k ptujski GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO II ŠT. 3 MAREC 1978 perutnizia.!* Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela Dosedanji delegati DS DO poslednjič zasedajo Foto: L. C. Delavski svet razpisal volitve za 11. april Delavci v temeljnih organizacijah so v preteklih dneli na zborih delovnih ljudi obravnavali predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovno skupnostjo skupnih služb in temeljnimi organizacijami kot koristniki storitev delovne skupnosti. V tem sporazumu gre za eno izmed največjih novosti v naših družbeno ekonomskih odnosih. Delavci temeljnih organizacij svobodno menjavajo delo z delavci v družbenih dejavnostih (zdravstvo, šolstvo, kultura, znanost itd.) v skladu s svojimi in skupnimi interesi. V to skupino dejavnosti z dohodkovnega vidika spadajo tudi opravila, ki jih delavci temeljnih organizacij skupno opravljajo v delovni skupnosti skupnih služb. Tak samoupravni sporazum bi morali delavci skleniti z vsemi vrstami družbenih dejavnosti, vendar na tem področju svobodne menjave orjemo šele ledino. Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela bodo dokončno sprejeli delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela in delavski svet delovne skupnosti skup nih služb. V splošnih določbah je ugotovitev, da delavci temeljnih organizacij združenega dela ustanavljajo delovno skoup-nost za izvrševanje tistih skupnih opravil, ki jih je smotrno skupaj opravljati. Skupno opravljanje določenih o-pravil je torej izrazito ekonomske narave. V drugem poglavju so podrobneje opredeljene naloge oz. opravila ter organizacija delovne skupnosti. Razna o-pravila so podrobno opredeljena po sektorjih delovne skupnosti t. j. razvojno planskem sektorju, komercialnem sektorju, finančno računovodskem sestorju ter splošnem sektorju. Razvojno planski sektor obsega opravila razvoja dejavnosti temeljnih organizacij. planiranja .analiz ter pripravo in kontrolo investicij. V komercialnem sektorju se izvršujejo opravila koordinacije glede prodaje izdelkov temeljnih organizacij, nadalje delavci delovne skupnosti o-pravljajo v imenu in za račun temeljnih organizacij nabavno službo za glavne surovine in materiale. V komercialnem sektorju se opravljajo še zunanjetrgovinska opravila. Finančno računovodski sektor obsega posebno finančno službo, kot samostojno organizacijsko enoto za izvrševanje finančne funkcije ter računovodstvo tmeljnih organizacij, ki obsga opravila v finančnem računovodstvu, stroškovnem ter računovodstvu osebnih dohodkov. V ta sektor spada obdelava podatkov. Splošni sektor obsega opravila kadrovske službe, pravne službe, službe za razvoj samoupravljanja, varstva pri delu, interne kontrole ter internega glasila. Število delavcev v delovni skupnosti se določa z vsakoletnim planom glede na obseg nalog, ki jih mora delovna skupnost izvrševati. V IV. poglavju so navedene osnove in merila za pridobivanje dohodka delovne skup nesti, Položaj delavcev delovne skupnosti je glede pridobivanja dohodka specifičen, vendar podoben. V začetku leta temeljne organizacije načrtujejo potrebno število delavcev v delovni skupnosti, njihove stroške, osebne dohodke po skupnih osnovah in merilih ter del dhodka za skupno porabo. Na ta način dobimo vrednost storitev delovne skupnosti. Temeljne organizacije, koristniki storitev delovne skupnosti pokrivajo del vrednosti storitev delovne skupnosti iz svojega dohodka in sicer v razmerju z vrsto in obsegom storitev, ki jih od delovne skupnosti prejemajo. Osebni dohodki delavcev delovne skupnosti so odvisni od doseženega dohodka v temeljnih organizacijah, oz. od poprečij OD v temeljnih organizacijah združenega dela. Z enajsto sejo delavskega sveta delovne organizacije Meso-kombinat Perutnina Ptuj se je zaključilo dveletno mandatno obdobje dosedanjim delegatom, ki so jih pred dvema letoma izvolili v ta organ delavci in kooperanti v vseh temeljnih organizacijah združenega dela. Po potrditvi zaključnega računa za leto 1977 so delegati zelo pozitivno ocenili dosežene rezultate v gospdoarjenju in v samoupravljanju. V tem obdobju je Meso-kombinat Perutnina Ptuj zelo u-spešno posloval, kar je zlasti razvidno v povečanem prihodku in dohodku, posebej pa še v zveči-ni produktivnosti in proizvodnji. Razveseljiv napredek je bil dosežen tudi v nadaljnjem razvoju samoupravljanja, ki je ob izredni pe- V V. poglavju so opredeljena sredstva delovne skupnosti. Sredstva delovni skupnosti zagotovijo temeljne organizacije. Delovna skupnost nima lastnih sredstev. Sporazum vsebuje tudi pravice, obveznosti in odgovornosti delovne skupnosti. VII. poglavje govori o samoupravnem položaju delovne skupnosti, deveto pa o koordinaciji dela v delovni skupnosti. strosti in širini doseglo nove kvalitete. Na splošno se ocenjuje, da naši delavci ter kooperanti o vsem vse več odločajo, prav tako pa so razprave v delavskih svetih kvalitetne. Delavski svet delovne organizacije je razpisal za 11. april volitve v nove samoupravne organe ter predlagal delavskim svetov v TOZD, da razpišejo istočasno tudi volitve v nove samoupravne organe v TOZD. Tako bomo delavci in kooperanti Meso-kombinata Perutnina Ptuj 11. a-prila volili nove samoupravne organe, in sicer v delavski svet delovne organizacije 29 delegatov, v organ samoupravne delavske kontrole 8 delegatov in 8 namest- Sporazum še vsebuje določbe o reševanju medsebojnih sporov ter prehodne in končne določbe. Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela je prvi akt s tega zahtevnega področja. Zaradi tega ima tudi določene pomanjkljivosti oz. nedorečenosti, ki jih bo treba v prihodnje še dopolnjevati. Komisija za izvajanje zakona o združenem delu (Nadaljevanje na naslednji strani) Skupščinske volitve 1978 VISOK! VOLILNI REZULTATI NA VOLITVAH V PERUTNINI PTUJ IZIDI Dne 9. marca 1978 je bilo v Perutnini Ptuj še posebej svečano. Lepo okrašena volišča so že na vse zgodaj vabila delavce in kooperante na volitve članov delegacij v zbor združenega dela in v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Na vseh glasovalnih listkih je bilo 302 imen kandidatov, od katerih smo jih izvolili v delegacije za zbor združenega dela 56, v delegacije samoupravnih interesnih skupnosti pa 198. 95-odstotna udeležba na volitvah zgovorno izpričuje visoko politično zavest in željo naših delavcev in kooperantov, da se delegatski sistem še bolj uveljavi v naši vsakdanji praksi. Velika zasluga za uspešno izvedene volitve v Perutnini gre predvsem družbenopolitičnim organizacijam, ki so že sredi lanskega leta pričele s skrbnimi in celovitimi pripravami na volitve, kar je bila glavna politična naloga. V dneh samih volitev so volilne komilije in volilni odbori delali zelo požrtvovalno in naloge uspešno izvršili. Dokončni rezultati volitev so naslednji: Število TOZD vpisanih Volilo % Tovarna krmil 60 60 100 Perutninske farme 152 147 97 Mesna industrija 403 364 90 Servis 150 143 95 Commerce 93 90 97 Ptujska tiskarna 84 83 99 DSSS 87 87 100 Kooperacija 215 199 93 Skupaj 1.244 1.173 95 Za člane delegacij v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so bili v TOZD izvoljeni naslednji sodelavci: V zbor združenega dela skupščine občine Ptuj TOZD Tovarna krmil; Fras Vlado Gavez Ivo Kozel Franc Krajnc Bruno Orlač Ivan Pišek Anton Tumpej Slavko DELAVSKI SVET RAZPISAL VOLITVE (Nadaljevanje s 1. str.) nikov ter v skupno disciplinsko komisijo 16 članov in 16 namestnikov. V vsakem TOZD pa bodo poleg navedenih izvolili še delavski svet in organ samoupravne delavske kontrole v TOZD. Število članov DS in samoupravne delavske kontrole v TOZD določajo statuti TOZD. Tako šteje DS v TOZD Tovarna krmil 11 članov, v TOZD Perutninske farme, Servis in Commerce po 13 članov, v TOZD Mesna industrija 15 in v TOK Kooperacija Hajdina 21 članov. Organ samoupravne delavske kontrole šteje v vseh TOZD po 5 v TOK Kooperacija pa 9 članov. Delavski svet delovne organizacije bo ob konstituiranju izvolil še svoje izvršilne organe, in sicer: odbor za gospodarstvo, odbor za družbeni standard ter koordinacijski odbor za ljudsko o-brambo in družbeno samozaščito. Delavski sveti v TOZD bodo izvolili tudi odbore za medsebojna delovna razmerja ter odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. V TOK Kooperacija pa bodo poleg teh izvolili še poslovni odbor, hranilno-kreditni odbor, odbor sklada rizika in posebno disciplinsko komisijo za kooperante. DELAVSKI SVET delovne organizacije 29 delegatov MESNA INDUSTRIJA 8 delegatov TOVARNA KRMIL 2 delegata PERUTNINSKE FARME 3 delegate SERVIS 3 delegate KOOPERACIJA 6 delegatov DSSS 2 delegata COMMERCE PTUJSKA TISKARNA 3 delegate 2 delegata OPOMBA: Delegate v DS DO volijo delavci in kooperanti neposredno. Isto velja za samoupravno delavsko kontrolo in skupno disciplinsko komisijo. Drago Čater V Commercu so se dobro pripravili Foto: L. C. TOZD Perutninske farme: Ciglar Franc Glaser Marija Gradišnik Janez Kancler Katarina Kolednik Anton Medved Anton Zupanič Ivan TOZD Mesna industrija: Boj Djuro Fruk Silva Jurkovič Barbara Kekec Rozika Korošec Marija Popošek Anica Vertič Mirko TOZD Servis: Arnuš Janez Bedrač Milan Krajnc Jože Prah Jožica Sagadin Franc Sagadin Rudi Širovnik Rozika TOZD Commerce: Cafuta Evgen Furek Katica llovšek Jože Kac Franc Markež Stanko Turnšek Franc Žgeč Mirko TOZD Ptujska tiskarna: Ciglar Ivan Cmrečnjak Drago Hameršak Anica Krajnc Franc lil Lepej Erika Osterc Marija Rozman Nada DSSS: Belšak Albina Brglez Kristina Cajnko Alojz Drevenšek Anica Šara Erih Tomažič-Rogelj Tatjana Varga Ciril TOK Kooperacija: Brodnjak Franc Burina Mihael Horvat Friderik Kmetec Minka Ostroško Boža Pišek Roman Šafranko Anton Za člane delegacij v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so bili v posameznih TOZD izvoljeni sledeči sodelavci: TOZD Tovarna Krmil: Bombek Milan Drevenšek Cvetka Gajser Albin Geč Alojz Grahi Ivan Ivančič Nada Rogina Janko Skledar Janko Skok Silvo Valentan Franc Zemljič Miha v skupščino SIS za vzgojo in izobraževanje, kulturo, zdravstvo, raziskovalno dejavnost, otroško varstvo, socialno skrbstvo, stanovanjsko gospodarstvo, zaposlovanje, invalidsko-pokojninsko zavarovanje in telesno kulturo. TOZD Perutninske farme: Berlak Štefan Bezjak Vinko Čeh Lizika Glibota Andjeljko Kaučič Marija Kolednik Anton Lazar Ivan Pal Slavica Pavlinič Julka v skupščine SIS za vzgojo in izobraževanje, kulturo, zdravstvo, raziskovalno dejavnost in telesno kulturo. Babusek Branko Beber Alojz Bedrač Hilda Beranič Frančka Jus Lizika Kosar Edi Kurež Zinka Matjašič Ivanka Ramot Berta v skupščine SIS za otroško varstvo, socialno skrbstvo, stanovanjsko gospodarstvo, zaposlovanje in invalidsko-pokojninsko zavarovanje. TOZD Mesna industrija: Bauman Mirko Čauševič Anamari Čeh Franc Čeh Martin Hliš Ivanka Hutinski Stanka Kolarič Franc v skupščino SIS za vzgojo in izobraževanje. Belšak Janez Herga Štefka Klajderič Marija Kmetec Dragica Kukovec Jože Škripač Marjan Žerak Anton v skupščino SIS za kulturo. Cigan Dragica Čeh Janez Kmetec Milica Kmetec Vinko Krajnc Jožica Markež Janez Šiiak Katica v skupščino SIS za zdravstvo. Kramberger Vinko Kuhar Hedvika Rozinger Janko Selinšek Helena Slana Mirko Šajber Čedomir Šegula Mirko v skupščino SIS za raziskovalno dejavnost. Koderman Angela Krajnc Feliks Mahorič Marija Majcen Anton Nemec Martin Petek Ignac Šimenko Terezija v skupščino SIS za otroško varstvo. Cvilak Ivan Čeh Berta Čuš Stanko Kralj Franc Pavlinek Marija Ribič Magda Veselič Alojz v skupščino SIS za socialno skrbstvo. Andrejek Angela Bosilj Zdenka Fajfar Dušan Novak Anica Selinšek Henrik Težak Milan Vidovič Viktor v skupščino SIS za stanovanjsko gospodarstvo. Centa Ciril Črešnik Elizabeta Črnko Frida Kamenšek Franc Lah