ki seveda ne hodi po vseh tekmah in s katero se bolj malo vidim, a mi vedno stoji ob strani. Hvala lepa vsem!
Na dirke vas spremljajo vaši zvesti navijači, tudi tokrat so vam stali ob strani, vztrajali so in z vami pričakali nedeljo.
Že v soboto pred tekmo sem izvedel, da prihaja s štirimi avtobusi kar precej navijačev in še vsi drugi s svojimi vozili. To te le še spodbudi k boljšim rezultatom, kajti ob pestrem občinstvu in podpori samih navijačev lahko uspeh samo še izboljšuješ, ker ti dajejo, vsaj meni, malo moralne podpore.
Malo zaskrbljen pa sem vendarle bil, ker je bila tekma odpovedana in prestavljena na drugi dan, a sta kljub temu ostala dva avtobusa, nekateri pa so šli malo pogledat na uro v Slovenijo in se naslednji dan vrnili, tako daje bilo skoraj pol tribune samo slovenskih navijačev. Seveda se vsem lepo, najlepše zahvaljujem na čelu s sponzorji, saj so nekateri tudi prišli navijal.
ga in čaka me še kar veliko tekem, od teh nekatere zelo pomembne, na primer državno prvenstvo.
O naslednji sezoni bom začel razmišljati nekoliko pozneje, seveda ne prepozno, ker so priprave za GP.precejšnje, vendar upam, da mi bo uspelo.
Kaj pa nastopi Izaka Šanteja, gotovo ste bili pozami nanje?
Zelo sem bil vesel že njegovega nastopa v Olchingu v Nemčiji, kajti to je plus za slovenski speed-way, saj sva se do finala prebila kar dva tekmovalca.
Ali se bo zdaj kaj na vašem urniku spremenilo?
Za zdaj mislim samo na letošnjo sezono, kajti ta je še dol-
Lahko pa rečem, da sva skupen nastop odlično izpeljala in dosegla prvo in drugo mesto. S Starta sem potegnil, tako kot Izak, vendar me je sredi ovinka presenetila luknja, malo meje vrglo proti ograji. Tako sem bil na ravnini šele tretji, a sem do naslednjega ovinka prehitel Švaba in po zunanji strani na ovinku prišel še pred Šanteja, ki mi je tu seveda precej pomagal. Do konca pa sva peljala, kot se temu lahko reče, pari in dosegla odličen rezultat.
Karmen Molan
napovedi
mali nogomet
21.do 23. julij 2000 -
Kamp Nadiža Podbcla. Info.: (M 1/443-535
rekreacija
21.do22. julij 2000 - Špikov i dnevi. Info.: Hotel Špik, 04/58-80-120
plavanje
Lučkin memorial
THbovlje - Dvanajst članov Plavalnega kluba Celulozar iz Krškega je uspešno nastopilo na tradicionalnem Lučkinem memorialu.
Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah: za dečke in deklice ter kadete in kadetinje. Jaro Kovačič je osvojil tretje mesto na 100 metrov prosto s časom 58,78 in drugo mesto na 100 m delfin s časom 1.04,23; v isti disciplini je bil Mitja Furst osmi s časom 1.09,43. Sara Hojski je bila z 1.17,98 druga na 100 metrov delfin, tretja je bila Ve-drana Sember z 1.20,11, četrta z 1.20,34 pa Nina Andrijaševič. Na 100 m prosto je bila Nina Andrijaševič četrta s časom 1.08,55, Sara Hojski pa z 1.11,60 šesta. Maja Marušič je v disciplini 100 m prsno za kadetinje osvojila peto mesto, šesta je bila Dolores Žičkar.
Uspešna je bila tudi štafeta 8 x 50 metrov prosto, kije dosegla tretje mesto.
mali nogomet
Turnir ŠD Sušica
Cerklje - Športno društvo Sušica Dolenja Pirošica je organiziralo 22. nogometni turnir na igrišču pri cerkljanski osnovni šoli. Sodelovalo je šestnajst ekip iz vseh treh posavskih občin. Po zanimivih tekmah sta se v finalu pomerili ekipi ŠD Sobenja vas in Mana Artiče, zmagala je ŠD Sobenja vas z rezultatom 3:0. V tek-
mo za tretje mesto je favorizirana ekipa D & D bar Cerklje šele po šestmetrovkah premagala Drink-erse iz Velike vasi s 5:4.
Najboljši strelec turnirja je bil igralec ŠD Sobenja vas Stane Jalovec s šestimi zadetki, za najboljšega vratarja pa je bil razglašen Matjaž Tomše, prav tako iz ekipe ŠD Sobenja vas.
biatlon
Biatlon Kapele 20( zmaga Hrvatu
Kapele - Na šprinterskem biatlonu, ki ga je organiziral ŠD Power team ter je štel za slovenski in hrvaški pokal, je zmago sla-
alec z licenco Jože Novosele, Novice Extreme, je zasedel odlično 6. mesto. Dinjar je kot izvrsten tekač vodil že po prvem teku, na kolesu pa je svojo prednost zadržal in jo v drugem teku še povečal. Dirko je končal s prednostjo nekaj več kot minuto pred najbližjim zasledoval-
cem. Med veteranije v prvi kategoriji zmagal Anton Žagar, v drugi pa
je slavil Uroš Lampe. Med mladinci je kot prvi na cilj pritekel Gregor Zore.
Člani ŠD Power team so vložili
vil Hrvat Dražen Dinjar iz Triatlonskega kluba Rudolfa Preširna. Drugo in tretje mesto sta zasedla Matjaž Kovač, TK Triway, in Bojan Kos, Novice Extreme, oba Slovenca.Edini domači tekmov-
ogromno truda v organizacijo že druge tovrstne tekme, a je bil poplačan le del, saj je na dan tekmovanja močno deževalo, kar je vplivalo na število udeležencev in nasploh na potek organizacije. Pri Triatlonski zvezi Slovenije so že kandidirali, da bi naslednje leto pridobili tekmo, ki bi štela za državno prvenstvo.
speedway
Srednjeevropski pokal
Krško - Dirke za Srednjeevropski pokal so se udeležile ekipe Madžarske, Italije, Avstrije, Češke in Šlovenije, ki je po dveh dirkah vodila s 57 točkami. Tokrat je bila najuspešnejša ekipa Madžarske, ki sojo zastopali Norbert Magoši, Šandor Fekete in Janoš Golenya, zbrali so 31 točk in tako v skupnem seštevku prevzeli vodstvo s 85 točkami. Druga je bila ekipa Češke, Jan Hlacina, Richard Wolf in Vaclav Milik, 30 točk, tretja pa ekipa Slovenije, Izak Šantej, Janez Žibert in Primož Klenovšek. Naša ekipa si novimi 26 točkami v skupnem seštevku deli drugo mesto z ekipo Češke. Oboji imajo zdaj po 83 točk. V dirki za pokal okrepčevalnice Grand Prix Drnovo pa je bil zmagovalec Izak Šantej.
akcija
Veter v laseh
Ob koncu junija se je končala akcija Veter v laseh, s športom proti drogi. Tokrat je potekala že peto leto zapored in - kot je že v navadi - bila uspešno izpeljana. Udeležilo se je je kar 53 slovenskih krajev, približno dvajset, med njimi tudi občina Krško, se ji je letos pridružilo prvič. Nekateri kraji, ki so se odzvali v preteklih letih, tokrat niso sodelovali, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev na lokalni oziroma občinski
ravni.
Letošnje akcije se je udeležilo približno 16.000 tekmovalcev, prireditev pa je privabila tudi številne gledalce. Ob košarki, odbojki, rolanju in rolkanju so posamezni
organizatorji pripravili tudi tekmovanja v drugih športih. Letos je bil posebno zanimiv nogomet, tako da že razmišljajo, da bi postal standardni šport Vetra v laseh.
Ob športnem delu so potekale tudi druge dejavnosti, na primer likovno ustvaijanjc in ples na asfaltu, nekateri pa so organizirali tudi okrogle mize in srečanja, povezana z različnimi temami - od mamil do športa, zdravega načina življenja ...
Čeprav seje letošnja akcija Veter v laseh, s športom proti drogi na lokalni ravni iztekla, mlade zmagovalce čaka še sklepno srečanje, ki bo v soboto, 9. septembra, v Kopru, kjer bo še posebno veselo in zabavno.
skoki
Kostanjevica 2000
plavanje
Medalja Roku Kerinu
Kostanjevica na Krki - Kljub
težavam z vremenom je organizatorjem, Športnemu društvu Otok, uspelo izpeljati organizacijo skokov v vodo. Na mali 8-metrski skakalnici je bil zmagovalec Tomaž Lekan iz Postojne, drugi je bil Sergej Manfred, Šlap ob Idrijci, tretji pa Tomaž Strel, Mirna peč. Domača tekmovalka Alja Pinculič je zasedla peto mesto.
Na veliki 12-metrski skakalnici je bil zmagovalec isti, torej Tomaž Lekan iz Postojne, drugi je bil Egon Pavšič, tretji pa Dejan La-pajna, oba iz Slapa ob Idrijci. Jožica Cvelbar, domačinka in glavna organizatorka prireditve je bila četrta.
Maribor - Na odprtem plavalnem prvenstvu Slovenije in Pokalu mesta Maribor se je odlično odrezal 17- letni plavalec Plavalnega kluba celulozar Krško Rok Kerin, ki je v absolutni kategoriji na 400 m mešano s časom 4.59:20 osvojil drugo mesto in s tem srebrno medaljo. To pa je prva medalja za PK Celulozar Krško na tako velikem tekmovanju po končani karieri Natalije Repec.
kolesarstvo
Vabilo na 8. Rudijev memorial
v A
Kostanjevica na Krki - Rekreativno kolesarsko društvo Krško prireja v nedeljo, 20. avgusta, tradicionalni rekreativni kolesarski maraton 8.
Rudijev memorial v spomin na pokojne prijatelje kolesaije, člane društva.