Franc Osterc Anton Pintarič Milan v skupščino SIS za zaposlovanje. Erjavec Viktor Ficjan Janez Gregorec Štefan Horvat Elizabeta Kirbiš Angela Kovačič Martin Polanec Vinko v skupščino SIS za invalidsko-pokojninsko zavarovanje. Boj Zdravko Golob Stanko Krepša Alojz Kumer Ivan Molnar Stanko Podgoršek Srečko Šprah Jože v skupščino SIS za telesno kulturo. TOZD Servis: Brglez Adolf Fridauer Branko Lipavšek Anton Lipavšek Janez Majerič Franc Meznarič Franc Mikša Martin Petek Edi Polanec Franc v skupščine SIS za vzgojo in izobraževanje, kulturo, zdravstvo, raziskovalno dejavnost in telesno kulturo. Bedenik Janko Hentak Ivan Horvat Anton Korošec Franc Kosec Ivan Krajnčič Janez Petek Stanko Petrovič Franc Planinc Marjanca v skupščine SIS za otroško varstvo, socialno skrbstvo, stanovanjsko gospodarstvo, zaposlovanje in invalidsko-pokojninsko zavarovanje. TOZD Commerce: Bombek Marija Božič Andrej Cizerl Marija Gajser Janez Horvat Ivan Jakomini Dušan Podgoršek Franc Rebernak Marija Rimele Pavel v skupščine SIS za vzgojo in izobraževanje, kulturo, zdravstvo, raziskovalno dejavnost in telesno kulturo. Cafuta Kristina Černe Marija lljevec Vinko Kirbiš Majda Korpar Zinka Kovačec Ivan Petrovič Franc Tkalec Jože Tovornik Alojz v skupščine SIS za otroško varstvo, socialno skrbstvo, stanovanjsko gospodarstvo, zaposlovanje in invalidsko-pokojninsko zavarovanje. V skupnih službah so glasovali vsi delavci (Foto: L. C.] Prijetno vzdušje ob volitvah v tovarni krmii (Foto: L. C.) TOZD Ptujska tiskarna: Brunčič Maks Klasinc Edvard Kravina Franc Markovič Ljudmila Mohorič Anica Muzek Bogdan Rodošek Vlado Sluga Marija Vidovič Vili v skupščine SIS za vzgojo in izobraževanje, kulturo, zdravstvo, raziskovalno dejavnost in telesno kulturo. Gaiser Silvo Kočevar Samo Kos Branko Krajnc Franc Nestorov Agneza Matjašič Otmar Podgoršek Dušan Rogina Silva Sluga Jože v skupščine SIS za otroško varstvo, socialno skrbstvo, stanovanjsko gospodarstvo, zaposlovanje in invalidsko-pokojninsko zavarovanje. DSSS: Jurkovič Peter Kokol Terezija Kuzma Majda Marinkovič Živorad Mlakar Ciril Peter Anica Polanec Feliks Stajnko Anton Vuk Terezija v skupščine SIS za vzgojo in izobraževanje, kulturo, zdravstvo, raziskovalno dejavnost in telesno kulturo. Cvetko Ivan Čuček Alojzija Kovačič Milica Kristovič Justina Mihelač Erika Rijavec Marija Sok Drago Štalcer Nada Vegan Martin v skupščine SIS za otroško varstvo, socialno skrbstvo, stanovanjsko gospodarstvo, zaposlovanje in invalidsko-pokojninsko zavarovanje. TOK Kooperacija: Čuš Marija Druzovič Albin Hentak Marija I. Jus Kristina Kampi Marta Kostanjevec Janez Kovačič Marjana Satler Anica Zelenik Jože v skupščine SIS za zdravstvo, invalidsko-pokojninsko zavarovanje in zaposlovanje, Bojnec Jože Domiter Anton Furman Stanko Jakovljevič Aleksander Janžekovič Mirko Kampi Štefka Murko Jelka Pučko Ivan Zagoršek Franc v skupščine SIS za vzgojo in izobraževanje, kulturo, telesno kulturo in raziskovalno dejavnost. Druzovič Stanko Godec Marija Korošec Mira Majcen Ivanka Omladič Mihaela Sagadin Franc Šeruga Janez Tomanič Mirko Zupanič Franc v skupščine SIS za otroško varstvo, socialno skrbstvo in stanovanjsko gospodarstvo. Člani navednih delegacij razen TOK Kooperacija bodo povezani v enajstih konferencah delegacij. Sedeži posameznih konferenc delegacij so v naslednjih organizacijah: — konferenca za zbor združenega dela ter konferenci za SIS za vzgojo in izobraževanje in za kulturo v DSSS, — konference delegacij SIS za otroško varstvo, zdravstvo in za invalidsko-pokojninsko zavarovanje v TOZD Mesna industrija, — konferenca delegacij SIS za telesno kulturo v TOZD Ptujska tiskarna, — konferenca delegaciz SIS za socialno skrbstvo v TOZD Servis, — konferenca delegacij SIS za zaposlovanje v TOZD Commerce, — konferenca delegacij SIS za stanovanjsko gospodarstvo v TOZD Tovarna krmil, — konferenca delegacij SIS za raziskovalno dejavnost v TOZD Perutninske farme. V zbor združenega dela skupščine občine Ptuj bodo pošiljale vse TOZD skupaj brez TOK Kooperacija tri delegate, v posamezne skupščine SIS pa skupaj brez TOK Kooperacija enega delegata, medtem ko bo TOP Kooperacija pošiljala v zbor združenega dela in v vsako posamezno skupščino SIS po enega delegata. Delavci in kooperanti Meso-kombinata Perutnina Ptuj pričakujemo od delegatov, da se bodo kar najbolj odgovorno in zavestno vključili v delo ter z rezultati opravičili izkazano zaupanje. Istočasno čestitamo vsem delegatom k izvolitvi ter jim želimo obilo uspehov! Drago Čater Nova vodstva v osnovnih organizacijah sindikata V letošnjem januarju so v vseh osnovnih organizacijah sindikata pri Mesokombinatu Perutnina Ptuj izvedli redne letne občne zbore. Po splošni oceni so bili občni zbori zelo uspešni. Skrbne tehnične, organizacijske in kadrovske priprave, obširna in bogata poročila ter zelo konkretne razprave na teh zborih so odraz ustvarjalnega dela članov sindikata v Mesokombinatu Perutnina Ptuj. Na teh občnih zborih so bile opravljene volitve v nova sandi-kalna vodstva v OOS, katerih imena na splošno željo članov sindikata objavljamo v celoti: OOS Tovarna krmil: izvršni odbor: — predsednik: Tumpej Slavko — blagajnik: Mikulec Olga — člani: Began Franc Fras Vlado Krajnc Bruno nadzorni odbor: — predsednik: Bezjak Franc — člana: Turnšek Ivan Zajšek Viktor aktiv mladih: — predsednik: Skok Silvo — člana: Purg Milan Valentan Franc OOS Perutninske farme izvršni odbor: — predsednik: Muršič Ciril — tajnik: Beber Katarina — blagajnik: Glaser Marija — člani: Bedrač Hilda Ciglar Franc Gorišek Magda Kancler Katarina Kolednik Anton Krajnc Zinka nadzorni odbor: — predsednik: Berlak Štefan — člana: Mlakar Slavica Pal Slavica OOS Mesna industrija izvršni odbor: — predsednik: Kirbiš Štefan — tajnik: Jurkovič Barbara — blagajnik: Bauman Mirko — člani: Popošek Anica Korošec Anton Šegula Mirko Krajnc Jožica Osterc Anton Kolarič Franc Andrejek Angela Kamenšek Franc Rebernak Viktor Kumer Ivan Slana Mirko Silak Katica Herga Štefka Zemljič Anica Kovačič Martin Pintarič Milan Vaupotič Jože Boj Zdravko Brunčič Milena Centa Ciril nadzorni odbor: — predsednik: Boj Djuro — člana: Krajnc Feliks Vauda Stanko aktiv mladih: — predsednik: Žerak Anton — člana: Kekec Rozika Pihler Mirko OOS Servis izvršni odbor: — predsednik: Kodrič Branko — tajnik: Planinc Marjanca — blagajnik: Merc Janko — člana: Cafuta Anton Herga Ivan nadzorni odbor: — predsednik: Arnuš Janez — člana: Bedenik Janko Hentak Ivan aktiv mladih: — predsednik: Temet Branko — člana: Fridauer Branko Trafela Ivan OOS Commerce izvršni odbor: — predsednik: Tovornik Alojz — tajnik: Horvat Ivan — blagajnik: Kirbiš Majda — člani: Cafuta Evgen Korpar Zinka Kraner Janko Tkalec Jože nadzorni odbor: — predsednik: Kovačec Ivan — člana: Cafuta Kristina Markež Stanko ml. OOS Ptujska tiskarna izvršni odbor: — predsednik: Krajnc Franc II. — člani: Bohinc Zinka Korpič Frančka Kumer Marica Markovič Milica Roškar Janez Zelenik Angela nadzorni odbor: — predsednik: Mohorko Erika — člana: Brunčič Maks Kos Branko Obdaritev delavk zaposlenih na farmah (Foto: L. C.) aktiv mladih: — predsednik: Kočevar Samo — člana: Kos Branko Sluga Jože OOS Kooperacija izvršni odbor: — predsednik: Cimerman Milivoj — podpredsednik: Domiter Anton — tajnik: Murko Jelka — blagajnik: Ribič Marta — člani: Bojnec Jože Druzovič Albin Hentak Marija I. nadzorni odbor: — predsednik: Zupanič Franc —• člana: Hentak Marija II. Kampi Marta aktiv mladih: — predsednik: Druzovič Albin — člana: Murko Jelka Urbanja Vinko OOS DSSS izvršni odbor: — predsednik: Podlesnik Janko — tajnik: Merc Zvonimir — blagajnik: Vuk Terezija nadzorni odbor: — predsednik: Čuček Slava — člana: Pongrac Olga Šegula Martina aktiv mladih: — predsednik: Šegula Roman — člana: Kovačič Milica Stajnko Tonček V februarski številki Ptujskega perutninarja smo objavili imena članov predsedstva konference OOS. Ker je tiskarski škrat nekaj imen popačil, ponovno objavljamo imena novoizvljenih članov predsedstva konference OOS pri Mesokombinatu Perutnina Ptuj. — predsednik: Mihelač Erika — člani: Mlakar Martin Peter Anica Mlakar Ciril Bedenik Janko Cajnko Alojz Cimerman Milivoj Glaser Marija Jurkovič Barbara Kirbiš Štefan Kočevar Samo Kodrič Branko Krajnc Franc II. Muršič Ciril Podlesnik Janko Tovornik Alojz Tumpej Slavko nadzorni odbor: — predsednik: Pešec Marica — člani: Centa Ciril Kancler Katarina Sluga Jože Vegan Martin Drago Čater Kulturni program ob dnevu žena — Farme (Foto: L. C.) Predsedniki 10 00 sindikata se vam predstavljajo Ciril Muršič — Vodja proizvodnje brojlerjev na farmi Breg Predsednica konference OOS v Perutnini — Erika Mihelač V sindikatu sem začela delati takoj po končani šoli. Tudi v Perutnini sem se hitro vključila v delo sindikata, najprej v delo OOS skupne službe, zadnji dve leti pa delam v sindikalni konferenci. Pred sindikatom je pri sedanji opredelitvi težka odgovornost. Uresničitev Zakona o združenem delu ni lahka naloga. S samim sprejetjem nekaterih internih aktov še ni rečeno, da s tem aktivnost na tem področju lahko preneha. Najtežje delo čaka osnovne organizacije prav sedaj, ko bodo morale vse sprejeto uveljaviti v vsakdanjem življenju. Za lažje sprovajanje nalog sindikata bo potrebno, da v osnovnih organizacijah postanejo čimbolj aktivne sindikalne skupine. V tistih TOZD, kjer je možnost za organizacijo teh skupin, in jih še nimajo, je potrebno, da jih takoj organizirajo. Doseči moramo, da bo vsak član našega kolektiva neposredno preko dela v sindikatu, aktivno vključen v tok razpravljanja ter odločanja. Zato pa je potrebno čim več informacij, ki pa morajo biti v takšni obliki, da jih lahko razume vsakdo. Na informacijskem sistemu bo potrebno marsikaj narediti, kajti za dosedanje res ne moremo reči, da so najboljše in najhitrejše. Naloga sindikata naj bo, da s postopkom evidentiranja, kandidiranja ter z uspešno izvedenimi volitvami v družbeno politične skupnosti, ne preneha njihovo delovanje na področju uveljavljanja delegatskega sistema, temveč naj se v bodoče bolj aktivno vključi v delo delegacij. Ne smemo pozabiti, da bodo v mesecu aprilu še volitve v samoupravne organe TOZD in DO. Naloga sindikata pa je, da za te funkcije evidentirajo oz. kandidirajo res najboljše člane iz svoje sredine. Za uspešnejše delo bi se morali sindikati bolj povezati z ostalimi družbeno političnimi organizacijami v TOZD. Razen tega je potrebna še tes- nejša povezava s samoupravno delavsko kontrolo. Osnovne organizacije v TOZD morajo biti nosilci uresničevanja sprejetih pravil v letu 1977, nosilci vseh ostalih drugih nalog v zvezi z uveljavljanjem interesov delavcev. Sindikalna konferenca je po sprejetem Samoupravnem sporazumu o združitvi v enotno sindikalno konferenco dolžna, da vsklajuje stališča in akcije posameznih osnovnih organizacij, da upošteva pobude političnih organizacij ZK, SZDL, ZSMS, da organizira razprave o vseh najpomembnejših aktih, ki zadevajo celotno delovno organizacijo, da posreduje pripombe in mnenja članov OOS samoupravnim organom. Konferenca dela po programu, ki ga sestavi vsako leto na letni konferenci. V sklopu konference delujejo iz posameznih področij naslednje komisije in odbori: 1. Odbor za kadre 2. Komisija za samoupravljanje 3. Komisija za šport 4. Komisija za rekreacijo 5. Komisija za kulturo 6. Komisija za odlikovanja 7. Odbor za SLO in družbeno samozaščito 8. Komisija za informacije 9. Mentorji za mlade Delo konference v letu 1978 bo potekalo po sprejetih smernicah na sindikalni konferenci iz meseca februarja in po izdelanih programih dela posameznih komisij oz. odborov. Slavko Tumpej — vodja predelave v tovarni krmil Tako hitro teče čas, da mu komaj sledimo, že 17 let aktivno delam v sindikalnih