Udeleženci bodo imeli na voljo dve progi, in sicer mali maraton v dolžini 35 km in veliki maraton v dolžini 90 km. Start maratona bo ob 9. uri, maraton pa bo potekal ob normalnem cestnem prometu. Kolesarji bodo vozili na lastno odgovornost in bodo morali dosledno spoštovati cestno prometne predpise ter navodila organizatorjev. Prepovedano bo prehitevanje čelnih spremljevalnih vozil, za varen potek maratona pa bodo skrbeli vozila policije, rediteljske službe in redarji ob trasi. Pravico do nastopa na maratonu imajo vsi rekreativni in kategorizirani kolesarji, ki se čutijo sposobne pre-
voziti pot v petih urah, otroci, mlajši od petnajst let pa smejo nastopiti le v spremstvu staršev ali polnoletne osebe.Organizatorji opozarjajo, daje zaradi razgibane trase, saj je hitrost na nekaterih spustih tudi preko 50 km na uro, priporočljiva varnostna čelada, pri otrocih pa je obvezna.
Rok Kerin
Seveda pa bodo tudi nagrade. Vsi udeleženci maratona bodo prejeli na cilju spominsko majico in toplo malico, spominske medalje pa bodo prejeli vsi udeleženci, ki bodo maraton prevozili do 14. ure. Podeljeni bodo tudi pokali in praktične nagrade, pa še bogat srečelov se obeta.
Prijavite sc lahko na dan prireditve, torej 20. avgusta 2000, od sedme ure dalje, startnina znaša 2500 SIT.
V spomin: Rudi, Štefan, Marjan, Rok, s to prireditvijo vam poklanjamo delček našega časa in našega življenja. Spomin še živi! Prijatelji, člani RKDK.
Spoštovani
bralci!
Vabimo vas, da se nam oglasite s svojimi športnimi podvigi in seveda tudi z napovedmi športnih dogodkov, ki se bodo zvrstili v času štirinajstih dni med izidom časopisa. Pišite nam in nas obveščajte o športnih tekmovanjih
ali rekreativnih prireditvah.
Naš naslov: Časopis SavaG-
las. Trg izgnancev 12, 8250 Brežice,
mail:sava.glas@radio-brezicc.si
Dobrodošli med nami in veliko športne sreče!
KRONIKA
Na južni meji vse hujša gneča
Posavje - Statistični podatki in druga merjenja jasno kažejo, da promet potnikov in vozil čez mejne prehode na območju Policijske uprave Krško, ki obsega prehode Obrežje, Slovenska vas, Dobova - železnica, Rigonce in Orešje, iz leta v leto občutno narašča. Glede na umirjanje situacije v republikah nekdanje skupne države, se bo ta še stopnjeval in potrebno bo poskrbeti za boljše ceste in drugo infrastrukturo.
Posebno zanimivi so podatki letošnjega polletnega obdobja, saj je do konca meseca junija na območju PU Krško državno mejo prestopilo 7.483.848 potnikov, kar je v primerjavi s polletnim obdobjem leta 1999 celo za 18 odstotkov več. V istem primerjalnem obdobju leto prej je državno mejo na tem območju prestopilo 6.321.782 potnikov. Zanimivo se zdi, da se je najbolj povečalo število prehodov državne meje prav na prehodu v Slovenski vasi in sicer za 27 odstotkov. To dejstvo je gotovo posledica obratovanja več nakupovalnih centrov, ki stojijo neposredno ob meji, najbolj množični kupci pa so potrošniki iz R Hrvaške. V povprečju državno mejo prestopa 3 do 5-krat več tujih kot domačih potnikov. V R Slovenijo je v prvih šestih mesecih letošnjega leta skupno vstopilo 824.606 in izstopilo 794.105 slovenskih državljanov, medtem ko je v našo državo v istem obdobju vsto-
pilo 2.936.061 tujih državljanov, PU Krško beleži tudi podatke o pre-izstopilo pa 2.929.076.	čkanju cestnih mejnih prehodov
V obravnavanem obdobju pa glede na število vozil, ki je približno
Gneča na posavskih mejnih prehodih je vse hujša. Posebno neprijetno za potnike je takrat, ko so kolone dolge, avtomobili pa se na soncu segrejejo tudi preko 60 stopinj Celzija.
enako kot gibanje števila potnikov. V strukturi vozil je povečanje števila osebnih avtomobilov za 20 odstotkov, tovornih vozil za 18 in avtobusov za 4 odstotke. Prehode je v prvi polovici leta prečkalo skupno 2.271.999 avtomobilov, od tega 519.999 z domačimi registrskimi označbami in 1.752.000 s tujimi registrskimi označbami.
Za 4 odstotek seje povečalo tudi skupno število vlakov, ki prevozijo državno mejo na prehodu Dobova.
Po mnenju načelnika OKC PU Štefana Hrena, je precejšen porast prometa na mejnih prehodih pričakovan, saj se razmere pri naših južnejših sosedih nekako urejujejo. V prihodnosti ho potrebno resno razmisliti o čimprejšnji modernizaciji cest in ostale infrastrukture na naših mejnih prehodih, še posebno zaradi “šengenskega” režima, ki ga bo verjetno, slej ali prej, Evropska unija skupaj z našo državo vzpostavila na meji z R Hrvaško.
Zaradi strahu smrt ?
Brežice, 16. - Ob vstopu v našo državo so dopoldne pri kontroli italijanskega državljana ugotovili, da se sopotnica v vozilu predstavlja s ponarejeno osebno izkaznico. V nadaljnjem postopku je 26-letna državljanka Romunije povedala svoje osebne podatke, a ni imela listine, ki bi jih potrdili. Kršitelja, ki sta bila prijeta ob 10. uri, sta skupaj čakala na postopek pri sodniku za prekrške Brežice v prostorih MMP Obrežje. Ob 12.45 je državljan Italije začel klicati na pomoč, saj je sopotnica dobila epileptični napad. Policisti in medicinski delavec, ki se je takrat nahajal na mejnem prehodu, soji nudili prvo pomoč. 20 minut kasneje je na kraj prispelo tudi reševalno vozilo, vendar je tujka umrla med prevozom v bolnišnico. Natančen vzrok smrti bo ugotovljen z obdukcijo.
Brez dovoljenja, registrskih tablic in z alkoholom v krvi
Senovo, 14. - Zaradi neprimerne hitrosti je voznik R.S. iz okolice Krškega izgubil oblast nad vozilom in trčil v ograjo na nasprotni strani vozišča, nato pa še v 18-letno peško, ki je zadobila hude telesne poškodbe. Povzročitelj nesreče je vozil osebni avto brez ustreznega vozniškega dovoljenja, brez registrskih označb in pod vplivom alkohola. Sledi kazenska ovadba.
Z nožem je mahal
Brežice, 13. - Tega dne je v večernih urah 25-letni S.K. iz Brežic v vinjenem stanju prišel na teraso gostinskega lokala v Brežicah. Od znanca je zahteval, da mu proda “travo”, ob tem pa gaje začel še žaliti in zmerjati, vse skupaj pa je šlo tako daleč, da je omenjeni iz rokava “džins jakne” potegnil dobrih 20 cm dolgi nož, s katerim je zamahnil proti dvema znancema. Slednja sta se zamahu izognila z odskokom od mize, nato pa sta zaprosila za pomoč policijo. Medtem pa je osumljeni zapustil kraj dogajanja, vendar se je vrnil še pravočasno, ravno ko sta policista zbirala obvestila o dogodku. Ker pa v nadaljnjem postopku ni upošteval zakonitega ukaza policista in hotel kraj dogajanja zapustiti, sta policista zoper njega uporabila prisilna sredstva in sicer fizično silo in sredstva za vklepanje. Med varnostnim pregledoma pa sta policista pri njem našla tudi nož, s katerim je ogrožal varnost oseb. Ker je obstajala bojazen, da bi osumljeni s kršitvami nadaljeval, je bil prepeljan na PP Brežice, kjer so ga pridržali do iztreznitve. V nadaljevanju zgodbe se bo S.K. srečal s sodnikom za prekrške, kjer bo pojasnil svoje kršenje javnega reda in miru, to pa še ne bo vse, kajti podana je bila tudi kazenska ovadba na ODT zaradi ogrožanja varnosti.
Potrebuje električni kabel
Brežice 11.-V tej noči je prišel neznani storilec na gradbišče Nak-
upovalnega centra Intermarket Brežice in se lotil dveh lesenih kolutov, na katerih je bilo navito 120 metrov električnega kabla, ju skotalil do žične ograje, tam pa je kabel odvil s kolutov, ga potegnil skozi ograjo, naložil na neznano vozilo in odpeljal neznano kam. Težaško delo, ki pa je lastnika oškodovalo za dobrih 280.000 SIT.
Napadel je policista
Brežice, 8. - Še sredi noči je bilo, ko sta se policista PP Brežice oglasila na železniški postaji Brežice, kamor soju napotili, ker je bil kršen javni red in mir. Skupina mladoletnikov si je na peronu omislila zabavo z razbijanjem steklenic, kar seveda pošteni državljani naj ne bi počenjali. Policist M.Š. je izvajal identifikacijski postopek, ko je k njemu pristopil 22-letni R.S. iz okolice Brežic, se naslonil na policista, ta pa ga je opozoril, naj se odstrani, vendar R.S. tega ni upošteval. Še več, obrnil se je proti policistu in ga s pestjo udaril v predel leve ličnice. Policista sta bila primorana uporabiti fizično silo in sredstva za vklepanje, zoper osumljenca pa je v nadaljevanju bil podan predlog na pristojno ODT, kjer bo pojasnil svoje početje.
Nepridiprav odšel z denarnicama
Brežice, 7. - Neznani storilec je tega dne prišel v pisarno svetovalne službe Osnovne šole Brežice in ker ni bilo uslužbenke, je priložnost izkoristil in iz ženske torbice vzel dve
patentni denarnici, v katerih so bili osebni dokumenti oškodovanke in 30.000 SIT gotovine.
Ta pa bo telefoniral!
Drnovo, 7. - Neznani storilec je to noč prišel do bencinskega servisa Petrol na Drnovem, ki se nahaja na hitri cesti št. 1 v smeri proti Zagrebu. Na glavnih vhodnih vratih je razbil steklo in se podal v notranjost, kjer si je postregel z mobilno telefonijo. In sicer: GSM telefonom Mobikvakač znamke Erikson, GSM telefonom Alcatel, GSM telefonom Nokia 5110, mimogrede je v žep spravil še 19 komadov MOBI kartic po 1000 SIT, 27 komadov MOBI kartic po 2500 SIT in 21 komadov MOBI kartic po 5000 SIT. To pa še ni bilo vse, kajti neznanec se je po tem odpravil še na drugo stran ceste, kjer se prav tako nahaja bencinski servis Petrol. Vstopil je na enak način kot v prvem primem in odtujil dva GSM telefona Mobi Sova, znamke Sagem, GSM telefon Mobikvakač znamke Erieson, GSM telefon Mobibelka znamke Sony in GSM telefon Alcatel. Lastnik je oškodovan za dobrih 330.000 SIT.
Vzel je malico, zdaj posluša radio
Kostanjevica, 6. - Neznani storilec je to noč v okolici Kostanjevice na Krki vlomil v vikend hišo, iz njene notranjosti pa je odtujil radio znamke Saba in nekaj prehrambenih artiklov. Lastnika je oškodoval za okoli 60.000 SIT.
n
m A
pravni nasveti
Navodila za izpolnjevanje oporoke
Pišite čitljivo s kemičnim svinčnikom. En izvod je oporoka, drugi le kopija in se ne podpisuje.
Kdaj deduje država?
Kadar ni zakonca in nobenega sorodnika, pokojni pa ni napisal oporoke.
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
Kaj se spremeni z oporoko?
Pomembno je vedeti, da oporoka razveljavi vse zakonske dedne predpise. Obstaja le ena izjema: kdor zahteva nujni delež, ga ni mogoče povsem izključiti iz dedovanja.
Kdo je upravičen do nuj-
nega deleža?
Zakon našteva kot nujne dediče pokojnikove potomce, posvojence in njihove potomce, njegove starše in njegovega zakonca. To so absolutni nujni dediči. Če nimajo sredstev za življenje, so lahko nujni dediči tudi pokojnikovi stari starši ter bratje in sestre, te imenujemo relativne nujne dediče. Nujni delež vključuje polovico zakonitega deleža in se lahko razveljavi samo, če je zapustni-
kov otrok ali kdo drug od svojcev z njim ravnal izredno grdo ali se izkazal za izredno nehvaležnega itd. To so skrajni primeri, v katerih se je dobro posvetovati z odvetnikom.
Ali je oporok več vrst?
Oporok je več vrst, med njimi so najpogostejše naslednje:
Lastnoročna oporoka
Lastnoročna oporoka mora biti napisana na roko ter podpisana s celotnim imenom in priimkom. V njej naj bo tudi podatek, kdaj ste napisali svojo poslednjo voljo. Nova oporoka lahko staro delno ali v celoti razveljavi. Oporoko je najbolje hraniti pri notarju ali pristojnem sodišču.
Sodna oporoka
Oporoko lahko po oporočitel-jevi izjavi sestavi tudi sodnik
113 - 113 - 113 - 113
Od 6. julija do 17. julija
Prometne nesreče
Na Policijski upravi Krško so v tem času zabeležili 44 prometnih nesreč, od tega 5 s hudimi in 8 z lažjimi telesnimi poškodbami. V Bolnišnici Novo mesto pa je za posledicami prometne nesreče, ki se je zgodila 26. junija, umrl 49-letni S.S. Prav tako je v prostorih MMP Obrežje umrla 26-letna državljanka najverjetneje Romunije, ki je zaradi ponarejenih listin čakala na sodniški postopek. Po epileptičnem napadu je kljub nudenju medicinske pomoči med prevozom z reševalnim vozilom v brežiško bolnišnico umrla. Natančen vzrok smrti bo ugotovljen z obdukcijo.
Ilegalni prehodi
Skupno je bilo v tem času prijetih 39 ilegalnih prestopnikov državne meje, od tega 22 državljanov Irana, skupino 9-tih so napotili v prehodni center v Ljubljano. Vse ostale ilegalce so vrnili na Hrvaško. Ob tem so policisti zajeli še šest sprevajalcev oziroma organizatorjev ilegalnega prehoda, državljanov Hrvaške, starih od 19 do 25 let.
Ponarejanje listin
Policisti so odkrili 13 tovrstnih primerov, od tega po tri državljane ZRJ ter Makedonije.
Zaseg orožja, vozil, mamil
Policisti so zasegli 10 kosov orožja, od tega največ pištol ter dve gumijevki na meji. 22-letnemu R.S. iz okolice Krškega so zasegli manjše dvocevno strelno orožje domače izdelave, cal. 5,6 mm in 8 nabojev ter 42,8 g posušenih rastlinskih delcev indijske konoplje.
Na MMP Obrežje pa so 37-letnemu državljanu,Hrvaške v notranjosti vozila našli štiri zavitke s 4025 g posušene konoplje. Iz vozila je pri kontroli pobegnil državljan BiH, ki so ga prijeli.
Na istem mejnem prehodu so odkrili v Nemčiji ukraden osebni avto Mercedes ter Peugeot Boxer, ki je bil ukraden v Franciji. Zoper osumljenca, ki sta ju vozila, je bila podana kazenska ovadba.
Vlomi, tatvine
V tem času beležijo tatvino 16 m3 smrekovih hlodov iz Javorja pri Studencu, ki so bili pripravljeni za odvoz, lastnik je oškodovan za okoli 260 tisoč SIT. Neznanec je oropal oba Petrolova bencinska servisa na hitri cesti na Drnovem in odtujil 8 različnih mobilnih telefonov ter okoli 70 kartic zanje v vrednosti okoli 330 tisoč SIT. Iz Osnovne šole Brežice je nekdo odnesel denarnico z osebnimi dokumenti in 30 tisoč SIT. Iz gradbišča Intermarketa v Brežicah je neznanec odtujil električni kabel v vrednosti 280 tisoč SIT, lastnika vikend hiše v okolici Kostanjevice pa je nepridiprav z vlomom oškodoval za 60 tisoč SIT.
112 - 112 - 112 - 112
Na Upravi za obrambo Krško so v tem času zabeležili 60 klicev občanov za nujno medicinsko pomoč in 18 za posredovanje veterinarja na domu, prejeli so še 13 naročil za odvoz kadavra in potepuških psov ter enega za odvoz povožene divjadi na hitri cesti.
Gasilci v tem času niso imeli veliko dela, so pa 15. 7. gasilci PGD Brežice reševali 15-letnega mladostnika iz opuščenega vodnjaka na Železniški postaji Brežice. Fanta so potegnili iz 4 metre globokega vodnjaka s pomočjo vrvi in varovalnega pasu. Ugotovili so, da je fant hodil po pokrovu vodnjaka, ki se mu je obrnil, na srečo pa je prometnik to pravočasno zaznal.
Zaradi udara strele je zagorelo v Sevnici, požar so pogasili domačini, člani PGD Sevnica, ki so tudi pomagali odstraniti ožgano pohištvo. Zaradi kratkega stika je zagorel električni kabel na stanovanjski hiši na Bregah. Na Senovem so gasili osebni avto, kije zletel s ceste, v Spodnji Pohanci pa so na cesto potegnili drugega, ki se je prevrnil na streho. Gasilci PGE Krško so pričakali vlak iz Sevnice, na katerem je na enem vagonu tlel premog. V naravi je dvakrat zagorel travnik ob magistralni cesti Log - Impoljca int še na Mali Dolini ter v bližini gozda med Črešnjicami in Hrastjem v KS Cerklje ob Krki. Zabeležili pa so še nekaj manjših požarov.
pristojnega sodišča, ko poprej ugotovi oporočiteljevo identiteto. Ko oporočitelj v sodnikovi navzočnosti tako oporoko prebere in podpiše, sodnik to v njej potrdi.
Pisna oporoka pred pričami
Oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, in pred njima izjavi, da je to njegova oporoka. Priči se podpišeta na oporoki s pristavkom, da se podpisujeta kot priči. Ta pristavek ni pogoj za veljavnost oporoke.
Oporoka v obliki notarskega zapisa
To je ustna oblika oporoke, ker jo sestavi notar po ustni izjavi oporočitelja. Zahteve o obličnosti
izhajajo iz odločb zakona o zunanji obliki notarske listine, kot jo določajo
31. in 37. člen zakona o notariatu in 43. člen, v katerem sta določena vsebina notarskega zapisa in podpis notarja.
Pisna oporoka, ki jo oporočitelj izroči notarju, postane notarski zapis, to je javna oporoka, ko jo notar potrdi. Notar to stori tako, da vanjo vnese svoje ime, način ugotovitve identitete oporočitelja in izjavo, da je oporoko oporo-čitelju prebral. Nato jo podpiše in pritisne svoj pečat. Pri tej obliki oporoke zakon ne zahteva prič.
Opozorilo!
Zakonci lahko oporoko sestavijo tudi skupaj. Vedeti pa morajo, da noben od partnerjev ne sme oporoke spremeniti brez privolitve drugega.
Kako je z dolgovi pokojnega?
Tudi ti se podedujejo. Kdor želi prevzeti dediščino, mora prevzeti tudi pokojnikove dolgove, posojila, hipoteke. Zanje jamči le v obsegu podedovanega premoženja. Zato se lahko dedič dediščini tudi odpove. Po zakonu o dedovanju to lahko stori z izjavo, ki jo da sodišču do konca zapuščinske obravnave (člen 133/1 zakona o dedovanju).
RAZVEDRILO
Sava Glas, 19.7.200 st
horoskop
OVEN
V zadnjem času seje zgrnilo nad vas mnogo dela. Priporočamo vam, da naredite izbor in malce več časa namenite Uidi zabavi. V prvi polovici tedna bo nekdo poskrbel za presenečenje.
BIK
Vaše nihajoče razpoloženje vam bo povzročalo še kar nekaj preglavic. Z malo sreče boste naredili to, kar vam narekuje srce. Znebite se predsodkov in negativnih misli. Ne jejte preveč kalorične hrane.