vrstah. S sindikalnim delom sem začel na Farmi, ko je bila ta še v izgradnji. Takrat smo osvajali nov način proizvodnje. Vlagali smo veliko truda za premagovanje vsakodnevnih težav. Vzporedno s tem je rastla potreba po sindikalnem delu. Tudi zanj se je našel čas in razumevanje. Z vesljm smo se odzvali vsaki sindikalni nalogi in jo hitro in vestno izpolnili. Z razvojem samoupravnega sistema v naši družbi se sindikatu nalaga vedno več. Sindikat je postal bolj aktiven. Danes mora biti v prvih vrstah v DPO. Ne moremo si zamisliti uresničevanja ZZD brez sindikata. Preko sindikata aktivno vplivamo na utrjevanje politične samoupravne demokracije. Sindikat kot najširša organizacija delavcev vztraja na začrtani poti razvoja naše socialistične samoupravne družbe, ter išče zanj vedno bolj neposredne in nove možnosti uresničevanja. Zelo pomembna je bila dejavnost sindikata v zvezi z volitvami v skupščinske organe. Sindikat je bil prvi poklican, skupaj z DPO, da opravi evidentiranje, kanditiranje in drugep riprave. Smatram, da je sindikat storil vse in aktiviral slehernega člana kolektiva v naši TOZD Tovarni krmil za uspešen izid. V bodoče hočemo skrbeti za nadaljnji razvoj socialistične samoupravne družbe, za nadaljnje uresničevanje ZZD in za dobro gospodarjenje, ki je prav tako neločljiva politična naloga. Glede organizacije sindikata moram povedati to, da je potrebno organizrati sindikalne skupine tam, kjer je v TOZD več delovnih enot ali obračunskih enot. V TOZD Tovarna krmil zadošča ena skupina, ker smo številčno majhni. Smatram, da je poveznost dobra, saj člani našega IO OOS delajo neposredno v proizvodnji in so dnevno v stiku z vsemi delavci, člani OOS TOZD Tovarna krmil. Vsakemu članu sindikata je dana možnost, da je informiran in da odloča v sindikatu in preko sindikata, potrebna je le volja, katere pa je včasih premalo. V sindikatu sem začel aktivno delati ob prihodu v Me-sokombinat Perutnina, torej pred štirimi leti. Zaradi razbitosti naše TOZD na štiri DE, v zadnjem obdobju pa se formira še peta, je delo nekoliko oteženo. Izvršni odbor OOS je delo dobro zastavil, vendar pa pogrešamo širše podpore članov sindikata in predvsem še mladine. Potrebno bo še veliko delati na osveščenosti delavcev in sindikatu zagotoviti takšno vlogo kot mu gre, s tem pa vzbuditi pri članstvu zaupanje v sindikat. V TOZD Perutninske farme je osem sindikalnih skupin. V posamezni sindikalni skupini je po 15—18 članov, pač odvisno od delovnih skupin. Poverjeniki teh skupin so istočasno člani IO OOS. takšen način je že pokazal dobre rezultate in zato bi kazalo tak sistem še nadalje utrjevati. Povezanost z bazo je preko sindikalnih skupin zadovoljivo rešena in se bo brez dvoma še poglobila, seveda če bomo dali sindikatu tisto mesto, ki mu po določilih samoupravnih aktov gre (nič naj se ne zgodi brez sindikata). Povezanost s samoupravnimi organi v TOZD je bila nekoliko slabša, vendar pa so za tako stanje nekoliko krivi tudi člani IO OOS, ker se nismo bolj energično postavili in uveljavili svojih pravic. Predvsem se bomo morali zavzemati, da izpolnimo moto »nič in nobene odločitve brez sindikata«. Povezanost z organi upravljanja na nivoju OZD pa je preko konference sindikata zadovoljivo rešena. (Nadaljevanje na naslednji strani) VSE FOTOGRAFIJE RAZEN TUMPEJA Foto: L. C. V sindikatu delam aktivno štiri leta, in to, odkar sem zaposlen v Perutnini. Moram reči, da je delo na tem področju vedno bolj interesantno in predvsem za nas iz neposredne proizvodnje zelo zahtevno, saj smo polno zasedeni že na delovnem mestu. V naši TOZD je sindikat or-ganizran tako, da imamo zraven IO OOS po delovnih skupinah sindikalne skupine, katerih predsedniki so člani IO OOS. Preko teh sindikalnih skupin prenašamo informacije do vsakega delavca neposredno na delovno mesto. Delo teh sindikalnih skupin je zaživelo predvsem v zadnjem času, in to v teku razprav in sprejemanja samoupravnih aktov. Smatram, da je takšna organiziranost dobra, saj je zasnovana tako, da lahko informacije kontinuirno tečejo v obeh smereh. Aktivnost teh sindikalnih skupin bo v bodoče potrebno še povečati in s tem delavcu omogočiti čim neposrednejše informacije in možnost za vsestransko sodelovanje in odločanje. O sedanji aktivnosti sindikata menim, da je na zadovoljivi ravni, vedar bo potrebno v bodoče pritegniti večji krog ljudi. Vsi bi se naj bolj aktivne vključevali v delo, kajti večina nalog še vedno leži na nekaj članih, ki večkrat ne zmorejo vsega sami. Glede organizranosti OOS v obliki sindikalnih skupin menim, da je to edini način, da bo delo sindikata dejansko prišlo v bazo.V naši TOZD je ta problem še vedno pereč, ker ima večina sodelavcev delovna mesta izven ptujske občine. Glede informiranosti bo potrebno najti z njimi boljši stik, kajti vse premalo vemo o problemih in delu ljudi v dislociranih delovnih enotah. Skupno sindikalno delo vseh zaposlenih v naši TOZD še ni zaživelo v pravem pomenu. Delo in sodelovanje z organi upravljanja in DPO je zado- Sindikat postaja pod okriljem ZK vse bolj politična organizacija. To se pravi, da pod besedo »sindikat« ne razumemo več organizacije, ki organizira izlete, športna srečanja, nabavo ozimnice itd., ampak je »sindikat« vse bolj odločilen dejavnik v uresničevanju oblasti delavskega razreda. V naši TOZD predstavniki sindikata vseskozi aktivno sodelujemo s komisijo za izvajanje zakona o združenem delu, katere naloge so, kot vemo, zelo zahtevne in pomembne. Sodelovanje med samoupravnimi organi, vodstvom TOZD, DPO in sindikatom lahko ocenim kot zelo dobro, saj ni pomembnejše stvari, o kateri ne bi razpravljal in dal svojega mnenja tudi sindikat. Smatram, da so stalne naloge sindikata uresničevanje stališč sprejetih na kongresih sindikatov, čim doslednejše uresničevanje Zakona o združenem delu ter določil, ki smo jih sprejeli v posameznih samoupravnih aktih. Alojz Tovornik, komercialist v Commercu voljivo le na območju Ptu-ja. Z ustanovitvijo sindikalnih skupin v večjih skladiščih, v Beogradu, Ljubljani in Zagrebu, upamo v prihodnje na boljše rezultate. Leta 1971 sem se zaposlil v Perutnini Ptuj TOZD Servis kot obratni električar. V letu iS73 sem bil izvoljen v konferenco OOS kot delegat naše TOZD. V tej mandatni dobi sem se privajal na sindikalno delo, katero ni preveč lahko. Nato sem bil leta 1977 v naši TOZD izvoljen za predsednika OOS. Iz leta v leto se sindikat vse bolj uveljavlja v naši družbi, posebej še zadnja leta, ko so na sindikat prenesene zelo zahtevne naloge. Po letošnjem občnem zboru smo na eni izmed naših sej razpravljali in tudi organizirali sindikalne skupine po določenih delokrogih v naši TOZD. Te še niso najbolj zaživele, smatramo pa, da bo to v bližnji prihodnosti neobhod- no potrebno, saj se iz dneva v dan pojavljajo problemi in družbene zahteve, katere bomo lahko reševali samo na tak način, da bo v vsaki stvari odločal sleherni delavec. Kar se tiče povezanosti OOS naše TOZD z delavci, ni najboljše. Menim, da je vzrok razdrobljenost delavcev po terenu, kot tistih, iz servisnih delavnic, tako tudi v transportu. Zato smo primorani dati velik poudarek že prej omenjenim sindikalnim skupinam. Med IO OOS in organi upravljanja je povezanost na zadovoljivi ravni. Sodelujemo pri vseh razpravah, posebej še tam, kjer se obravnavajo samoupravni akti, ki so v celoti pomembni za dobrobit ljudi in družbe nasploh. Branko Kodrič — elektrikar v servisu Predsednik izvršnega odbo- oddelka v odboru dva delega- ra Osnovne organizacije sindi- ta, tako da so vsi delavci v kata TOZD Ptujska tiskarna TOZD že preko svojih deiega- Ptuj sem sedaj že drugo man- tov dobro seznanjeni z delom datno dobo, pred tem pa sem izvršnega odbora. Poleg tega bil vedno član sindikata. Ce še imamo v vsakem oddelku bi se dotaknil aktivnosti bi razglasno desko, na katero lahko rekel, da je solidna, izobešamo vse zapisnike in vendar bi morala biti po mo- druga obvestila, jem mnenju še večja. Sodelujemo pri sprejema- Sodelovanje z organi upra-nju vseh samoupravnih aktov vljanja in družbenopolitični-in drugih akcij v našem ko- mi organizacijami je dobro, lektivu. vendar se bomo morali v bo- Izvršni odbor je sestavljen doče še bolj povezovati in so-tako, da imamo iz vsakega delovati. Franc Krajnc II — tiskar v Ptujski tiskarni Janko Podlesnik — knjigovodja osnovnih sredstev, predsednik 10 OOS delovne skupnosti skupnih služb Že pred zaposlitvijo v Me-sokombinatu Perutnina Ptuj sem aktivno delal v sindikatu. Ob zaposlitvi 1965 so me kaj hitro »našli« ter me predlagali in izvolili za predsednika na farmi Sela, ki je bila takrat šele v izgradnji. To dolžnost sem izmenoma opravljal do leta 1974. Z rastjo farme Sela, z gradnjo farme nesnic Kidričevo in nove valilnice je bilo vse več dela tudi v sindikatu. Ob moderni tehnologiji in avtomatizirani proizvodnji smo storili veliko, da se izboljša skrb za delavca — človeka, kar je bil nedvomno odraz vloge sindkiata. Če pogledam prehojeno pot in razvijanje vse večje samouprave, moram reči, da ni bilo lahko, vendar smo se trudili za boljši jutrišnji dan, za večjo produktivnost, za vse boljše rezultate našega dela. Vloga in pomen sindikata sta se v veliki meri spremenila, saj je sindikat danes nosilec in tudi pobudnik vseh družbenopolitičnih akcij. Ne gre le za gospodarjenje, ampak tudi za medsebojne odnose in za nenehno navzočnost pri oblikovanju vseh samoupravnih aktov. Vse to je sindikatu kot pomembni opori samoupravljanja ob uresničevanju Zakona o združenem delu — ustave v malem — v polni meri tudi uspevalo. Sindikat je bil posebej aktiven tudi v DSSS ob evidentiranju kandidatov v letu 1977 ter pri vsem volilnem postopku v zvezi z letošnjimi volitvami. Pred nami so sedaj volitve v samoupravne organe, kjer je sindikat glavni nosilec akcij. Nujno je, da nas zastopajo res aktivni člani naše delovne skupnosti, in to v skupnosti sami in kot delegati v centralnih samoupravnih organih v delovni organizaciji. Sindikat se zaveda, da izhaja samoupravno delovanje iz vsebine samoupravnih aktov, zato je njegova naloga, da se- Razvoj lastne maloprodajne mreže znani s samoupravnimi pravicami in dolžnostmi res sle-herenega delavca. Posebej še gre za aktiviranje mladih delavcev. Organizacijsko bi ustrezale manjše sindikalne skupine. Pogoj pa je tudi vsestranska in pravočasna obveščenost vsakega posameznika. Mislim, da je sindikalna organizacija v DSSS uspešno opravljala vse naloge, vendar se ne smemo zadovoljiti z doseženim. Stremeti moramo za tem, da še bolj povežemo svoje delo z aktivom ZKS v DSSS in poživimo delo z mladimi. Še več moramo storiti, da bo delegatski sistem zaživel in da bo prišel do veljave glas vsakogar izmed nas. Potrebna je samoiniciativa nas vseh in volja do dela. Tako bo naš kos kruha jutri bolj bel. Cimerman Milivoj, Kooperacija Hajdina — vodja proizvodnega okoliša V sindikatu aktivno sodelujem že precej dolgo, zadnji dve leti pa sem predsednik IO. Mislim, da je predvsem od članov sindikata odvisna aktivnost njihove OOS. Še tako aktivno IO ne more narediti vsega, če so člani sindikata neaktivni. Pri nas v naši OOS ne moremo govoriti o neaktivnosti, saj sodeluje v vseh akcijah celoten kolektiv. Letos smo prvič na volitvah v IO izvolili predstavnike sindikalnih oziroma delovnih skupin. Vsled tega je tudi IO sedaj sedem članski. Potrebno pa bo še zajeti tudi kmete kooperante, ki sedaj postajajo člani temeljne organizacije. Kako povezati kooperante člane je še nerešeno vprašanje, kateremu bo potrebno posvetiti precej pozornosti. Mislim pa, da je ravno sindikat tisti, ki bo uspešno sodelovanje kmetov in delavcev v TOK še tesneje povezoval. Tukaj je potrebna pomoč, vsekakor OO ZKS in angažiranost celotnega kolektiva. Na koncu