DVOJČICA
Ker boste tokrat zelo samozavestni, boste z lahkoto kos vsem opravilom, ki vas čakajo. Nekdo bi rad navezal stike z vami, pa ne ve, kako se vam približati. Obeta se vam zanimiv konec tedna.
RAK
Po dolgem času si boste privoščili nekaj, kar bo osrečevalo vas in vaše bližnje. Pomembno je, da preženete temne misli iz preteklosti in si ustvarite drugačen svet. Luna bo ugodno delovala na vas vse prihajajoče obdobje.
LEV
Vaša vitalnost v teh dneh ni na najvišji ravni, zato se poskušajte umiriti. Konec tedna si boste privoščili obilo zabave in srečno romanco. Zadovoljstvo lahko dosežete z najmanjšim trudom, zaupajte si.
DEVICA
Bolj kot kadar koli se boste zavedali svoje ranljivosti. Premislite, ali ne bi opustili neko razmišljanje in predsodke ter za spremembo poslušali glas srca. Najbolje bo, če boste sklenili kompromis sami s sabo.
TEHTNICA
V vaši okolici se marsikdo obrača po vetru, kar vas po eni strani jezi, po drugi pa vam daje veliko prednost Konec tedna bo minil v prijetni družbi, pozabili boste na vsakdanje težave.
ŠKORPIJON
Naslednji dnevi bodo predvsem delovni. Zadovoljni boste, ker ste opravili tako pomembno delo. V sporu delujte mimo in preudarno, samo s trezno glavo lahko dosežete želeni cilj.
STRELEC
V nepričakovanem zapletu se bo pokazalo, kako ste priljubljeni med znanci in prijatelji. Nihče vas ne bo usmeril, po kateri poti morate nadaljevati, zato vam ne bo preostalo drugega kot da počakate še dan ali dva.
KOZOROG
Sonce v vodnem znamenju bo ugodno vplivalo na vas. Iskali boste nove poti, kako doseči tisto, kar si želi vaše srce. Z velikim pričakovanjem boste zrli za nekom - bodite brez skrbi, opazil vasje.
VODNAR
Morda vas bo v prihodnjih dneh mučila negotovost, ali ste ravnali prav. Za nasvet vprašajte nekoga, ki vam je blizu. Pred vami je zanimivo srečanje, zaradi katerega vas bo prevzelo romantično razpoloženje.
RIBI
Okretni boste in izredno prilagodljivi, zlahka se boste izognili preizkušnji, ki vam jo je pripravilo življenje. Nasmehnili se boste nepričakovanim dogodkom in z veliko energije stopili v nov dan.
moda
Pravzaprav je žalostno, kako pomembna je obleka, ki naredi človeka, ne pa človek sam. Toda zgodovina nam potrjuje, da rrioda obstaja. Tokrat ne bo govora o zgodovini mode, temveč o modi in slogu. Vedno se piše, kaj je moderno, kaj se bo nosilo, nikoli pa o modi sami. Kdor ljubi oblačila, ljubi tudi vse, kar je povezano z modo: blago, umetnost ... Moda označuje človekov okus v času. Človeka lahko najprej izda ravno obleka. Veliko ljudi pa si ne upa, si ne vzame časa ali pa jim
sploh ni pomembno, kaj bodo
nosili. Drugi sledijo vsem modnim smernicam od spodnjega perila do obutve, pa vse morda niti ni videti dobro. Kajti zelo pomembno je, da človek pozna samega sebe, svoje dobre in slabe lastnosti, navade ... in potem lahko najde svoj pravi slog. Obleka se mora z njim ujemati, obleka in človek, ki jo nosi, morata biti v nekakšnem razmerju. Torej imeti svoj slog ni tako preprosto. Vedno je tudi pomembno, da obleka pristaja okolju, v katerem živi človek. Tudi to veliko ljudi ne upošteva. Pri oblačenju je zelo pomembna še postava. Kot ne pristaja vse debelim, tako ne pristaja tudi vitkejšim. Spet je tako, da imamo kakšen del telesa lepši kot drugi, zato ga ne smemo pozabiti poudariti. Ali nasprotno: zgodi se, da moramo kaj skriti. Pri oblačenju ne smemo pozabiti na barve,
kajti vse nam ne pristajajo, pa če so še tako moderne. Prav tako je pomembna tudi polt. Veliko ljudi sploh ne upošteva materialov ali krojev oblačil. Tudi te je treba izbrati previdno. Seveda to pogosto ugotovimo šele doma. O tem, kateri kroji in materiali pristajajo komu, bomo pisali drugič. Na žalost se veliko ljudi ne ubada z modo, ampak upošteva nasvete revij, prijateljic in podobno, kar ni vselej dobro. K sreči pa jih je tudi veliko, ki se z njo ukvarjajo, jo vedno znova iščejo in najdejo. Moda jim ne pomeni snobizma ali razkazovanja drugim, ampak ljubezen in vse, kar je povezano z njo.
Lea Šinko - Štraus
Nagrade
Uredništvo časopisa SavaGte, rIYg izgnancev 12, 8250 Brežice,
s pripisom “Nagradna križanka”
Fotokopij ne upoštevamo!
Internet
(1. del)
Gremo na morje
nagradna križanka

Knjižne nagrade, ki jih poklanja DZS Založništvo literature za pravilno rešitev nagradne križanke, prejmejo:
1. nagrado prejme Marija Radetič, Slogonsko 6, Kapele
2. nagrado prejme Marko Kadilnik, Do. Boštanj 41/a, Boštanj
3. nagrado prejme Anuška Kemulc, Artiče 49/c, Artiče
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: AKAD, NADA, GLEN, LINA, EO, GAŠPER, KASA, TOSKANA, AMAN, AVTO, KA, MALES, OR, VAS, ERA, PARADA, REMI, HI, IZAK, UNAC, AMILAZA, NA-RA, TONALIT.
Rešitev sedme nagradne križanke pošljite do petka, 28. 7. 2000 na naslov:
Tri izžrebance, katerih imena bomo objavili v prihodnji številki časopisa SavaG/a.v, čakajo knjižne nagrade.
SESTAVIL
BOJAN
MACUR
ZGORNJA
OKONČINA
LESENO OGRODJE PR! SITU
MAMA
ALUMINIJ
ŽIVLJEM.
TEKOČINA
RIBA. SKliNOLUSKAVKA, IZ NJENIH IKER PRIDOBIVAJO KAVIAR
BIVŠI
PREDSED.
VLADE
DRNOVŠEK
GESLO
FRANC.
REVOLUC.
ENAKOST
SODAVICA
ERIK
NOVAK
NOVINAR
DOBER-
ŠEK
GRŠKA
BOGINJA
MIRU
VRSTA
OBUČA
SMRTNI
BOJ
PREDLOG
OBLIKA
RAST!..
STEBLA
PISA-
TELJICA
PEROCI
TRGOVSKA
ZVEZA
NMEMŠKIH
MEST
RIMSKI
ZALOŽNIK
ENKE
KARIN
ZVONKO
IVANUŠIČ
ZEMELJ.
PLIN
DRSALKA
MAŠKOVA
CIRIL.
RUPRET
VRLINA,
KREPOST
GLEDA-
LIŠČE
NEMŠKI
FIZIK
MINERALNA VODA IZ ROGAŠKE SLATINE
SREBRNO
BELA
KOVINA
(TD
VZDRŽEN
ČLOVEK
BOŽJE-
POTNIK
ODPRTA
POŠKODBA
PISATELJ
JANKO
DRAGO
IBLER
PAS MED MORJEM IN
KOPNIM
JOŽE
EKART
TONY
BLAIR
LUDVIK
NOVAK
JANKO
IRGOLIČ
NAJVEČJI
SESALEC
DOLINA V JULIJSKIH ALPAH
NAŠE
GLAVNO
MESTO
PEVEC SMOLAR I
PREBI-
VALEC
JESENIC
mala šola računalništva
Za svoj prvi osebni računalnik sem sedel že davnega leta 1986. In kaj sem z njim počel? Urejal besedila, preračunaval številke z elektronskimi preglednicami in drugo. Vse to počnem še danes, samo z drugim računalnikom in programi. Bistvo mojega dela se ni spremenilo, pomembno pa se je izboljšalo delo z računalnikom, kar je mi je omogočil - internet.
Internet je beseda, ki jo zdaj slišimo vsak dan. Toda kaj je v resnici? S tehničnega stališča je to računalniška mreža, ki povezuje velikansko število računalnikov po svetu. Koliko podatkov je dostopnih uporabniku interneta, ne ve nihče. Vendar če vemo, da so zdaj tako rekoč vsi podatki v računalniku, dobimo približno predstavo. Samo ozrite se okoli sebe, ko ste v kakšni pisarni, uradu, proizvodnem obratu ali trgovini. Povsod sami računalniki! Internet se širi z neverjetno naglico. Tako je zdaj priključenih nanj že več kot dvajset milijonov ra-
čunalnikdv po vsem svetu. Internet uporabljajo podjetja, vojaške ustanove, državne organizacije, univerze, inštituti, šole in individualni - domači - uporabniki. Kaže, da bo v prihodnosti računalnik, priključen na internet, zamenjal radio in televizijo, pa še kaj se bo našlo.
Internet je več kot samo računalniška mreža z velikansko količino podatkov. Je navidezen prostor, v katerem ljudje komunicirajo, si izmenjujejo mnenja in izkušnje. Ta navidezni svet vam omogoča, da opravljate delo doma in se tako izognete dolgočasni vožnji v službo in nazaj, podjetje pa potnim stroškom, da časa sploh ne omenjamo. Vas zanima vremenska napoved? Nekajkrat kliknete z miško in že je pred vami skupaj s satelitskimi posnetki. Pri tem seveda niste omejeni samo na Slovenijo. Kaj pa odhodi letal, TV-spored, borzni tečaji? Dostopni so vam Wall Street in številne finančne organizacije. Večina slovenskih bank že omogoča skoraj vse finančne transakcije po internetu.