naj še omenim, da je sodelovanje OOS z delavci, organi upravljanja in OO ZKS pri nas na kooperaciji zelo uspešno. Lahko se pohvalimo z izrednim uspehom pri ravnokar izvedenih volitvah, pri katerih je tako-rekoč sodeloval cel kolektiv. Vsaka proizvajalna delovna oiganizacija, posebno še to velja za živilske stroke, želi plasirati svoje proizvode po najkrajši poti na tržišče, to je preko lastne prodajne mreže. Prednoisti takega načina prodaje se kažejo predvsem v zanesljivem tržišču, v hitrejšem obračanju sredstev, v manjšem riziku prodaje, posebno pa še v tem, da prihaja blago do potrošnika brez posredniških marž. Razvoju lastne prodajne mreže smo v naši delovni organizaciji začeli dajati večji poudarek od leta 1966. Takrat smo pričeli z odpiranjem prodajnih skladišč in prodajnih mest na tržnicah, kjer so skladišča. Tako imamo danes prodajno skladišče v Beogradu z 12 maloprodajnimi mesti na raznih tržnicah in s 14 milijardami letnega prometa, prodajno skladišče v Ljubljani s 3 prodajnimi mesti na tržnicah in s 5,3 milijarde prometa, skladišče v Zagrebu z 11 prodajnimi mesti na tržnicah in 3,5 milijarde (letnega prometa, prodajno skladišče na Reki s 7 prodajnimi mesti in z 2 milijardama prometa, prodajni skladišči v Banja Luki in Tuzli s po 1,8 milijarde prometa ter predstavništvo v Splitu za področje Dalama-cije in Črne gore. Poleg navedenih skladišč in prodajnih mest pa imamo še v Ptuju 6 mesnic, od tega 1 s samopostrežno kuhinjo in bifejem, v Mariboru 3 klasične mesnice in eno specializirano prodajalno za perutninsko meso in izdelke ter 2 prodajni mesti na tržnicah. V Ljubljani deluje 6 klasičnih mesnic, od katerih bomo mesnico na Celovški cesti preuredili v specializirano prodajalno za perutninsko meso in Prodajalna mesnih izdelkov izdelke ter ji priključili bife. Lastna maloprodajna mreža je v lanskem letu dosegla preko 16 milijard prometa, to je 22 % celotne prodaje, skladišča pa so z maloprodajno mrežo dosegla 42 milijard ali 58 % od skupne prodaje. Glede na našo glavno proizvodno dejavnost že dalj časa ne širimo klasičnih mesnic, ampak prodajalne perutninskega mesa in izdelkov na tržnicah ali v strnjenih industrijskih oz. stanovanjskih naseljih. Z zadovoljstvom ugotavljamo1, da sta pri tem bili zlasti uspešni zadnji dve leti, ko smo samo v Beogradu odprli 12 tovrstnih prodajaln, v Zagrebu 4, na Reki 2 v Mariboru pa 1. Pri tem se srečujemo z birokratskimi postopki pri izdaji lokacijskih in uporabnih soglasij, kar vsekakor močno vpliva na hitrejši razvoj lastne mreže. Bodoči razvoj lastne mreže bo odvisen poleg sredstev, ki bodo na razpolago, še predvsem od politike posameznih mest in občin glede nadaljnje cblike prodaje v kioskih na tržnicah. Vse več mest namreč zahteva dolgoročno vezavo v samoupravnih sporazumih o oskrbi mest in trajnejša vlaganja sredstev v razvoj in rekonstrukcijo novih in obstoječih tržnic. Pripominjamo, da se v Sloveniji že več let ne izdajajo soglasja za prodajo mesa in izdelkov v kioskih. Če želimo nadaljnjo rast lastne prodajne mreže, potem bomo morali prisluhniti zahtevam in željam posameznih skupščinskih organov, kar bo zahtevalo sicer nekoliko večja sredstva, za prodajno mesto, s tem pa bo zagotovljena tudi večja sigurnosf in trajna prisotnost naših proizvodov. Franc Kac (Foto; L. C.) Naš poslovni partner „Mercator“ Ljubljana V januarski številki Perut-ninarja smo pisali o našem poslovnem partnerju Centro-promu Beograd. Tokrat vas seznanjamo z naslednjim poslovnim partnerjem s katerim smo podpisali samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev je »Mercator«, sestavljena grganizaci-ja združenega dela kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in uslug Ljubljna, Aškerčeva 3. Samoupravni organi obeh organizacij združenega dela so odločili, da uspostavijo takšne medsebojne odnose, ki temeljijo na zakonu o združenem delu, obenem pa predstavlja takšn odnos potrditev večletnega uspešnega medsebojnega sodelovanja. on »Mercator« je bil osnovan leta 1949 z namenom trgovanja s prehrambenimi proizvodi na veliko. S časom se je obseg poslovanja razširil tako, da ima SOZD Mercator danes naslednje dejavnosti: — pretežno dejavnost predstavlja trgovina na veliko in malo, — kmetijska proizvodnja in kooperacija (vinogradništvo, povrtninarstvo in hmeljarstvo), — industrijska predelava in embaliranje prehrambenih proizvodov, — proizvodnja zaščitnih sredstev, — klavnična dejavnost in predelava mesa, — gostinstvo in hotelirstvo, — hlajenje, — projektiranje, — ingenering in servisne usluge, — izvoz in uvoz, malo-ob-mejni promet, — zastopanje tujih firm. Mercator je postal sestavljena organizacija združenega dela, katera ima v svojem sestavu 806 trgovskih lokalov; od tega kar 97 sodobnih samopostrežb. Zaposlujejo okrog 8000 ljudi. Skupen dohodek je v letu 1976 dosegel 7.600,000.000 dinarjev. Razpolagajo s 190.000 m2 prodajnih in skladiščnih površin. Te ogromne številke je Mercator dosegel med ostalim z intergracijskimi procesi, predvsem s povezovanjem primarnih proizvodnih dejavnosti z distribucijsko mrežo. Danes predstavlja sestavljeno organizacijo združenega dela Mercator 18 delovnih organizacij in 32 temeljnih organizacij združenega dela o čemer so se izrekli delavci Mercatorja na referendumu 29. marca 1977. Mercator vodi odprto poslovno politiko in ima poslovne partnerje iz vseh republik in pokrajin; predvsem nad trgovskimi organizacijami. Ob priliki 25-letnice obstoja podjetja je Mercator prejel svoje največje priznanje, katero mu je podelil predsednik republike Josip Broz Tito; Orden dela z zlatim vencem. Večkrat je prejel priznanja za kvaliteto proizvodov in embalažo. Mi sodelujemo z vrsto delovnih in temeljnih organizacij SOZD Mercator tako na področju prodaje piščančjega mesa kot pri prodaji mesnih izdelkov. V omenjenem obsegu sodelujemo tudi pri naši nabavi. Pomembna je predvsem prodaja piščančjega mesa našega osnovnega artikla, ki bo v letu 1978 dosegla cca 1.000 ton. Daleč največji kupec v okviru Mercatorja je Tovarna mesnih izdelkov Ljubljana, ki proda skoraj polovico vseh mercatorjevih količin. To je stari tradicionalen kupec naših piščancev, ki ima pravgo-tovo možnosti, da se naš delež še poveča. Mercator DO Panonija Ptuj je pomembna tako pri nakupu piščančjega mesa kot pri nakupu klobasičarskih izdelkov. Sodelujemo tudi pri nabavi določenih materialov, tako, da se poslovanje odvija uspešno za obra partnerja. Sodelujemo še z naslednjimi Mercatorjevimi DO: Zarja Ormož, DO Sloga Gornja Radgona, DO Rožnik Ljubljana s svojimi TOZD, Mercatorjem Novo mesto, Idrija in veleblagovnico v Beogradu. Andrej Kovač ČE SE ZANIMATE ZA PLANINSKO DEJAVNOST, SE LAHKO PRIGLASITE PRI: DRAGO LETONJI KRISTINI BRGLEZ FRANCKI CVETKO ANČKI DREVENŠKOVI MARTINU MLAKARJU IVANU CIGLARJU DO 20. APRILA 1978. Proslavo dneva žena so organizirali tudi v delovni skupnosti skupnih služb Izdela samoupravnih organov Delavski svet delovne organizacije je zasedal dne 28. 2. 1978 in 13. 3. 1978. Sprejel je sledeče sklepe: % Delavski svet DO verificira samoupravne sporazume o osnovah planiranja v Meso-kombinatu Perutnina Ptuj, sporazum o pridobivanju dohodka, dohodkovnih odnosih med TOZD, o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter sporazum o merilih za delitev dohodkov v TOZD in DSSS. Vsi navedeni samoupravni sporazumi so bili sprejeti na referendumih 5. 12. 1977 in 27. 1. 1978. ^ Delavski svet DO verificira plane fizičnega obsega proizvodnje in storitev ter plane osebnega dela za leto 1978 po TOZD. Na osnovi teh sprejme plan proizvodnje in storitev ter plan osebnega dela za leto 1978 za DO. £ Proizvodnji in plasmanu perutninskih izdelkov je potrebno posvetiti naj večjo pozornost v nadaljnji usmeritvi predelave. Proizvodnja perutninskih izdelkov se mora prilagajati zahtevam tržišča tako po količini kot po kvaliteti in ima prednost pred proizvodnjo ostalih izdelkov, za katero nimamo lastnih surovin, ne sme ovirati razvoja proizvod, nje perutniskih izdelkov. • Delavski svet DO verificira naslednje Samoupravne sporazume s SOZD, ki so bili sprejeti v TOZD Commerce: — Emona, Ljubljana — Tima, Maribor — Dobrina, Celje — Fructa, Ajdovščina — ABC Pomurka, Murska Sobota Za podpisnika omenjenih sporazumov se pooblašča tov. Kovač Andreja, direktorja TOZD Commerce. % Delavski svet DO imenuje tov. Berden Martina za direktorja Finančnega sektorja delovne organizacije Meso-kombinata Perutnina Ptuj za naslednjo 4-letno obdobje. O Delavski svet DO ustanavlja strokovni kolegij DO. V njegovi pristojnosti je obravnavanje proizvodnih proble- mov, ki so vzročno povezani v več TOZD in tistih, ki nastanejo v posamezni TOZD, in jih sama ne more uspešno rešiti. V strokovni kolegij delovne organizacije DS imenuje naslednje člane: L Varga Ciril, predsednik 2. Volk Marko, namestnik predsednika 3. Cafuta Evgen, član 4. Ribič Franc, član 5. Svenšek Ivan, član 6. Šajber Čedomir, član 7. Zupanič Ivan, član • Na podlagi 174., 175. in 176. člena zakona o LO (Ur. 1. SRS št. 23/76) in navodila za zatemnjevanje št. 850-1/30 z dne 18. 7. 1975, ki ga je izdal Republiški sekretariat za LO, delavski svet DO sprejme sklep o oboveznem zatemnje-vanju ob neposredni vojiVi nevarnosti in vojni: 1. S tem sklepom se odreja obvezno zatemnjevanje poslovnih zgradb, proizvodnih objektov in naprav, zunanje lazsvetljave ter motornih in drugih vozil, ob neposredni vojni nevarnosti ali vojni. 2. Za izvajanje določil 1. točke tega sklepa so odgovorni: a) individualni in kolegijski poslovodni organi ter vodstveni delavci v TOZD in DS skupnih služb, b) vodje organizacijskih enot v TOZD in DS skupnih služb, c) poslovodje prodajaln, d) vozniki motornih in drugih vozil. 3. Zatemnitev je obvezna v primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojne, od mraka do svita brez prekinitve. 4. Zatemniti je potrebno vse odprtine in telesa, ki odsevajo svetlobo (okna, luči, vrata, izložbe, prozorne strehe, svetlobne napise, luči na motornih in drugih vozilih). 5. Pri zatemnjevanju se u-porabijo primerna sredstva, ki so določena v posebnih navodilih in v načrtu za zatemnjevanje. 6. Zatemnitveni ukrepi se izvajajo po načrtu za zatem, njevanje, ki ga sprejme odbor Tokrat delavec naše najmlajše TOZD Tudi v naši novi TOZD Ptujski tiskarni ne manjka dobrih delavcev, vendar jih perutninarji skoraj sploh ne poznamo. Sedaj, ko smo izvolili številne delegate v najrazličnejše delegacije in odbore, se bomo hitreje spoznavali. K zbliževanju bo mnogo prispevala tudi sindikalna organizacija s kulturno, športno-rekreativno in drugo dejavnostjo. Seveda pa je prav, da se spoznavamo tudi s posredovanjem »Perutninarja«, zato smo se tokrat odločili, da predstavimo Jožeta Klemenčiča. za LO in DS TOZD v skladu z navodili za zatemnjevanje. 7. Nadzorstvo o izvajanju zatemnitvenih ukrepov opravljajo ekipe civilne zaščite za vzdrževanje reda: — za poslovno zgradbo, proizvodne in druge objekte, kjer so te ekipe organizirane, — za prodajalne, skladišča in druge prostore določi štab za CZ ustrezno število nadzornikov, — za motorna in druga vozila opravljajo nadzorstvo u-porabniki teh vozil. 8. Strokovna služba OZD izda navodila za zatemnjevanje, na podlagi katerega se izdela načrt za zatemnjevanje, ki ga sprejme odbor za LO in DS TOZD in DS skupnih služb. 9. Načrt za zatemnjevanje mora vsebovati: — pregled zgradb in objektov, ki se zatemnijo, — pregled sredstev za zatemnjevanje, — pregled odgovornih ekip oz. delavcev za zatemnjevanje. Načrt zatemnjevanja je sestavni del načrta CZ v TOZD oz. v DS skupnih služb. 10. Potrebna sredstva za za-temnjevanje mora TOZD, oz. DS skupnih služb predvideti v svojih letnih in srednjeročnih načrtih. 