Da vse to poteka brez težav,
skrbi na tisoče ljudi, ki dajejo internetu življenje. Zelo zanimivo je tudi dejstvo, da ne obstaja organizacija, ki bi bila lastnica interneta in usmerjala njegov razvoj. Internet upravljajo in razvijajo njegovi uporabniki, naj so to državne ustanove, velika podjetja ali “samo” navadni ljudje. Lahko bi se reklo, daje internet v javni lasti. Da se ne bi kdo ustrašil vse te vrhunske tehnologije, naj za konec uvoda povemo še tole: uporaba interneta je preprosta in vsakdo, kdor je že kdaj delal v okolju Windows, ne bo imel nikakršnih težav.
Kaj je internet? Kot smo omenili, je to računalniška mreža. Če smo bolj natančni, je to mreža, ki jo sestavljajo manjše računalniške mreže po vsem svetu. Internet je torej mreža računalniških omrežij. Njegovi začetki segajo v leto 1969, ko so v okviru ameriškega obrambnega sistema postavili računalniško mrežo ARPANET, da bi lahko ob možnem splošnem vojaškem spopadu obdržali komunikacije za poveljevanje in vodenje vojne. ARPANET je začel operativno delovati leta 1975.
Mrežo so zatem večkrat nadgradili, posodobili in začeli vanjo vključevati tudi organizacije s civilnega področja. Tako je vojaška mreža sčasoma prerasla v internet in leta 1990 tudi prenehala obstajati.
Kot vse mreže je tudi interne1 sestavljen iz kablov, programskil1 jezikov za prenos podatkov (protokolov), programske opreme za uporabo internetnih storitev in seveda računalnikov. Čeprav internet sestavljajo različni računalniki, ki so povezani z različnimi kabli, ima uporabnik občutek, da so vsi povezani z enim. Za uporabnika so torej vse omenjene stvari nevidne. O sami tehniki pa v naslednji številki.
Branko Lavrenčič in Zoran TkavC
mobilna telefonija
■J.	-
I
GOSTOVANJE V TUJINI
Mnogi uporabniki mobilne telefonije si za cilj dopustovanja izberejo hrvaško Primoije. Redni naročniki pri uporabi njihovega omrežja ne bodo imeli težav, drugače pa je z uporabniki predplačilne telefonije, ki jih je v Sloveniji celo več kot rednih naročnikov. Ti bodo primorani pred odhodom še nekaj postoriti. Uporabniki predplačilne telefonije lahko izbirajo med gostovanjem za dohodne klice in gostovanjem po naročilu. Prvo omogoča le
sprejem dohodnih klicev in sporočil SMS iz Slovenije ter je primernejše za krajše bivanje v tujini. Treba je poklicati številko 125 in slediti navodilom odzivnika. Po sprejetju zahteve prejmemo od operaterja kratko sporočilo. Za daljši dopust pa je priporočljivo izbrati gostovanje po naročilu. To omogoča tudi odhodne klice in vse druge dodatne storitve. V Mobitelovem centra je treba oddati vlogo za gostovanje, račun pa je za vsak mesec gostovanja treba napolniti z najmanj 5000 tolarji. Sprejem klicev je možen le, dokler
je stanje na računu pozitivno, obračun odhajajočih klicev in storitev pa je sklenjen s prejetim računom na dom. Uporabniki predplačilnega sistema Halo bodo morali pri enem od Simobilovih pooblaščenih prodajalcev skleniti pogodbo, za vklop storitve pa plačati 2380 tolarjev. Tudi tu prejmete za opravljene storitve račun na dom, višina napolnjenosti stanja na računu pa ni določena. Poskrbeli so tudi za največje klepetulje. Vsak dan lahko opravite največ za 13.000 tolarjev klicev, na mesec pa za 30.000 tolarjev.
Za klice iz Hrvaške v Slovenija dopustniki plačajo celoten strošek plačilu za del pogovora pa se ne bv do izognili tudi pri sprejetih klic^1 iz Slovenije. Zagotovo je res, da W račun nekoliko večji kot sicer, vs® pa je odvisno od tega, koliko čas* bomo “na zvezi”. Naša operatcij® namreč obračunata tudi administrJ' tivni strošek za posredovanje. In s® namig dneva: strošek pošiljanja sp°! ročila SMS v Slovenijo je ptl hrvaškem operaterju Cronet celo z® polovico manjši kot pri nas.
Andrej Vilhd
I
^‘dva sva se odločila, da postaneva lačna. Saj bo malica res kmalu, u'nPak tale krompirček tako tekne. Na mizi naju je čakal in milo pro-s‘l> naj ga pojeva. In ker sva prijazna, sva mu ustregla!
Da boste vedeli, sploh ni hec tekati za pernato žogico. Pošteno sva se utrudila, zato je bil potreben tudi pošten počitek. Da pa ne bi samo sedela in gledala druge, sva si tudi midva privoščila pred malico.
Tega pa nisem izpustila iz rok! Glasba je moje življenje! Naj živi glasba! Sicer pa ... tokrat mi ni nihče očital, da je preveč glasno. Tu in tam se mi je kdo pridružil, pa smo skupaj poslušali.
koliko smo delali, kar smo hoteli, seveda so bili z nami mentorji, delavnic je bilo toliko, da se je bilo včasih kar težko odločiti, kaj bi Počeli. No, me smo se odločile, da si izdelamo nakit.
Brez zamere, ampak to je pa res zgolj naključje, da imam polna usta. Kaj morem, če je toliko dobrot okoli nas. Sicer pa se dokaz, da smo res vsi delali, vidi. To je bila likovna delavnica.
Fantje kot fantje! “Parkirali” so se pred televizijo in gledali filme. Sicer zakaj pa ne, saj je vsak lahko delal tisto, kar mu je bilo naj ljubše. Dva tedna je veliko in vsak dan se jim res ni ljubilo tekati za žogo.
Ali veš...
... da so ribe silno previdne? Včasih se skrijejo tudi pod kamne. ... da se ščuke bojijo vse ribe v ribniku?
... da lahko krap dočaka visoko starost? Krap lahko zraste v velikansko ribo, ki rije po blatu ter išče črve in ličinke.
... da se voda iz potočkov in zemlje steka v rečico, rečica se zlije v reko, ta pa v morje?
...da tudi voda v zemlji teče v zelo tankih curkih in tako lahko popolnoma prepoji tla?
... da je veter zelo zanimiv? Z njim se lahko tudi igraš. Ne verjameš? Poskusi!
... da se zvok sliši dlje v smeri vetra? S hrbtom se obrni proti vetru, tvoj prijatelj pa z obrazom. Medtem ko te prijatelj gleda, naj začne počasi hoditi nazaj, ti pa ga tu in tam glasno pokliči. Ko te ne bo več slišal, naj ti da znak z roko in te začne klicati. Sprva ga sploh ne boš slišal, če pa se ti bo začel približevati, ga boš prej ali slej zaslišal.
Uganke
Leze, leze iz peči, včasih se močno kadi.
(UJ!P)
Nekatere so velike, druge pa majhne. Ene imajo ograjo, druge ne. Lahko so zložljive ali ne. Vsekakor pa jih potrebujemo vsaj ponoči.
(Efpisod)
Brez nje ne gre, z njo pa so lahko tudi težave, še posebno ko je močno razmetana in potem sili vse iz nje.
(ejeuio)
Pogledam skozi in vse vidim. A skozi ne gre in ne gre.
(ou?]o)
za sladke sanje
Tiskarski škrat Flek
Tiskarski škrat Flek se je odločil preseliti. K tej njegovi pustolovščini pa je še kako pripomogel obisk tiskarskega mojstra Bucko-vega Nandka. Flek se je odpravil kar z njim. Ker je bila pot silno dolga, je pošteno zaspal.
Vsaka pot se enkrat konča in tudi Flekova se je iztekla. Ko avtomobilski motor ni več brnel, se je Flek prebudil. Previdno je pokukal izpod gore časopisa, v kateri je bil skrit, si pomencal očke in Previdno ozrl okoli sebe. Najprej ni nič videl, še enkrat si je pomenil očke, hja, in potem je zagledal lično urejeno majhno tiskarno. “Vauuu, kako je lepaaa!” mu je srček kar poskočil. “Tu je lepše in topleje kot v tisti stari veliki tiskarni!” je momljal Flek in že raz-
predal: “Zdi se mi, da bo m tu imel kar veliko dela.”
Počasi se je skobacal iz svojega skrivališča, se previdno ozrl na vse strani, da ga ne bi kdo opazil in mu že za dober dan pokvaril veselje, potem pa jo mahnil -naravnost k tiskarski barvi. Z neznanskim veseljem je čofnil vanjo in v trenutku je bil takšen kot pravi bavbav. Črn od barve je nato skočil na bel papir, ki je bil v bližini in čakal, da ga natisnejo - in popackal kar lepo količino belih listov. “Juhu, kakšen užitek, kakšno razkošje, kako nobel in fino!” se je veselil. Potem se je spomnil, da bi se lahko spomnil še česa. “Hm, hm, hm, kje neki imajo tukaj črke? Ja, nič, treba se bo malo sprehoditi in si ogledati
Kaj pa, če dežuje?!
Nič zato! Igramo se lahko marsikaj! Dež je v tem vročem poletju še kako potreben, zato naj le dežuje, mi se bomo pa igrali. Ena od možnosti je, seveda, če ti dovolita mamica in očka, da čofotaš po lužah. Ampak moj nasvet je, da tega raje ne počni. Čisto tako, za vsak primer, da ne bi staknil kakšnega prehlada. Tudi gledanja televizije do nezavesti ti ne priporočam, to škodi tvojim očem in zdravju nasploh. Če se zares ničesar ne spomniš, bi bilo morda čisto v redu, da razveseliš mamico in ji pospraviš stanovanje. Kaj? Da ne?! Prav! Pa ne!
Dobro, dobro, samo ne jezi se, no. Pa poiščimo kakšno igrico!
zadevo. Črkice, črkice, kje ste?” se je drl na ves glas. Ampak saj veste, to je škrat, zato ga ni nihče slišal.