11. Ekipe oz. delavci, ki so določeni za zatemnjevanje, se morajo usposabljati s praktičnimi vajami in drugimi oblikami usposabljanja. O usposabljanju odloča odbor za LO in DS na predlog štaba CZ v OZD. 12. Ta sklep začne veljati z dnem objave. # Potrdi se zaključni račun delovne organizacije Meso-kombinata Perutnina Ptuj za leto 1977. @ Volitve v nove samou-pravn eorgane se razpišejo za 11. april 1978. Volilno komisijo sestavljajo: — za predsednika tov. Mlakar Martin, za namestnika predsednika tov. Meznarič Franc, — za tajnika tov. Čeme Marija, za namestnika tajnika Habjanič Ivan, — za člana tov. Tumpej Slavko, za namestnika člana tov. Boj Duro. Kandidacijske konference morajo opraviti svoje delo najpozneje 15 dni pred dnevom glasovanja, to je do 27. 3. 1978. V DS delovne organizacije izvolijo TOZD, TOK in DSSS 29 delegatov in sicer: delegatov Tovarna krmil 2 Perutninske farme 3 Mesna industrija 8 Servis 3 Commerce 3 Kooperacija 6 Ptujska tiskarna 2 DSSS 2 Volilna komisija bo razglasila sprejeto kandidatno listo najpozneje pet dni pred dnevom volitev. 9 Delavskim svetom v TOZD, TOK in DSSS se priporoča, da istočasno razpišejo volitve v svoje nove samoupravne organe. Jože Klemenčič dela v Ptujski tiskarni že od leta 1957, ko je začel kot vajenec. Ko se je izučil, je ostal v tiskarni in razen v času odsluženja vojaškega roka redno, vestno in marljivo delal. Po opravljenem pomočniškem izpitu je postal ročni stavec, sedaj pa je strojni stavec. Bi nam za začetek povedali kaj o vašem delu? Delam na stavnem stroju, ki ima tastaturo slično pisalnemu stroju in več matričnikov, kateri »hranijo« kovinske matrice raznih oblik in velikosti. Poleg tega pa je še precej zakompliciran mehanizem, ki omogoča postavitev matric v zaporedje, kakršnega določa stavec. Med »pisanjem« na tastaturi se iz matričnika sproščajo matrice in zbirajo v vrsto. Ko je zbranih matric dovolj za vrstico določenega formata, posebni vzvod potisne zbrane matrice pred kalup in kotel, kjer vroč svinec skozi kalup zalije gravirani del matric in tako dobimo končni produkt stavnega stroja — svinčeno vrsto. Te vr-stike kasneje ročni stavci oblikovno razporedijo in pripravijo za tisk. Trenutno je najbolj aktualno vprašanje dela delegatov in delegatskega sistema. Kaj menite o tem? Rekel bi, da delegati v prvi mandatni dobi, med katerimi sem bil tudi sam, nismo povsem uspeli najti svojega pravega mesta. Največkrat so materiali ostali v delegaciji, ki je potem oblikovala stališča, ne da bi o problemu razpravljali delavci. Prepričan sem, da je uvajalna doba v glavnem za nami in da bodo novoizvoljene delegacije delale mnogo bolje, saj je sam sistem odlično zastavljen. Moramo pa upoštevati tudi dejstvo, da je sedaj vključeno v delegacije ogromno število delavcev in občanov in da vsi ti še niso dovolj osveščeni niti niso vsi pripravljeni organizirano delati, zato bodi naloga nas vseh, da nudimo delegatom čimveč podpore, da bodo delegati lahko delali tako kot določa zakon o združenem nelu, tako kot smo želeli takrat, ko smo glasovali »ZA«. Na vsak način bo potrebno tesnejše sodelovanje z delegatsko bazo. In kakšno vlogo ima pri vsej dejavnosti po vašem mnenju sindikat? Sindikalno delo je bilo včasih omejeno izključno na organizacijo rekreativnih izletov z zakuskami. V zadnjem obdobju je storjen pomemben korak naprej. Aktivno se vključuje v politične akcije. Je nosliec vse dejavnosti od evidentiranja do izvolitve dele- gatov SIS in članov za samoupravne organe. Tudi ekskurzije so bile organizirane k obeležjem, ki spominjajo na žrtve boja za našo svobodo. Tu je organiziranih še več različnih proslav ob pomembnih dnevih. Poskrbljeno pa je tudi za športno aktivnost. Pri nas v tiskarni je sicer problem v tem, da nas ni veliko in težko organiziramo kompletne tekmovalne ekipe, sodelujemo pa aktivno v sklopu ekip delovne organizacije. Kaj mislite o Ptujskem Perut1 ninarju in glasilih drugih delovnih kolektivov, ki jih pri vas tiskate? Mislim, da so si ta glasila v glavnem podobna, da informiranost delavcev samo poživljajo. Še vedno je osnovni način informiranja preko oglasnih desk, sestankov in zborov delovnih ljudi. V Ptujskem Perutninarju najdemo največ informacijo o DO, medtem ko smo informirani o delu v TOZD Ptujska tiskarna več iz ostalih naštetih virov. Prepričan sem, da smo dobro informirani. In kakšna je vaša dejavnost izven delovnega časa? Včasih sem se precej ukvarjal z nogometom. Do vojaščine sem tekmoval za »Aluminij«, sedaj pa mi nudi največ užitka ribičija. In za konec. Vsak človek si želi kdaj pa kdaj napredovati. Kaj mislite, imate možnost napredovanja? Možnost je, še predvsem za kvalificirane delavce. V Ljubljani je možno opraviti srednjo, v Zagrebu pa višjo grafično šolo. Tudi druge oblike dodatnega izobraževanja so. Kvalifikacijo pa so dosegli nekateri nekvalificirani delavci. Osebno sem zadovoljen s svojim delom, zato se nameravam dodatno izpopolnjevati samo toliko, kolikor bo narekoval razvoj grafične tehnike, tako da bom lahko vedno kvalitetno delal. Prepričani smo, da bo to željo najlaže uresničil, zato Jožetu kot sodelavcu želimo lepih delovnih uspehov. L. C. Jože Klemenčič med delom (Foto: L. C.) ZAHVALA OB ODHODU V POKOJ Z besedo ni mogoče izraziti občutkov sreče in ganjenosti, ki sem ju čutila, ko ste se na dan mojega odhoda v pokoj zbrali vsj »farmarji«. Hvala vam, dragi sodelavci. Še posebej hvala vsem govornikom in generalnemu direktorju. In na koncu? Ne najdem besed, kako bi se zahvalila za prebogato darilo. Zahvalim naj se tako, da ostanem vedno vaša sodelavka! Marija HORVAT — ANGELOVA Kdo je že postal član TOK kooperacija Hajdina Dne 27. in 28. januarja 1978 so delavci in kooperanti na referendumu z večino glasovali z »ZA« o sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev članov in delavcev v Temeljno organizacija kooperantov »KOOPERACIJA« Hajdina v sestavi Meso-kombinata PERUTNINA Ptuj. S pristopom v članstvo kooperanti z delavci v TOK vspostavljajo dohodkovne odnose, kar pomeni da prevzemajo obveznosti in pravice iz sporazuma. Kooperanti, ki so podpisali posebno izjavo so z dnem podpisa postali člani in se za njih vodi članski imenik. Izjava v 144. členu sporazuma glasi sledeče: »IZJAVLJAM, da se svobodno odločam o podpisu te izjave, s katero potrjujem, da se strinjam z določili samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev delavcev in članov TOK Hajdina, ki je bil sprejet na referendumu dne 27. in 28. I. 1978.« Do konca polletja 1978 bo sprejet republiški zakon o združevanju kmetov, ki bo nekatere dileme konkretno preciziral, zaradi česar bo sporazum potrebno vskladiti z določili zakona. Do vključno 22. marca 1978 so zgoraj navedeno izjavo podpisali sledeči delavci in kooperanti in s podpisom izjave dobili status člana združenega kooperanta: 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 76. 77. 78. IMENIK ČLANOV TOK »KOOPERACIJA« HAJDINA Zap. št. Primek in ime člana ter bivališče 1. BOJNEC Jože, Volkmarjeva 7, Ptuj 2. BRODNJAK Franc, Skorba 55, p. Hajdina 3. CVETKO Stanko, Ulica Anice Kaučič 10, Ptuj 4. CIMERMAN Milivoj, Langusova 17, Ptuj 5. DOMITER Anton, Bezjakova 8, Ptuj 6. DRUZOVIC Albin, Derbetinci 47, Vitomarci 7. GODEC Marija, Njiverci 28, Kidričevo 8. HENTAK Marija, Gubčeva 5, Ptuj 9. HENTAK Marija, Hajdoše 43b, Hajdina 10. INTIHAR Jožica, Gerečja vas 9a 11. JAUŠOVEC Stanko, Kidričevo 31a, Kidričevo 12. KAMPL Štefka, Kidričevo 7, p. Kidričevo 13. KAMPL Marta, Zg. Hajdina 44, Hajdina 14. KRUMPAK Marija, Selška cesta 8, Ptuj 15. KOSAR Anica, Zg. Hajdina 17a, Hajdina 16. MATJAŠIČ Matilda, Selška c. 6, Ptuj 17. MURKO Jelka, Vaspazianova 4, Ptuj 18. METLIČAR Nežka, Zagrebška 74, Ptuj 19. OSTROŠKO Boža, Pobrežje 119, p. Videm 20. OMLADIČ Mihaela, Miklošičeva 6, Ptuj 21. PŠAJD Ivan, Grajena 17, Ptuj 22. PREKORŠEK Vlado, Gregorčičev drevored 13, Ptuj 23. PEŠEC Marica, Belšakova 10, Ptuj 24. REISMAN Jože, UL Lackove čete 11, Ptuj 25. RIBIČ Marta. Ziherljeva ploščad 7, Ptuj 26. SATLER Anica, Gregorčičev drevored 13, Ptuj 27. ŠAFRANKO Anton, Gregorčičev drevored 13, Ptuj 28. ŠERUGA Janez, Nova vas 53, p. Ptuj 29. ŠTUMBERGER Anton, Dornava 4, Ptuj 30. URBANIJA Vinko, Vintarovci 60, p. Desternik 31. VESENJAK Slavko, Placerovci 30, p. Gorišnica 32. VOLK Marko, Kamniška 30, p. Maribor 33. ZAJC Simon. Vrhloga 8, p. Slovenska Bistrica 34. ZUPANIČ Franc, Draženska 17, p. Ptuj 35. FINGUŠT Franc, Zg. Gorica 3 36. PIFKO Blaž, Leskovec 3 37. BREZNIK Erna, Sp. Ložnica 21 38. PULKO Franc, Stogovci 25 39. LORBEK Franc, Zg. Gorica 13 40. ZBUKOVŠEK Marija, Žiče 4 41. JUS Kristina, Stoperce 75 42. DOLŠAK Janko, Grdina 11 43. ZDOLŠAK Martin, Okrog 16 44. KOROŠEC Ivan, Cigonca 18 45. SITAR Terezija, Ponkvica 4 46. VEHOVAR Vinko, Videž 5a 47. GRAJF Ivan, Planica 25 48. HORVAT Friderik, Zabovci 39 49. BURINA Mihael, Janeževci 10 50. SAGADIN — PLETERŠEK, Dragonja vas 22 51. BRODNJAK Janez, Zg. Hajdina 55 52. MARTINI Marija, Boška cesta 3, Slov. Bistrica 53. OČKO Agica, Slov. Bistrica, Cesta na polje 10 54. ZADRAVEC Franc, Janežovci 9 55. PIŠEK Roman, Breg 17 56. MAJCENOVIČ Stane, Hrastovec 26b 57. PRELOG Vinko, Štuki 43 MATIČIČ Franc, Stopno 11 KOSTANJEVEC Janez, Spuhlja 18 KRHLANKO Ana, Pretež 29 ŠTERN Stanko, Planica 18 JAKOVLJEVIČ Aleksander, Sp. Jablane 1 NIKOLIČ Peter, Fram 45 RAZBORŠEK Alojz, Razgor 21 URANJEK Bogomir, Planica 6 ŠTERN Ivan, Ljubljanska c. 8, Slov. Bistrica CIGLER Štefanija. Konjiška vas 52 BELŠAK Adolf, Gorenjski vrh 31 BRGLEZ Anton, Črešnjevec 140 TURKUŠ Friderik, Majšperk 24 NIKOLIČ Peter, Fram 45 VIDOVIČ Marija, Zagojiči 13 TOMANIČ Mirko, Draženci 75 PLEČKO Alojz, Radizel 113 DOMITER Katarina, Starošinci 35 ČUŠ Marija, Dornava 49 HEDL Jože, Sp. Vižinga 14 PIŠEK Roman, Breg 17 79. GRUBELNIK Anton, Lehen 2 80. KORENT Jože, Zg. Vižinga 28 81. GOJKOVIČ Adolf, Starošince 32 82. RODOŠEK Martin, Čermožiše 69 83. MALE Anton, Gaj 27 84. KOVŠE Franc, Loška gora 34 85. KOROŠEC Mira, Lovrenc 31 86. KOROŠEC Hilda, Lovrenc 31 87. SEKELŠEK Viktor, Dolena 46 88. ČAKŠ Marija, Koble 20 89. PEČEK Roman, Milenkova 22, Slov. Konjice 90. PLIBERŠEK Martina, Preloge 1 91. PEČOVNIK Aleksander, Fram 81 92. PUČKO Ivan ml., Hvaletinci 93. GREGORINČIČ Stjepan, Bubrava 20 94. LUGARIČ Dragotin, Prišlin 16 95. PODGORŠEK Alojz, Njiverci 19 96. PEVEC Jurij, Slatina 10 97. HRIBERNIK Anton, Zbelovska gora 38 98. CUGMAS Alojz, Zbelovska gora 84 99. ZAJC Marica, Vrhloga 8 100. PONGRAC Ivan, Mariborska 48 101. FINGUŠT Katarina, Zg. Jablane 16 102. KMETEC Minka, Cirkovce 35 103. CVAHTE Avgust, Brezje 12 104. JUHART Ljudmila, Pobreže 105. KRABONJA Adolf, Sp. Ključarovci 16 106. KOROŠEC Marta, Levič 10 107. ŠKET Anton, Levič 24 108. MEGLIČ Franc, Zg. Log 34 109. VEHOVAR Ivan, Učenca 22 110. LOVRENČIČ Leopold, Ličenca 24 111. KOLAR Anton, Pletovarje 9 112. KIDRIČ Janko, Grdina 7 113. SLATINEK Avgust, Loče 70a 114. MARČIČ Katica, Njiverce 33 115. AHEC Vlado, Sestrže 7 116. FIDLER Anica, Boletina 19 117. INTIHAR Tončka, Gerečja vas 56 118. ŠKVORC Ivan, Breg 1, Središče 119. MASTINŠEK Bogdan, Laporje 25 120. RAK Janez, Laporje 69 121. SOBOTIČ Frido, Novake 4 122. JUG Martin, Videž n. h. 123. RAK Elizabeta, Videž 20 124. HAJŠEK Peter, Videž 16 125. POZEB Ivan, Dobrava 8 126. KRANČAN Franc, Prevrat 44 127. ŠELIH Jože, Dobrava 3 128. POLAJŽER Stanko, Plajnsko 19 129. KOKOL Marija, Grajenščak 31 a 130. ŽNIDAR Elica, Koblje 11 131. OZIMIC Janez, Vrhole 20 132. TOMŠE Franc, Malahorna 1 133. FURMAN Stanko, Lešje 11 134. KOVAČIČ Marjana, Lešje 17 135. LEPŠINA Drago, Cirkovce 79 136. LESKOVAR Terezija, Markočiča 20 137. ŠMON Dragica, Markečica 138. ŠKRINJAR Katica, Libanja 139. BRGELZ Karl, Zg. Brežnica Razvoj kooperacijske proizvodnje piščancev v letih od 1970 do 1977 s pomočjo kreditov hranilno kreditne službe S priključitvijo KZ Hajdina k Mesokombinatu Perutnina Ptuj leta 1965 se je ta preimenovala v obrat za kooperacijo, ki pa se v začetku ni ukvarjal le z organizirano rejo piščancev, ampak tudi z ostalimi panogami živinoreje ter nekoliko tudi poljedelstvom. Kmalu se je v Perutnini kot delovni organizaciji pokazala potreba po čimvečji organizirani reji piščancev vzporedno z gradnjo nove klavnice, valilnice in s širitvijo ostalih obstoječih proizvodnih objektov. Zaradi tega je obrat za Kooperacijo Hajdina opustil vse ostale panoge kooperacijske proizvodnje ter se strogo usmeril le v širitev piščančjereje. Ostalo obstoječo in nadaljnjo kooperacijsko proizvodnjo je zaradi delitve dela prevzel Kmetijski kombinat Ptuj, Obrat za kooperacijo Jože Lacko. Z namenom širitve kooperacije pri reji piščancev se je v obratu organizirala pospeševalna služba za posamezne terene. V skladu z republiškim zakonom pa je bila leta 1970 ustanovljena tudi hranilno kreditna služba. Osnovni namen te bi naj bilo zbiranje hranilnih vlog kooperantov, zaposlenih delavcev ter ostalih občanov in pa najemanje kreditov ter plasiranje teh kooperantom za izgradnjo oz. adaptacije v njihovih hlevih za rejo piščancev. Skupno je hranilno kreditna služba v letih od 1970 do 1971 prejela in plasirala naprej 48,776.000 din kreditnih sredstev. S temi sredstvi ter sredstvi kooperantov (lastna udeležba), ki se jo ocenjuje s cca 40 % dodat- Sredsta so bila v teh letih plasirana v 14 občin. Pregled plas-mana sredstev in pridobitve no- no h kreditu), je bilo v omenjenih letih zgrajeno novih proizvodnih kapacitet za 2,488.200 kom. piščancev enkratne vhlevitve. Sredstva so bila dobljena od: vih kapacitet po posameznih občinah in po letih posreduje tabela: — LB podružnica Maribor 21,395.000 din — DO Perutnina Ptuj 12,630.000 din — TOZD Kooperacija Hajdina 10,551.000 din — Kmetijske razvojne skupnosti SRS 1,500.000 din — KB Maribor p. e. Ptuj 2,700.000 din Skupaj: 48,776.000 din PORABLJENA KREDITNA SREDSTVA PO LETIH IN PRIDOBLJENE KAPACITETE PO OBČINAH v 000 din in kom. 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 skupaj občina din kom. din kom. din kom. din kom. din kom. din kom. din kom. din kom. din kom. 1. Ptuj 97 10 1.567 130 365 24 2.320 145 3.047 145 1.336 417 1.270 36 3.423 85 13.425 992 2. Slovenska Bistrica 24 2,5 553 45 101 6,7 1.110 70 3.621 172 730 23 1.527 44 1.380 35 9.046 398,2 3. Slovenske Konjice 338 40 494 40 255 17 2.081 130 1.612 77 197 6 754 22 886 22 6.617 354 4. Maribor 58 6 370 31 163 11 861 54 1.759 84 505 16 665 19 1.250 31 5.631 252 5. Šentjur pri Celju — — — — — — 249 15 403 20 396 12 1.138 33 496 12 2.682 92 6. Šmarje pri Jelšah — — — — 10 4,5 369 25 79 4 30 — — — 144 — 632 33,5 7. Radlje ob Dravi — — 29 — 61 10 560 35 530 25 314 10 930 26 3.827 95 6.251 201 8. Slovenj Gradec 320 10 15 — — — 400 10 735 20 9. Ormož 115 12 57 4,5 — — 478 30 327 13 114 5 5 1 20 — 1.116 65,5 10. Krapina — — — — — — — — 960 30 68 — 37 — 7 — 1.072 30 11. Zabok — — — — — — 244 10 76 — — — — — 87 — 407 10 12. Čakovec — — — — 41 6 — — 320 10 35 — 206 5 443 10 1.045 31 13. Lenart — — — — — — — — — — 10 — — — 20 3 30 3 14. Radgona 28 — 30 3 — — 29 3 87 6 Skupaj: 660 70,5 3.100 253,5 996 79,2 8.301 517 13.054 590 3.750 489 6.532 186 12.383 303 48.776 2.488,2 140. KUŠAR Franc, Križni vrh 39 141. LJUBIČ Fanika, Tepanje 67 142. KOLAR Nežka, Vrhole 7 143. PODLESNIK Olga, Zg. Brežnica 34 144. KUKOVIČ Alojzija, Tepanje 35a 145. KOGLER Marija, Desinci 6 146. METLIČAR Franc, Trg. svobode 19, Slov. Bistrica 147. GOLEŽ Slavko, Podgaj 23 148. VIVOD Ivan, Zg. Ložnica 149. ZELENIK Jože, Levajnci 5 150. JARC Franc, Kopivnik 14 151. JARC Slavica, Kopivnik 14 152. SAGADIN Pavel, Zg. Brežnica 23 153. GOSAK Anica, Vuhred 170 154. FURMAN Jakob, Lešje 14 155. VIDOVIČ Marjan, Pobrežje 36 156. SAKELŠEK Katarina, Pobrežje 64 157. GEČ Anton, Pobrežje 61 158. TEMENT Kristina, Videm 46 159. VAUPOTIČ Milica, Hajdoše 46 160. TOMANIČ Jože, Hajdoše 58 161. BRODNJAK Olga, Hajdoše 56 162. VIDOVIČ Marija, Hajdoše 55 163. DOBERŠEK Leopold, Sestrže 12 164. CUGMAJSTER Janez, Koblje 15 Da bi lahko dne 11. aprila 1978 nemoteno izvedli volitve v samoupravne organe TOK in delovne organizacije, svetujemo da preostali kooperanti, ki so se odločili za pristop v članstvo to izjavo v najkrajšem času podpišejo. Jože Reisman Kooperanti so v letih 1970 in 1971 dobivali kredite po 80 % o-brestni meri, v letih 1972 in 1973 po 11 %, v letih 1974 in 1975 pa po 10%. Krediti so se plasirali kooperantom po enaki obrestni meri, kot jih je v posameznih letih dobivala HKS z izjemo kreditov dobljenih od Kmetijske razvojne skupnosti SRS, kjer je bila obrestna mera za kooperante določena z 1,5 %. Pri vseh teh kreditih razen pri kreditih od Kmetijske razvojne skupnosti so bili po veljavnem zakonu iz leta 1970 kooperanti upravičeni do bonificirane obrestne mere od 3 % navzgor, kar je znašalo 5 % pri 8% kreditih in 7 % pri 10% kreditih. Nadvmestilo za benificirane obresti je bila dolžna poravnati republika, in to za nerazvite občine v celoti, razvite in delno razvite občine pa so morale del tega nadomestila poravnati same. Za kredite, dane od 1. januarja 1976 naprej, zakon o be-nificirani obrestni meri ne velja več. Namesto njega določa republiški sporazum o kreditiranju naložb v kmetijsko in živilsko industrijo ter predelavo za čas od 1976 do 1980 različno obrestno mero za posamezne namene, in sicer za perutninarstvo 10 %. Ker je obrestna mera 10 % za investicijski kredit kooperantom previsoka, je pristojni organ DO v letu 1976 sprejel sklep, da se dajejo krediti kooperantom od 1. 1. 1976 dalje po 6% obrestni meri, razliko pa pokrivajo temeljne organizacije. Omenjeni sporazum med drugim ne predvideva več kreditiranja novogradenj pri kooperantih, ampak govori le o sovlaganju. Ker je podpisnica tega sporazuma po pooblastilu in v imenu temeljnih bank tudi Ljubljanska banka — združena banka Ljubljana — v bodoče ne bo več možno dobiti bančnih sredstev za kreditiranje, ampak le za sovlaganje. Na noviju delovne organizacije Perutnina Ptuj, predvsem pa v TOK Kooperacija Hajdina bo potrebno še veliko storiti glede pridobivanja novih interesentov za gradnjo hlevov s sovlaganjem. Prej prikazana širitev v posameznih letih naj ne bi v bodoče nazadovala. Marija PEŠEC #it a M Ifflk B ■ ■ Zima je že za nami, vendar se nam misli še rade vračajo v zimske dni. Med delavci Perutnine imajo največ povedati šoferji, ki so doživeli take in drugačne zgode in nezgode. Na eni takih poti sem bil decembra lani. S šoferjema Francetom Meznaričem in Srečkom Hergom sem bil zadolžen za popis inventarja in osnovnih sredstev namenjenih rekreaciji in oddihu naših delavcev. 28. decembra je bil »njun« magirus natovorjen s piščanci, ki so bili namenjeni kupcem v Dalmaciji. »Primeren trenutek, da opravimo popis v Zadru in Biogradu na moru« smo si rekli in se podali na pot. Kljub temu, da je bil Ptuj zavit v gosto meglo, sem se »oborožil« s fotoaparati, da bi napravil nekaj posnetkov za Perut-ninarja pa tudi za spomin. Pa sem se zmotil. Nismo še prispeli do Zagreba, ko se je megla že spremenila v dež. Zaradi slabega vremena se je tudi hitro stemnilo. »Voziti bova morala vso noč, da bova ob šestih zjutraj v Mostarju,« ugotavljata šoferja. Bolj smo se približevali Velebitu, bolj se je dež spreminjal v pravo neurje. »Samo, da na Velebitu ne bi snežilo, potem se lahko zgodi, da bomo čakali jutro« razmišlja Franček. »Da le pridemo čez Titovo Korenico, dalje bo šlo,« se tolaži Srečko. Pripovedovala sta, da zapade okrog Titove Korenice izredno dosti snega. Ko ga splužijo, postane cesta s »stenama« na obeh straneh prava soteska. To še ni vse, kajti na prehodu čez Velebit so tudi poledice zelo pogoste, ki so za voznike še hujše kot sneg. Tokrat smo imeli srečo, ker ni snežilo, niti poledice ni bilo. Na nekem zavoju v strmini pa Srečko kar zakriči: »Franček! od tega ovinka dalje pa sem vlačil za tabo verige!« Ja bi potešila mojo radovednost, sta mi razložila, da sta tu ob neki priliki na poledici enostavno obstala. Nanosila sta. sicer peska pod kolesa pa ni dosti pomagalo, zato sta še snežne verige nekako zabila pod pogonska kolesa. Končno je Franček speljal z avtomobilom, ni pa smel več ustaviti pred vrhom. Srečku ni preostalo drugega, kot da je verige in ostalo uporabljeno orodje tovoril dobra dva kilometra za vozilom. Tudi mi smo prevozili vrh, na južni strani pa je bilo vreme mirnejše. Spomnila sta se, da še moramo pred Zadrom nekaj povečerjati. Tam lahko dobimo kaj za pod zob le v hotelu, tega pa dnevnica ne prenese. Po skromni večerji smo poldvanajstih ponoči prispeli v Zadar, kjer smo raztovorili prve tri tone piščancev. Takoj smo nadaljevali proti Biogradu, kjer sem jaz ostal, da sem naslednji dan vse pripravil za popis. Jutri se vrneva do dveh popoldan sta mi povedala nato pa odpeljala v Mostar, od tam v Metkovič in Split. Drugi dan sem čakal kar do sedmih zvečer, ker sta v Splitu morala dolgo čakati na razkladanje. Ko sta končo prišla smo hitro opravili delo in se podvizali v Zadar, kjer smo končali popis ob pol enajstih (ponoči seveda), nato pa smo takoj odpeljali proti domu, saj smo želeli silvestrovati doma. Vozili smo po Jadranski magistrali, ko je kar na lepem začel kamion poplesavati. »Tu ob Jadranu pa poledica?« sem se začudil. Pa sta mi tovariša hitro pojasnila, da ni poledica, marveč spolska cesta. Verjetno jo zamastijo s prevozom nafte in mazuta, ki jo s cisternami vozijo v pristanišča. Teh goriv tod ogromno prevozijo. Seveda je na tej cesti tudi zelo veliko nesreč, ker šoferji ne vedo za to »cestno past«. Precej čez polnoč je že bilo, ko je Srečko zavozil na neko parkirišče, kjer smo se v kabini »udobno« namestili in par ur predremali. Počitka bi bili še potrebni, vendar nas je začelo preveč zebsti kljub bundam v katere smo se zavili. Ko smo se približevali domu, se je pogovor vrtel več okrog silvestrovanja, kot pa okrog napornega potovanja. Sam pa sem ob tem razmišljal, kako prav bi bilo, če bi vsi delavci poznali delo in opravila vseh sodelavcev. Verjetno bi bilo precej manj negodovanj, pa včasih tudi nevoščljivosti, ko nekateri neso debelejše kuverte od drugih. L. C. Spalnica za tri (Foto: L. C.) Ptujski perutninar, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov Mesokombinata Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Angela Andrejak, Ivan Ciglar, Marija Glaser, Jože liovšek, Justika Kristovič, Martin Mlakar, Franc Potočnik. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jakob Butolen. Naklada 1600 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije številka 421-1/72 z dne 5. 12. 1977. Tiska TOZD Ptujska tiskarna, Ptuj. PRILOGA POSLOVNO POROČILO o zaključnem računu za leto 1977 L SPLOŠNI DEL KADROVSKI PODATKI V delovni organizaciji Mesokombinat Perutnina Ptuj so se v letu 1977 združevale: 1. TOZD Tovarna krmil, Zagrebška 52, ustanovljena na zboru delavcev dne 26. 12. 1975 2. TOZD Perutninske farme, Sela 41 ustanovljena na zboru delavcev dne 24. in 25. 12. 1975 3. TOZD Mesna industrija, Zagrebška 37, ustanovljena na zboru delavcev dne 23. in 29. 12. 1975 4. TOZD Commerce. Potrčeva 8, ustanovljena na zboru delavcev dne 5. 1. 1976 5. TOZD Servis, Potrčeva 8, ustanovljena na zboru delavcev dne 24. 12. 1975 6. TOZD Kooperacija Hajdina, katere status je nespremenjen od ustanovitve leta 1974 7. TOZD Ptujska tiskarna, Jadranska 17 se je izrekla za združitev na referendumu 5. 12. 1977 8. DSSS, Potrčeva 8. Predznamba statusnih sprememb je vpisana pri Gospodarskem sodišče v Mariboru Samoupravni sporazum o združitvi TOZD v delovno organizacijo je bil sprejet na zborih delavcev in članov kooperantov v času od 20. 