Ko je tako raziskoval prostore tiskarne, pa skladišča in delavnice, kjer pripravljajo vse za tisk, je končno našel to, kar je iskal. Črke. Velike, male, debele in suhe, poševne pa ravne. “Tooo, tooo, oh, črkice, ve ste moje veselje in sreča!” je tulil. In če ste mislili, da je naš prijateljček že kakšno ušpičil, ste se pošteno zmotili. Vse to še ni bilo nič, kajti pozor! Zdaj se zmešnjava šele zares začne!
“No, zdaj pa veselo na delo. Hm, najprej si bom ogledal, kaj se da postoriti,” si je rekel, zavihal rokave, si poravnal čepico in se lotil raziskovanja. Tako je prišel
do besedila o otrocih. Takole je pisalo: "V teh dneh so otroci najbolj veseli novo zapadlega snega in bližajočih se počitnic. Veliki snežaki bodo krasili dvorišča in bele poljane ...” Tiskarski škrat Flek se je zarežal na vsa usta: “Odlično, odlično, mojster Flek, zdaj pa veselo na delo! Tako, hi, hi, hi, tu bomo obrnili, tole tukaj bom zamenjal, pa še malo obrnem, da, tako in še ta črka tukaj ... Tako, končano!” Tlesknil je s prstki in pogledal, kaj je nastalo: “V leh treh so roči debeli najbol surovo zariplega lesa in bliskajočih se učilnic. Veliki bedaki bodo krotili dvorjane in bili na policah ...”
O rezultatih Flekovega početja preberi prihodnjič.
šolar šolko
Recimo, da si punčka. Lahko se greš modno revijo. Ampak, pazi! Nikar ne razmeči vseh omar, ker ne vem, ali bosta mamica in očka zelo srečna. Pa nikar si ne nadeni vseh bojnih barv, ker se te lahko še kdo ustraši. Modna revija naj bo zmerna. Pokliči prijateljice, ogrnite se v rutice in šale, obujte mamine visoke pete in se sprehodite kot prave dame po dnevni sobi. Tudi frizuro si lahko omislite, saj se ni težko počesati, glejte le, da katera ne pomisli na kakšno striženje! Ker ne bom jaz nič kriv!
Kaj pa, če nisi punčka, ampak fantek? Nobene panike. Tudi fantki se lahko igrajo doma. Ob gori avtomobilčkov, ki jih imate, res ne bi smelo biti težav, kaj bi se igrali. Ne priporočam pa kakšnih divjih iger, na primer kavbojev in indijancev. Usmilite se sosedov, predvsem tistih pod vami.
Še nečesa sem se spomnil. Nič ne bi škodila kakšna dobra knjiga! Ali pa kakšen račun kot spomin na šolo. Ja, prijateljčki moji, mirne duše se lahko igrate šolo. To je igra, primerna za punčke in fantke, pa še silno koristna je. Prisežem!
Izlet
V ponedeljek smo šli na šolski izlet. Z avtobusom smo se odpeljali v Kostanjevico. Najprej smo se ustavili blizu Kostanjevice na Krki. Imeli smo malico, potem pa sta nam dva gospoda pokazala drevo, hrast, ki je tretji po vrsti, najdebelejši v Sloveniji. Razkazala sta nam tudi pragozd. Ko smo si to ogledali, smo se odpeljali v kostanjeviško jamo. V jami je bilo zelo hladno. Videli smo kapnike in netopirje. Obiskali smo šolo v Kostanjevici. Tam smo si ogledali umetniške slike. Ogledali smo si samostan, kjer so včasih živele nune. Tam imajo tudi galerijo. Potem smo se odpeljali na kmetijo, kjer imajo konje. Vozili smo se z zapravljivčkom in jahali konje. Priznam, da mi je bilo zelo lepo. Domov sem se vrnila utrujena in z lepimi spomini na izlet tretjega razreda.
Eva Slapšak, 3. razred OŠ Krmelj
■_________________-
Uganki
Lahko je velika, majhna, okrogla, štirioglata, pokrita ali odkrita. Največkrat ima štiri noge, no, včasih pa le dve.
(eziui)
Poglej, poglej! Kdo bi si mislil. Jaz stojim na tej in jaz na oni strani. Kaj neki je to?
(oiep3[So)

Aktivne počitnice Centra za socialno delo Krško
živijo! Smo otroci, ki obiskujemo osnovno šolo. Letošnje poletje je zelo zanimivo, tudi zaradi dveh razburljivih tednov, ki smo jih preživeli v družbi Centra za socialno delo v Krškem. Skupaj nas je bilo osemdeset in lahko nam verjamete, da smo poskrbeli za živžav, včasih že kar preveč. Žal se je teh zabavnih štirinajst dni izteklo, ampak kar nekako se še ne moremo posloviti od vseh, ki so bili z nami. Teh pa je bilo veliko. Radi se bomo spominjali naših skupnih doživetij, in čeprav smo se šele dobro poslovili, že komaj čakamo naslednjih skupnih počitnic. Zanimivo je tudi spoznanje, da bas je vsako leto več. Nekateri smo se letos srečali že tretjič, veliko pa je takšnih, ki so se nam pridružili prvič. Zdaj pa si oglejte, kako smo se imeli. En dan našega skupnega druženja je bil takšen.
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
SavaGlas, 19.7.2000
| pfrehcDom'
SOBOSUKKRSTVO
SPEKTRA p.n.o.
Sobenja vas 14 8262 Krška vas
Tel.: 0608/ 64-043 GSM: 04 1/ 408-381
D.O.O.
PROIZVODNJA »N TRGOVINA CEMENTNIH IZDELKOV
«255Artiče, Zg. obrež 22
Tel./Fax: 0608/ 64-429 GSM: (HI/ 726-095
Holyeva steza 1,8250 Brežice
Kamnoseštvo OD Jakša
(T ' ■* fhjy t Ji’ f!*'' )\ • * Vi" " , \ i
NAGROBNIKI STOPNICE IN TLAKI OKENSKE POLICE KAMNITA GALANTERIJA
CKŽ «5, KRŠKO TEL.: 07/490 09 00 FAX: 07/490 3010
Podjetje izvam
-promet z nepremičninami (posrednik z licenco IBN) -vpisi stanovanj v zemljiško knjigo-etažna lastnina -cenitve nepremičnin •druge tehnične storitve in svetovanja
Tei:/fax: 0608 62 332, GSM: 041 705 958
lra*P>
vsako soboto ob f
Nfl RADIU BREŽICE

RENAULT
HF^
Ocean
od 1.432.000 SIT
4. •'
Clio Ocean
od 1.537.000 SIT
Concorde ,1 od 2.649.000 SIT
radio Sony s štirimi zvočniki platišča iz lahke litine 15"
Laguna Concorde od 3.479.000 SIT
radio s CD predvajalnikom platišča iz lahke litine 16"
V ceno vozil je vHUučenJZDVL-
AKOIJA EU ROTA X
Pri zamenjavi vozil staro za novo do 180.000 SIT popusta!
AVTO CENTER KRAŠNA
Škocjan 22, 8275 ŠKOCJAN
Telefon: 068/76-270, 770-200

kino
Kulturni dom Krško
Petek, 21.7., ob 20. uri Nebeška vaba, drama; sobota, 22.7., ob 20. uri Nebeška vaba, drama; nedelja, 23.7., ob 20. uri Nebeška vaba, drama; petek, 28. 7., ob 20. uri Notting Hill, romantična komedija; sobota, 29.7., ob 20. uri Notting Hill, romantična komedija; nedelja, 30.7., ob 20. uri Notting Hill, romantična komedija.
Kino servis Brežice
Sreda, 19.7., ob 21. uri Vprašanje življenja in smrti, romantična f.; četrtek, 20.7., ob 19. uri Čarovnica iz Blaira, horor, in ob 21. uri Viskija v izobilju, komedija; petek, 21.7., ob 19. in 23. uri Čarovnica iz Blaira, horor, in ob 21. uri Mož, ki ti požene mravljince v kosti, horor; sobota 22.7., ob 19. in 23. uri Čarovnica iz Blaira, horor, in ob 21. uri Zgodilo se je tukaj, zg. - dom. drama; nedelja, 23.7., ob 19. uri Čarovnica iz Blaira, horor, in ob 21. uri Quatermass in luknja, okultni fdm; ponedeljek, 24.7., ob 19. uri Čarovnica iz Blaira, horor, in ob 21. uri Kes, socialna drama; torek 25.7., ob 21. uri Krvava nedelja, psihodrama; sreda, 26.7., ob 21.uri Konec Anglije, politična drama; četrtek, 27.7., ob 19. uri Med življenjem in smrtjo, akcijska drama, in ob 21. uri Erin Brockovich, drama; petek, 28.7., ob 19. uri Med življenjem in smrtjo, akcijska drama, in ob 21. uri Erin Brockovich, drama; sobota, 29.7., ob 19. uri Med življenjem in smrtjo, akcijska drama, in ob 21. uri Erin Brockovich, drama; nedelja, 30.7., ob 19. uri Med življenjem in smrtjo, akcijska drama, in ob 21. uri Erin Brockovich, drama; ponedeljek, 31.7., ob 21. uri Erin Brockovich, drama; torek, 1.8., ob 21. uri Erin Brockovich, drama.
/• ------------------------------------------------
Ekonomska in trgovska šola Brežice VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Bizeljska cesta 45, 8250 Brežice
razpisuje naslednja delovna mesta:
•	UČITELJA RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE (polni delovni čas, NDČ)
•	2 UČITELJA EKONOMSKIH PREDMETOV
(polni delovni čas, NDČ, pogoj: visoka izobrazba ekonomske smer)
•	UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA
(polni delovni čas, NDČ, pogoj: angleški jezik ali angleški/ nemški jezik)
•	UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA
(polovični delovni čas, NDČ)
Kandidati morajo imeti visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
Ekonomska in trgovska šola Brežice Bizeljska cesta 45 8250 Brežice
^ O izboru bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku.	.
lUi li/iUlV LhLZlVL

POSEZONSKA
as#
^ 'r=T

/ju Pildju Pražki
e-
|?)®(Ji)©(a)©aj©te ®(a) §1 QflGP&
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
Kako organizirati javno prireditev ali shod
Pravico do mimcga zbiranja in s tem organiziranja javnih prireditev zagotavlja Ustava Republike Slovenije kot človekovo pravico in temeljno svoboščino. Podrobneje določa pogoje, po katerih se lahko organizirajo javne prireditve, Zakon o javnih shodih in javnih prireditvah (Ur. list RS, št. 20/73, 42/86 in 8/90). Za organizacijo prireditev na cesti kot specifičnih prireditev pa je treba upoštevati še določbe Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. list RS, št. 30/98).
Pri Upravni enoti Brežice ugotavljamo, da organizatorji javnih prireditev in javnih shodov pri pridobivanju ustreznih dovoljenj za izvedbo prireditev ne spoštujejo prej navedenih zakonskih določb, kar povzroča veliko težav pri reševanju vlog. Da bi se temu izognili, dajemo naslednja pojasnila in napotke, tako za priglasitev javne prireditve ali shoda oziroma za pridobitev dovoljenja za izvedbo javne prireditve kot tudi za izvajanje gostinskih storitev na javnih prireditvah:
L PRIGLASITEV JAVNE PRIREDITVE OZIROMA SHODA, DOVOLJENJE ZA JAVNO PRIREDITEV
1.	Kdo je lahko organizator javne prireditve
Javno prireditev lahko organizira vsak državljan oziroma vsaka domača pravna oseba, tujec oziroma tuja organizacija pa le, če si predhodno za to pridobi dovoljenje. Prireditve na cesti lahko organizira le pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji.
2.	Kaj sta javni shod in javna prireditev
Javni shod je zbor občanov na prostem ali v zaprtem prostoru, ki na temelju prostovoljne udeležbe pod enotnim vodstvom izražajo svoja mnenja in stališča do vprašanj politične narave.
Kot javne prireditve se štejejo vsakršna zbiranja občanov zaradi razvijanja kulturnih, zabavnih, znanstvenih, športnih, tehničnih ali drugih aktivnosti tako, da je dostop k prireditvi dovoljen vsakomur. Organizator javne prireditve mora določiti vodjo javne prireditve, prireditev mora potekati po predvidenem programu, vnaprej morata biti določena tudi čas in trajanje prireditve. Na prireditvi mora organizator zagotavljati red z organizirano rediteljsko službo.
3.	Dolžnosti organizatoija javne prireditve in javnega shoda
Organizator mora javno prireditev, kot so veselica, razstava, predstava ipd., za katero ni potrebno dovoljenje, priglasiti upravni enoti, na območju katere se organizira, najmanj 5 dni pred nameravano prireditvijo, javni shod pa je treba priglasiti 3 dni pred časom, za katerega je napovedan.
Za vse prireditve s povečanim tveganjem in za ognjemete je treba zaprositi za dovoljenje, in sicer najkasneje 5 dni pred prireditvijo. Za dovoljenje za športne ali druge prireditve na cesti pa mora organizator zaprositi najkasneje 30 dni pred prireditvijo. Če se organizira javna prireditev na cesti na območju dveh ali več upravnih enot, je treba prošnjo za dovoljenje nasloviti na Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije. Navedene roke je treba spoštovati, ker mora upravni organ vse vloge, prispele po predpisanem roku, zavreči. V teh primerih se šteje, kot da prireditev ni bila priglašena oziroma da vloga za dovoljenje ni bila vložena.
V	vlogi je treba navesti: podatke o organizatorju prireditve oziroma sklicatelju javnega shoda, kraj in čas ter trajanje javne prireditve oziroma shoda, program prireditve, kdo je vodja prireditve oziroma shoda, podatke o rediteljski službi. Obrazec vloge se lahko dobi v vložišču upravne enote ali na internetu na spletnih straneh Upravne enote Brežice: http://www.sigov.si/uebrez/ (obrazec 1.16).
Vlogi je treba priložiti (odvisno od vrste prireditve):
•	pri uporabi odprtega ognja: načrt zavarovanja in nadzorovanja kurišča v skladu z Uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Ur. 1. RS, št. 62/95);
•	pri javni, zlasti športni, prireditvi: dokazilo o zagotavljanju nujne medicinske pomoči v skladu s Pravilnikom o službi nujne medicinske pomoči (Ur. 1. RS, št. 77/%);
■	dovoljenje (pogodbo, soglasje) lastnika nepremičnin, na katerih bo potekala prireditev;
•	pri izvedbi ognjemeta ali uporabi drugih pirotehničnih izdelkov: elaborat izvedbe ognjemeta z mnenjem inšpektoija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
•	upravno takso (za priglasitev 750 tolaijev, za dovoljenje 3750 tolarjev).
Za prireditve na cesti pa je treba k vlogi priložiti še:
•	načrt ukrepov za varno izvedbo, ki naj vsebuje opis kritičnih mest, z določitvijo načina zavarovanja in drugih ukrepov, ki jih bo zagotovil za varno izvedbo prireditve, določitev odgovornih oseb, skico trase prireditve, navedbo, za koliko časa in v kakšnem obsegu bo moten ali prekinjen cestni promet, število udeležencev in spremljevalcev;
■	izjave oseb, odgovornih za varno izvedbo prireditve, da bodo zagotovile pravočasno in dosledno izvrševanje ukrepov, določenih v dovoljenju in načrtu ukrepov;
•	dovoljenje za zaporo ceste ali omejitev prometa pristojnega upravnega organa za promet, če je zaradi športne hitrostne ali druge prireditve na cesti treba prepovedati ali omejiti promet;
•	soglasje pristojnega organa lokalne skupnosti, če prireditev ali z njo povezana preusmeritev prometa poteka na lokalnih cestah ali poteh;
■	opis, obliko, barvo, vsebino in mere posebnega znaka spremljajočih vozil organizatorja.
Če se na cesti organizira športna hitrostna prireditev, mora organizator vlogi priložiti tudi prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve ob zapori ceste ali omejitvi prometa, ki jo izdela pravna oseba, registrirana za takšno dejavnost. V času, ko se bližajo volitve, organizatoije javnih shodov še posebno opozarjamo, da morajo, ko se organizira javni shod na javnih površinah (cestah, ulicah, trgih), priglasitvi shoda priložiti soglasje upravljalca javne površine.
4.	Katera dovoljenja si mora organizator v zvezi z javno prireditvijo še pridobiti
V	večini primerov si mora organizator pridobiti še druga dovoljenja oziroma soglasja, na primer:
•	odločbo upravne enote o dopustnosti in načinu uporabe zvočnih in drugih naprav;
■	dovoljenje ministrstva za okolje in prostor za začasno ali občasno čezmerno obremenitev okolja;
•	dovoljenje upravne enote za postavitev začasnih objektov;
•	dovoljenje upravne enote za prodajo živil in pijače v premičnih objektih;
•	dovoljenje upravne enote za izobesitev tujih zastav;
•	dovoljenje ministrstva za finance, Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo, za izvedbo klasične igre na srečo (srečelova, tombole) večje vrednosti.
II. IZVAJANJE GOSTINSKIH STORITEV NA JAVNIH PRIREDITVAH
Za izdajo dovoljenja za izvajanje gostinskih storitev zunaj gostinskih prostorov na prireditvah je pristojna upravna enota, na območju katere se organizira javna prireditev.
Organizator gostinskih storitev na prireditvah mora najmanj 15 dni pred izvedbo javne prireditve upravni enoti predložiti:
•	pisno vlogo;
•	priglasitveni list, potrjen na Davčnem uradu Brežice, izpostavi v Brežicah, če je gostinec samostojni podjetnik, oziroma registracijo in odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinskih storitev, če je gostinec pravna oseba;
•	dokazilo o lastništvu zemljišča in soglasje lastnika prireditvenega prostora;
•	dokazilo o priglasitvi del (če se dejavnost opravlja v začasnem objektu, namenjenem sezonski turistični ponudbi, si je treba predhodno pridobiti dovoljenje za postavitev le-tega pri organu, pristojnem za gradbene zadeve);
•	upravno takso.
Glede na to, da mora upravna enota pred izdajo odločbe o opravljanju gostinskih storitev zunaj poslovnega prostora pridobiti še soglasje pristojnih inšpekcijskih služb, in glede na povečano število prireditev v obdobju maj-september predlagamo organizatoijem javnih prireditev, da pravočasno začnejo postopek pridobitve ustreznih dovoljenj.
UPRAVNA ENOTA BREŽICE načelnik Darko Bukovinski
GRADITELJI POZOR!
Kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade po zelo konkurenčnih cenah.
Dušan Tržan s.p. GSM: 041/ 642-762

mali oglasi
Prodam akustično kitaro-Cremona, letnik 1918, dobro ohranjena, cena po dogovoru. Naslov v uredništvu Radia.
Prodam 1 ha nasada jablan. Gina po dogovoru, naslov v uredništvu.
V Brežicah v neposredni bližini obvoznice oddamo skladiščne prostore v izmeri 160 m2 in pisarniške prostore v izmeri 90 m2. Informacije na številki 041-757-465.
Prodam Peugeot 405 GR -lux 1.8, letnik 1993. Delno po-škodovan.Telefon: 0608-61-980
Prodam FORD ORION, letnik 91, oprema GHIA SI, zelo lepo ohranjen, vlečna naprava in veliko dodatne opreme, cena 6.500 DEM. Pokličite 041-415-711.
Kupim kubik suhih hrastovih plohov, debeline 80 cm. Telefonska številka 041-788-222.
Prodam osebni avto ALFA ROMEO 33, 1.7 ie, letnik 93, cena po dogovoru. Pokličite 041-844-887.
Supetar na Braču - Ugodno oddamo sobe ali ležišča v zasebni hiši, z možnostjo uporabe kuhinje in sanitarij. Parkirni prostor je zagotovljen. Informacije na tel. št. 00385 21 373 832 ali 00385 21 630 276.