2. 1976 do 23. 3. 1976. Sporazum je bil podpisan od pooblaščenih predstavnikov TOZD in generalnega direktorja delovne organizacije dne 19. 5. 1976. Volitve organov upravljanja delovne organizacije so bile izvršene dne 29. 3. 1976. Izvoljen je bil 27. članski delavski svet in 12 članski odbor notranje kontrole. Skupni organi upravljanja so bili izvoljeni po paritetnem načelu, enakega števila članov iz vsake TOZD. Tako sestavljajo delavski svet 4 članske delegacije iz vsake TOZD, DSSS pa ima v tem organu 3 člane. Statut delovne organizacije je bil sprejet na zborih delavcev in kooperantov v času od 11. 10. do 8. 11. 1976. V statutu so med drugim podrobneje urejena delegatska razmerja. Delegacije se na nivoju delovne organizacije združujejo v konferenco delegacij. Vsaka TOZD in DSSS imajo v konferenci po 2 delegatski mesti. Po izvolitvi in konstituiranju skupnih organov in delegacij so ti začeli s svojim rednim delom v skladu s pooblastili, ki jim jih daje samoupravni sporazum o združitvi oziroma statut delovne organizacije. Dejavnost samoupravnih organov na nivoju delovne organizacije je bila v letu 1977 zelo razgibana. Delavski svet je imel_5 sej, ostali odbori in komisij£ pa 39. Delavski svet je na petih sejah obravnaval in sklepal zlasti o naslednjih vprašanjih: — imenovanje vodilnih delavcev, — imenovanje notranje arbitraže, — obravnava samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in organizaciji samoupravne interesne skupnosti za varstvo okolja Ptuj, — sprejem zaključnega računa za leto 1976, — izvolitev predstavnika v izvršni in kreditni odbor Ljubljanske banke, — sprejem samoupravnega sporazuma o osnovah srednjeročnega plana Jugoslovanske poljoprivredne banke od 1976 do 1980, — verifikacija finančnega plana oziroma sporazuma o dohodkovnih odnosih za leto 1977, — verifikacija sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združevanju in statuta DO v zvezi s pristopom Ptujske tiskarne k Mesokombinatu Perutnina Ptuj, — določitev komisije za izvajanje nalog za uresničitev zakona o združenem delu, — informacija o finančnih rezultatih za prvo tromesečje 1977, — verifikacija sklepa o spremembah in dopolnilih samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in sredstev za OD v zvezi s sindikalno listo 1977, — obravnava samoupravnih sporazumov o temeljih planov družbenih dejavnosti za obdobje od 1976 do 1980, — ustanovitev internega glasila »Ptujski perutninar«, — obravnava in sklepanje o samoupravnih sporazumih, — obravnavanje devetmesečnega poročila o fizičnem obsegu proizvodnje in zbirne bilance uspeha za DO. Ostali skupni organi so delovali po potrebi v skladu z nastajajočo problematiko. I. Gibanje zaposlenih v letu 1977 Stanje zaposlenih delavcev in učencev v gospodarstvu na dan 1. 1. 1977: 1. stalnih delavcev — skupaj 989 od tega: a) moških 573 b) žensk 416 ' 2. učencev v gospodarstvu — skupaj 66 od tega: a) moških 62 b) žensk 4 Prišli v letu 1977: 1. stalni delavci 136 od tega: a) moških 79 b) žensk 57 2. učenci v gospodarstvu 19 od tega: a) moških 17 b) žensk 2 Odšlo med letom 1977: 1. stalnih delavcev 83 od tega: a) moških 64 b) žensk 19 2. učencev v gospodarstvu 33 od tega: a) moških 30 b) žensk 3 Stanje zaposlenih na dan 31. 12. 1977 1. stalnih delavcev 1.042 od tega: a) moških 585 b) žensk - 457 2. učencev v gospodarstvu 52 od tega: a) moških 49 žensk 3 Stalni delavci, ki so odšli iz delovne organizacije med letom 1977, so prenehali z delom iz naslednjih vzrokov: 1. na zahtevo (po izjavi) delavca 42 2. zaradi kršitve delovnih obveznosti 4 3. pismeni sporazum 3 4. delo za določen čas 8 5. služenje vojaškega roka 20 6. upokojitev 3 7. smrt 3 skupaj: 83 Od 33 učencev v gospodarstvu ki jim je prenehalo učno razmerje se jih je 15 zaposlilo v delovni organizaciji, 18 jih je pred časom prekinilo učno razmerje, ali so odšli v druge delovne organizacije. II. Število stalno zaposlenih delavcev po TOZD ob koncu leta 1977 v primerjavi z letom 1976: TOZD Stanje 31.12. 77 Moški Ženske Stanje Indeks 31. 12. 76 77/76 Tovarna krmil 59 53 6 60 98,33 Perutninske farme 146 53 93 126 115,87 Mesna industrija 372 207 165 368 101,08 Servis 137 128 9 138 99,27 Commerce 200 98 102 175 114,28 Kooperacija Hajdina 35 19 16 35 100,00 Del. skup. skupnih služb 93 27 66 87 106,89 Skupaj 1.042 585 457 989 105,89 NI. Preglednica števila zaposlenih po mesecih v letu 1977: Mesec Stanje zaposlenih v začetku meseca M prišlo V teku SK meseca odšlo M Ž SK Stanje zaposlenih konec meseca Januar 989 4 1 5 4 1 5 989 Februar 989 5 — 5 4 2 6 988 Marec 988 12 4 16 12 1 13 991 April 991 9 7 16 5 — 5 1002 Maj 1002 4 4 8 9 3 12 998 Junij 998 7 7 14 6 2 8 1004 Julij 1004 6 6 12 6 1 7 1009 Avgust 1009 6 5 11 11 3 13 1007 Sept. 1007 2 9 11 — 1 1 1017 Oktober 1017 8 4 12 5 2 7 1022 November 1022 13 7 20 1 3 4 1038 December 1038 3 3 6 1 1 2 1042 Skupaj: 989 79 57 136 64 19 83 1042 Število stalnih delavcev se je povečalo v odnosu na leto 1976 za 5,3 %. Fluktuacija delovne sile se je v primerjavi z letom 1976 zmanjšala za 30 %'. Največja je bila v TOZD Mesna industrija, kjer je znašala okrog 60 % celotne fluktuacije. Število delavcev se je povečalo v TOZD Commerce za 25 predvsem zaradi povečanja prometa v prodajnih skladiščih z odpiranjem novih prodajnih mest in v TOZD Perutninske farme 20 delavcev, vsled povečanih kapacitet na farmah Kidričevo in Trnovci. IV. Kvalifikacijska struktura stalno zaposlenih na dan 31. 12. 1977 po TOZD v primerjavi z letom 1976: TOZD skupaj zaposl. visoka višja srednja STRD nepopolna K T U R A VK KV PK NK Tovarna krmil 59 1 1 7 1 1 6 16 26 Perutninske farme 146 5 4 8 1 2 8 73 45 Mesna industrija 372 4 2 16 4 10 76 161 99 Servis 137 — — 7 1 10 94 8 17 Commerce 200 3 2 13 8 24 115 21 14 Kooperacija Hajdina 35 3 7 14 2 — 4 1 4 DSSS 93 2 16 47 17 1 5 3 2 Skupaj: 1977 1042 18 32 112 34 48 308 283 207 1976 989 18 26 110 31 42 277 278 207 indeks 77/76 105,3 100,0 123,1 101,8 109,6 114,3 111,2 101,8 100,0 Kvalifikacijska struktura se v odnosu na leto 1976 ni bistveno spreenila. Povečalo se je število KV delavcev zaradi novih delovnih mest v prodajni mreži. TOZD Commerce — 11 učencev od tega: 1 učence za poklic mesarja sekača 9 učencev za poklic prodajalca 1 učenca za poklic kuharice V. Izobraževanje delavcev in štipendiranje a) Štipendiranje študentov in dijakov v letu 1977 Na visokih šolah — 15 štipendistov od tega: 2 na BTF odd. živinoreja 2 na BTF odd. veterina 3 na BTF odd. živil, tehnologija 3 na VEKŠ odd. finance 2 na VEKŠ odd. notranja trgovina 2 na pravni fakulteti 1 na VTŠ odd. strojništvo Na višjih šolah — 3 štipendisti od tega: 2 na VAŠ odd. živinoreja 1 na VEKŠ odd. notranja trgovina Na srednjih šolah — 6 od tega: 2 na TESTŠ (strojna in elektro) 1 na srednji veterinarski 1 na upravno administrativni šoli 1 na ekonomsko srednji šoli 1 na tehniški živilski šoli Vseh štipendistov v letu 1977 je bilo 26, od teh sta dva med letom diplomirala na BTF odd. agronomija-veterina. b) Izredni študij zaposlenih v letu 1977 V izrednem študijskem razmerju štipendiramo 18 delavcev od tega: 1 pripravlja doktorsko disertacijo 4 na visokih šolah 9 na višjih šolah 2 na srednjih šolah 1 na šoli za VK 1 na poklicni šoli (administrativni) c) Poklicno izobraževanje v letu 1977 V učnem razmerju imamo 52 učencev, in sjcer: TOZD Mesna industrija — 27 učencev od tega: 13 učencev za poklic predelovalca mesa 4 učence za poklic klavničarja 10 učencev za poklic mesarja proizvajalca TOZD Servis — 14 učencev od tega: 3 učenci za poklic elektrikarja 5 učencev za poklic avtomehanika 4 učenci za poklic strojnega ključavničarja 1 učenca za poklic zidarja 1 učenca za poklic mizarja VI. Izraba delovnega fonda ur v letu 1977 v primerjavi z letom 1976 v delovni organizaciji Delovne ure 1977 1976 Indeks 77/76 Redne ure 1,820.101 1,745.415 104,2 Ure nad polnim delovnim časom 49.111 32.716 150,1 Letni dopust 157.437 162.062 97,1 Državni prazniki 65.307 55.683 117,3 Boleznine do 30 dni 81.328 81.708 99,5 Boleznine nad 30 dni 31486 25.118 125,3 Nočne ure 40.391 39.459 102,3 Nadomestila drugih 2.908 6.899 42,1 Neplačane ure 5.194 11.516 45.1 Skupaj: 2,253.263 2,160.576 104,2 Pri pregledu fonda ur ugotovimo, da so se redne ure povečale za 4,2%, kar je v skladu s povečanjem števila zaposlenih. Število ut nad polnim delovnim časom se je povečalo za 50 %, predvsem zaradi proizvodnje v TOZD Mesna industrija. Boleznine do 30 dni so se zmanjšale za 0,5 %, nad 30 dni pa povečale za 25,3 % v glavnem zaradi poškoub delavcev (zlomi) na delu in izven njega. Boleznine glede na skupni fond ur so znašale: 1977 1976 Indeks Boleznine do 30 dni v % 3,60 3,78 95,2 Boleznine nad 30 dni v % 1,40 1,16 120,6 Skupaj boleznine v % 5,00 4,94 101,2 Boleznine v breme delovne organizacije so se zmanjšale za 4,8 %, v breme zdravstvene skupnosti pa povečale za 20,6 %. DELO PRAVNE SLUŽBE Pravna služba je sproti reševala tekoče zadeve, zlasti na pravnem, kazensko gospodarskem, kazenskem in upravnem področju ter v vseh disciplinskih zadevah, kjer je bilo možno. Poleg tega je pravna služba dajala pravne nasvete, obvestila in opozorila za vse TOZD in službe v delovni skupnosti. Nekaj zadev je bilo splošnega značaja, skupnega pomena, za vse temeljne organizacije. Opravljena so bila vsa pravna zastopanja pred državnimi in drugimi pravosodnimi organi in v vseh zadevah pravočasno vloženi zahtevki, pripravljeni spisi in dokazni predlogi ter druga obvestila. Nekaj vlog je bilo napravljenih tudi v imenu kooperantov za nemoten potek kooperacijske proizvodnje in pri izdaji dovoljenj. Posamezni delavci so izjemoma iskali pravne nasvete v zvezi z njihovimi osebnimi zadevami ali zaradi storjenih prekrškov. V vseh zadevah je pravna služba opravila pravna zastopanja razen v Beogradu in drugih republikah, kjer smo za zastopanje pooblastili odvetnika Aliča, v dveh primerih pa tudi naše sodelavce. Odvetniku Aliču smo odstopili tudi tri druge zadeve za pravno zastopanje, ker so časovno sovpadale z drugimi obravnavami, nekaj zadev pa ima v obravnavi še iz prejšnjih let. Na področju registracije je bilo vloženega precej dela, vendar zaradi neusklajenosti statutov TOZD in pomanjkljivih zapisnikov sodišče zahteve še ni povsem rešilo. Po TOZD so bile opravljene naloge in opravila glede na področja takole: 1. TOZD Servis V pravnih zadevah je bila vložena ena tožba in posredovanih nekaj nasvetov. V kazenskem postopku je bila obravnavanih pet primerov, in to zaradi šoferjev, ki so povzročili prometno nezgodo ali je nezgoda nastala v zvezi z opravljanjem prevozništva. Pri več ka-rambolih je bilo potrebno posredovati zavarovalnici še dodatne podatke. Zaradi prekrškov sta bila obravnavana dva šoferja ter je bila v tej zvezi vložena tudi ena pritožba. V enem primeru pa smo sodelovali tudi v stečajnem postopku. Poleg tega je bilo poslanih tudi 10 obvestil in dopisov ter rešene štiri disciplinske zadeve. 2. TOZD Tovarna krmil V kazenskih zadevah sta bila obravnavana dva primera, od katerih je bil eden zaključen in to v zvezi s skupino delavcev in šoferjev, ki je kradla krmila. V vseh disciplinskih zadevah ter drugih tekočih nalogah je bila nudena pravna pomoč. Pravnih in gospodarskih prestopkov ni bilo, prav tako tudi ne obravnav zaradi prekrškov. Posredovana so bila pojasnila in dopisi ter tudi ustni pravni nasveti, zlasti še v času, ko so se vršila remontna dela pri novogradnji. 3. TOZD Perutninske farme Tu ni bilo pravnih, kazenskih ali gospodarskih prestopkov. Obravnavane so bile le disciplinske zadeve ter izdane štiri odločbe. V dveh primerih je potekal postopek pred sodiščem združenega dela. Tu nismo uspeli v enem primeru, ker je pri odločitvi disciplinske komisije sodeloval vodja enote, v kateri je delavec delal, ki je storil kršitev. V drugem primeru ni bil pravilno izpeljan postopek glede ukinitve delovnega mesta. Poslanih je bilo tudi nekaj dopisov in obvestil ter izdelani vsi potrebni sklepi v zahtevanih zadevah. 