MHZ
RADIO
BREŽICE
in
ČASOPIS
SAVAGLAS
vabita k sodelovanju
novinarje in tiste, ki bi to delo želeli opravljati. Pokličite nas ali pa se osebno oglasite na naslovu našega uredništva.
Časopis SavaGlas - časopis za Širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Direktor: Peter Špiler
Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 264, tclefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si
Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250
Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%.
SavaG&s, 19.7.2000
Šestnajsta
špranje in okenca posavcev
Več nas je na pomembnih položajih, močnejši bomo
Mag. Andrej Vizjak je državni sekretar za področje zaposlovanja, prestrukturiranja in poklicnega izobraževanja. Po novem je pristojen tudi za področje odkrivanja in preprečevanja dela in zaposlitve na črno. To je velika odgovornost, ki je bila v prejšnji vladi naložena kar dvema državnima sekretarjema.
Kaj ste nasledili od ministra Ropa? Govori se, da sredstva za ohranitev delovnih mest niso bila vedno uporabljena namensko, ampak namesto delavcem tudi v prid delodajalcem.
“To je res. Glede tega, kar sem prevzel na ministrstvu, ugotavljam, da so pri nekaterih programih že zdaj, to je po polovici leta, sredstva, namenjena za plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje za novo zaposlene, že nekajkrat presežena. Ugotavljamo, da bo primanjkljaj samo na tem
področju 2,8 milijarde tolarjev na letni ravni.”
Kako pa je z zakonom o delovnih razmerjih? Kdaj bo vendarle zagledal luč sveta in kaj bo prinesel novega?
“Ta zakon je že prestal prvo branje v državnem zboru, zdaj potekajo pogovori s socialnimi
partnerji. Naša obveza do Evropske unije pa je, da ga sprejmemo čimprej. Trenutno največ pozornosti namenjam vzpostavljanju učinkovitega sistema stimulacij agencijam za posredovanje dela in programu javnih del, ki se pogosto zlorabljajo.”
Kot podžupan občine Brežice ste odgovorni za gospodarstvo. Katere so prednostne naloge na tem področju?
“Trenutno v naši občini potekajo priprave na dva močna državna projekta (gradnja avtoceste in verige hidroelektrarn na spodnji Savi). Oba pomenita za občino Brežice veliko priložnost, lahko pa tudi nevarnost. Zato moramo znati te priložnosti, ki se nam ponujajo, izkoristiti pri pritegnitvi kakovostnega kapitala v našo občino in odpiranju delovnih mest. Omenil bi tudi uspešno dogovarjanje o uporabi cerkljanskega letališča
v civilne namene, ki je v sklepni fazi. Že to jesen pričakujemo v Cerkljah prva civilna letala. Nevarnosti pa so: neusklajeni posegi države v okolje brez soglasja občanov in s tem vsiljevanje rešitev državnega projekta, ki je za nas nespremenljiv. Toda več ko je Bre-žičanov na pomembnih položajih v državni upravi v Ljubljani, več je možnosti, da nam bo uspelo izkoristiti predvsem dobre strani vseh teh projektov.”
Andrej Vizjak je Brežičan, star 35 let, in mag. elektrotehnike. Je poročen in srečni očka Marjana, Janka in Katarine. Tudi žena Slavica je Brežičanka. Živijo v hiši svojih prednikov, vinograd in zidanico pa imajo na Rucman vrhu pri Sromljah. Ker prebivajo v Brežicah, se Andrej vsak dan vozi v službo v Ljubljano.
Žan Kosec
fotoreportaža
ROCK OTOČEC 2000
Dobra glasba, blato in pivo
Prečna pri Novem mestu - Na letališču v Prečni je 7., 8. in 9. julija potekal ROCK OTOČEC pod organizatorsko taktirko Francija Keka in Marjana Pirnarja. Festival seje začel ob 18.30 z nastopom izjemnih domačih skupin. Organizatorja sta tudi tokrat poskrbela za zanimivo glasbeno dogajanje, glavna atrakcija pa je bil legendami THE ROLLINS BAND, ki velja za osrednjo skupino postpunkovske renesanse in je pomembno vplival na svetovno alternativno sceno devetdesetih let. Na veliko veselje obiskovalcev je v soboto začel padati dež, ki je postal že kar zaščitni znak festivala. V popoldanskih urah so se vrstile razne igre v blatu, večer pa so zaznamovale domače in tuje glasbene skupine, med njimi Oko, Vlado Kreslin, The Jinx. Nedeljo so popestrili Siddharta, Magnifico in Hladno pivo.
Z zahajajočim soncem v očeh in odlično kostumografijo je v petek nastopila skupina Rodolju-bac.
Bi Vsakoletna atruk-
■ cija festivala je seve H da blato, letos ga je
H ustvarila narava in H ne gasilci. Udeleže
^ nci trdijo, da je naravno mnogo boljše in da igre v blatu postajajo iz leta v leto zanimivejše.
■ Zaradi pomanjka-V nja finančnih sredstev
■	so si letos omislili
■	malce drugačno
■	uradno vozi- t---------
■	lo prireditve. 1 I O njegovi upo- 1 f rabnosti se je I
prepričal tudi or- I ganizator Franci Kek.
Tudi letos so potekale razne delavnice, med njimi se je izkazala zlasti frizerska, kar se vidi tudi s fotografije.
Pogled na kamp v ranem jutru. Lepo se vidi, kaj iz zemlje in vode ustvari nekaj tisoč nog.
Pogled na oder in zveste poslušalce, nekateri so pred odrom vztrajali vse do jutra in še dlje.
Andrej Stopar
Še malo pa bo Podbočje drugi Vipavski Križ, če bo kaj sreče, morda le Sveti Križ. Samo da ne bi pobudniki vrnitve imena doživeli podobno kot tisti, od katerih so dobili podporo. S postelje so menda šli naravnost k tistemu, ki ima vse pristojnosti, da nad tabo naredi dokončen križ.
V	zadnjem času v Posavju opažamo naraščanje priljubljenosti Občinarjev. “In” si, če si znaš prislužiti vrstice v policijskem zapisniku. In če nate že pozabijo, se moraš za svojo priljubljenost toliko bolj potruditi - kriv ali nedolžen. Počakajmo! Resnica bo pokazala, kdo bo najbolj “in”.
Z novim trgovskim sosedom lahko začnemo nove nagradne igrice. Dokažimo, ali je mesečna nakupovalna košarica res takšna, kakršna je videti na prvi pogled. In nagrada? Menda že morebitni poraženec obljublja mesečno košarico.
V	turistični sezoni je državna meja ogledalo gostoljubnosti, mi pa se na največjem prehodu v Posavju še vedno razkazujemo z neokusnimi zabojniki. Morda bi lahko rekli, daje še huje v Orešju, kjer obiskovalca najprej pretrese naš “kraški” svet, ki odkriva globino temeljev mostu med sosednjima državama, nato pa ga opozarjamo še na naše zelene površine. In to tako zavzeto, da tuji gost ne vidi niti imena države, v katero je prišel.
Spletk v Rudniku Senovo v zapiranju je menda vse več. Čeprav nekdanji rudarji in krajani po večini ne vedo, za kaj gre, pa so razlogi za čudna dogajanja, sliši se neverjetno, je pa, kot kaže res, v denarju. Po nekaterih informacijah je prejšnja vlada denar za zapiralna dela že “pokurila”, s tem pa rudarje, rudnik in kraj osiromašila za več kot pol milijarde slovenskih tolarjev. Nastalo situacijo poskušajo “preveslati” čim hitreje in čim manj boleče, kar pa se v tem trenutku očitno ne da.
Dolenjo vas in Zdole od prejšnjega tedna povezujeta novi turistični poti, po katerih so nekdaj hodili dninarji. Na delo. Na otvoritvi seje zbralo precej pohodnikov vseh generacij. Zanimivo je bilo poslušati pogovore, še posebno enega, med mlajšim fantom in starejšim gospodom. “Minili so cajti, ko smo res trdo garali, danes se očitno ta mladi raje zabavate.”
“Stric, povejte mi, kakšno korist pa bi imel od tega, če bi delal?”
“Kaj, hodit boš pa šel, mule preklemani?”
“Do Zdol bom menda že prš'u, gor se ga bomo pa nažrli, ko ponavad, pa bo!”
Na sevniškem mostu čez reko Savo se pogostokrat ustavljata dva moška in gledata v reko.
Veliko mimo vozečih je pomislilo, da gre za dva zaljubljena, ki tega ne znata skrivati, spet drugi so se zbali, da si ne utegneta vzeti življenji. In tako so minevali dnevi, pa tedni, dokler se jima nekega dne ni pridružil sevniški “terapevt” in daleč po Posavju znani Ljubo. Ko ju je vprašal, ali je kaj posebnega, sta mu odgovorila, da ni.
“Kaj pa potem tu delata, v paru?”
“Z mostu se lepo vidi, kje ravbajo somi.”
KreArt je uspel. Zadovoljni so vsi, tako organizatorji kot “kre-artovci” ali kreativci, kot jim pravijo Ločani. Po zaslugi radeških in loških kulturnikov je Loka pri Zidanem mostu tisti slovenski kraj, ki je menda največkrat upodobljen ali opisan v delih najbolj priznanih likovnih in literarnih umetnikov. V Loki se namreč večkrat na leto dobijo in zatrjujejo, da jim okolje zelo prija in da so domačini neverjetno gostoljubni in prijazni. Letos so organizatorji vse udeležence KreArta vozili tudi z radeškim splavom, samo toliko, da preverijo, ali gostje o svojih gostiteljih govorijo odkrito in iskreno, ali pa samo kar tako. Po uspeli vožnji je vprašanje postalo neumestno.
Izbrana Miss Dolenjske
Otočec- V Restavraciji Tango je minulo soboto potekalo tekmovanje za izbor Miss Dolenjske. Med velikobrhkimi dekleti je Miss postala Katja Gačnik iz Novega mesta (v sredini), prva spremljevalka Tina Zadravec d Maribora (desno), druga spremljevalka pa Mateja Rot iz Grosupljega.