4. TOZD Mesna industrija Glede na specifičnost dela in strukture zaposlitve delavcev je bilo tu več sodelovanja, največ na kazenskem in gospodarsko kazenskem področju. Vloženi sta bili 2 obtožbi zaradi gospodarskih prestopkov in za 9 kršitev, vendar še nobena ni dokončno rešena. Nekaj napak je bilo zaradi nepravilne deklaracije, kar so obravnavali tudi sodniki za prekrške. Napisanih je bilo 83 odločb v disciplinskih zadevah na I. stopnji ter tudi nekaj sklepov organa II. stopnje. Od disciplinskih zadev je ostalo nerešeno vprašanje kafilerije, ker je bila disciplinska zadeva vložena tik pred koncem leta. V 7 primerih so delavci vložili zahtevek pred sodiščem združenega dela. 4 zadeve so bile rešeno ugodno, ena ni uspela zaradi izreka prestrogega ukrepa, 2 zadevi še nista pravnomočno končani. Prav tako je bilo napisanih več obvestil in dopisov, napravljenih nekaj poizvedb za zaposlene delavce ter nudena druga pravna pomoč tako organom upravljanja kot posameznikom. 5. TOZD Commerc Glede na specifičnost poslovanja je bilo tu največ opravil v pravnih zadevah in sicer 19. V glavnem so te zadeve rešene, večinoma so nastale zaradi izterjav dolžnih zneskov in plačila obresti iz prejšnjih let. Zadeva, v kateri Supermarket zahteva plačilo odškodnine oziroma regres za povzročeno škodo zaradi zastrupitve z jetrci, še ni rešena in je v fazi pritožbe. Drugi spor, in to s podjetjem iz Virovitice, pa je v teku. Vloženi so tudi 4 obtočni predlogi zaradi gospodarskih prestopkov, vendar še 3 niso rešeni, eden pa je bil pravnomočno končan z izrekom denarne kazni TOZD v višini 10.000 din. Kazenskega pregona zaradi nevestnega gospodarskega poslovanja ni bilo, ker so poslovodje primanjkljaje poravnali. Od 10 prekrškov smo bili v dveh primerih obsojeni in kazen plačali, 2 postopka sta ustavljena po naši pritožbi, ostalo še ni rešeno. V 10 primerih so bili napisani disciplinski sklepi in nudena pravna pomoč. V 2 primerih je bil uveden stečajni postopek in zadevi še nista rešeni. Pomoč je bila nudena tudi pri sestavi raznih pogodb, samoupravnih aktov in v drugih zadevah. 6. TOZD Kooperacija Hajdina Največ pravdnih sporov je bilo zaradi neplačanih kreditov, ki so jih kooperanti dolgovali TOZD, ko so prekinili s kooperacijsko proizvodnjo. Večina zadev je iz prejšnjih let od leta 1972 dalje ter je od 10 obravnavanih zadev ostala neiztožena le ena v Celju. Vse ostale zadeve so bile rešene, nekaj tudi s sodno poravnavo ali izven. V gospodarsko kazenskih zadevah in čistih kazenskih zadevah razen v enem primeru ni bilo večjega dela. Največ problemov, vlog in pritožb je bilo zaradi upravnih ukrepov, ker so inšpektorji bodisi prepovedali vhlevljanje ali druge ukrepe. V vseh zadevah, kje so inšpektorji izdali odločbo o prepovedi, smo vložili tudi pritožbo. Disciplinskih zadev ni bilo, posredovana so bila razna obvestila ter nudena pomoč tudi pri postavljanju koopercijskih odnosov. 7. TOZD Ptujska tiskarna Tu je bila nudena pomoč v manjši meri le pri sprejemanju samo upravnih aktov in v dveh ali treh primerih pri medsebojnih delovnih razmerjih. Vodenih je bilo nekaj posvetovanj v zvezi z registracijo. Pravna služba deluje v okviru splošnega sektorja, pomaga tudi strokovnim službam ter opravlja naloge, ki so skupnega pomena za vse TOZD. Sodelovanje se je pokazalo zlasti na planskem sektorju glede sklepanja pogodb in izdaje upravnih odločb ter na komercialnem sektorju pri sprotnem reševanju reklamacij, zlasti pri prevozniških poslih. Pravna služba pa je sodelovala tudi pri izdelavi vseh samoupravnih aktov, opravljala druge naloge za sodne in upravne organe, ki jih ni bilo mogoče konkretno vezati na posamezni primer iz TOZD. Normativna dejavnost Preteklo leto 1977 je bilo prvo v uresničevanju zakona o združenem delu. Novosti, ki jih je zakon prinesel je bilo potrebno v tem času že delno uresničiti in jih normativno urediti. To delo je angažiralo ne le družbenopolitične organizacije v delovni organizaciji, pač pa tudi ves strokovni štab skupnih služb. Za spremljanje in izvajanje določil zakona je bila na nivoju delovne organizacije ustanovljena posebna komisija. Ta je izdelala program uresničevanja zakona, ki je dobil značaj splošnega akta. V skladu s programom so bili nato izdelani naslednji splošni akti: — samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD in DSSS, — statuti TOZD in DSSS, — samoupravni sporazum o združevanju kooperantov in delavcev v TOK, — samoupravni sporazum o osnovah planiranja, — samoupravni sporazum o pridobivanju dohodka in o dohodkovnih odnosih med TOZD, — samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev dohodka in čistega dohodka, — samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, — pravilniki o delitvi dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov ter skupni porabi TOZD in DSSS, — samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti med DSSS in TOZD kot koristniki storitev delovne skupnosti (svobodna menjava dela). Zadnja dva dokumenta sta sedaj v fazi sprejemanja. Aktivnosti na področju normativnega urejanja zadev se bodo nadaljevale tudi v letu 1978 do dokončne uskladitve z ZZD. M. FIZIČNI OBSEG PROIZVODNJE ZA LETO 1977 Temeljne organizacnje so v letu 1977 dosegle naslednjo proizvodnjo v primerjavi s proizvodnjo v letu 1976 in planirano proizvodnjo za leto 1977: Dosežena proizvodnja v % na leto na plan 1976 1977 TOZD Tovarna krmil 112 104 TOZD Perutninske farme 108 102 TOZD Mesna industrija 109 104 TOZD Servis 107 97 TOZD Cmomerce 116 109 TOZD Kooperacija 111 99 TOZD Ptujska tiskarna 142 122 TOZD TOVARNA KRMIL je dosegla povečanje proizvodnje za 3,9 % in proizvedla kar za 11,6 °o več krmil kot leto prej. Povečana proizvodnja krmil je bila v razmerju z višjo poprečno živo težo broilerjev v kooperacijski vzreji. 11 % povečanje proizvodnje ter samo 7 % povečanje poprečnega števila zaposlenih se je izrazila v 4 % višji produktivnosti dela v primerjavi z letom 1976. V prvi polovici januarja 1978 je pričela s poskusnim obratovanjem nova tovarna krmil, ki bo s svojo kapaciteto omogočila tudi večjo eksterno prodajo krmil. TOZD PERUTNINSKE FARME V TOZD Perutninske farme so proti koncu leta nastale težave v proizvodnji, vendar je bil proizvodni program na farmah nesnic vseeno dosežen,tako pri proizvodnji valilnih jajc kot tudi v skupni nes-nosti. Pri zaključenih skupinah v vzreji beležimo boljše vzrejne rezultate, kot smo jih predvideli s planskimi normativi, saj je bilo vzrejenih za 1,1 % več živali, nižja je tudi poraba krme po vzrejeni živali in sicer za 5 %. Pri skupinah, ki so bile v letu 1977 zaključene v nes-nosti, je bila sicer nesnost za 1,6 % nižja od planirane, vendar je bil z boljšim randmanom jajc dosežen planski normativ po kokoši nesnici. Prodaja valilnih jajc je bila za skoraj 1 milijon jajc manjša kot je bila planirana za leto 1977, ter za prav toliko tudi manjša od realiziranih količin v letu 1976. Na neizpolnitev plana proizvodnje DSP je razen težav pri oskrbi z volilnimi jajci v zadnjih dveh.mesecih, vplivala tudi manjša eksterna prodaja DSP. Izločenih jajc pred vlaganjem je bilo za 0,5 % več, vendar je v sami proizvodnji bila dosežena za 1,7 % višja izvalitev kot smo jo predvideli s planom, bila pa je tudi boljša kot leta 1976. Na farmi brojlerjev je bil plan vzreje po komadu izpolnjen z indeksom 100, zaradi višjih poprečnih živih tež brojlerjev so pa bili planirani kg preseženi za 2 %. Iz prikaza, kjer smo ovrednotili proizvodnjo leta 1976 in 1977 z baznimi cenami, je razvidno, da je TOZD Perutninske farme povečala proizvodnja za 8,7 % ter proizvodnjo na zaposlenega za 3,7 %. TOZD MESNA INDUSTRIJA Skupna proizvodnja je bila večja za 9,2 %, indeks produktivnosti je znašal 107. V posameznih organizacijskih enotah so bili doseženi naslednji rezultati: — v DE Perutninska klavnica ni bil izpolnjen plan zakola piščancev po komadu, vendar je bil presežen proizvodni program v kg z indeksom 104, tako je bilo proizvedenega za 19651 več perutninskega mesa kot leta 1976. Na takšno povečanje so vplivale višje vzrejne teže in za 1 % višji izplen mesa; — v DE Živinska klavnica je znašala proizvodnja mesa samo polovico planiranih količin ter je bilo za 20 % manj proizvedenega mesa kot leto poprej. Vzrok je bil v neurejeni situaciji odkupa žive živine na tržišču in neurejenega odnosa med odkupnimi in maloprodajnimi cenami. Razveseljiv je podatek DE Predelava, da je narastla proizvodnja perutninskih izdelkov, ki je bila kar za 50 % višja, v primerjavi z letom poprej, tako da je bilo za 130 ton več izdelkov. Proizvodnja ostalih klobasnih izdelkov se je povečala za 16 %, vendar je bila proizvodnja še vedno za 25 % nižja od planiranih količin. Prav tako ni bil dosežen plan proizvodnje suhomesnatih izdelkov. TOZD SERVIS V letu 1977 je bilo prevoženih 50.000 km več. Iz primerjave s planom je razvidno, da plan ni dosežen za nekaj več kot 4 %. Po primerjavi skupne proizvodnje s številom prevoženih km v letih 1977 in 1976 pa ugotavljamo, da je bilo v letu 1977 prepeljanega na 1 km za 7 % več proizvedenega blaga. Iz teg se lahko sklepa, da je bilo prepeljanega sicer več tovora, vendar na krajše relacije. TOZD OBRAT ZA KOOPERACIJO je z doseženo poprečno težo 1,82 kg presegla planirano proizvodnjo za 2 %. Oddanih je bilo za 265.000 piščancev manj, kot je bilo planirano. Vzrok je delno v višjem dejanskem poginu ter v nižji vhlevitvi. Vzrejene količine so bile večje za 1900 t kot v letu poprej. Takšno povečanje proizvodnje se kaže tudi v 10 % povečani produktivnosti dela. Med letom je prišlo do spremembe vhlevitve v TOZD Perutninske farme, DE farma broilerjev, kjer so v določeno število objektov zaradi potreb po kokoših nesnicah vselili jarčke, predvidene za novo farmo nesnic. TOZD Obrat za kooperacijo je sprejela obvezo, da vhlevi vse, na ta način izpadle količine DSP. Pri primerjavi doseženih in planiranih količin so bile upoštevane vse te spremembe. TOZD COMMERCE Skupna prodaja se je povečala za 18 %. Prodano je bilo tudi za 8 % več kot je bilo planirano. Povečal se je tudi količinski promet prodaje, vendar je zaradi večjega števila zaposlenih produktivnost dela povečana samo za 5,3 %. Iz razmerja prodaje engro in prodaje v prodajnih skladiščih ter prodajalnah je razvidno, da se je večala prodaja v lastni maloprodajni mreži. Od posameznih mesnic ni bil dosežen plan prodaje ali realizacija prodaje v letu 1976: v Ptuju, mesnica Miklošičeva, v Ljubljani sta samo Rimska 2 in Tržaška 57 izpolnili s planom sprejete obveznosti, mesnici Vrhovci in Tržaška 18 nista dosegli niti lanskoletne realizacije. Manjša je bila tudi prodaja v reprodukcijski trgovini v Ptuju. Povečala se je prodaja v vseh prodajnih skladiščih, plan realizacije pa ni bil dosežen v prodajnih skladiščih Ljubljana in Zagreb. Proizvodni program v delovni organizaciji je bil izpolnjen z indeksom 104,20, v primerjavi z letom 1976 pa je proizvodnja večja za 12 %. m. OSNOVNE NALOŽBE IN INVESTICIJSKA DEJAVNOST Leto 1977 je značilno po obsežni investicijski dejavnosti. Lani smo dali v obratovanje tovarno krmil, prvo skupino objektov farme nesnic Trnovec, nove zmogljivosti valilnice so pa pričele obratovati prve dni v letu 1978, nabavili smo razno opremo ter povečali prodajni prostor v Commercu. Posamezne temeljne organizacije so v letu 1977 dale v obratovanje osnovna sredstva v naslednji vrednosti: ^ Tovarna krmil 95,504.648 din Farme 38,244.113 din Mesna industrija 3,748.217 din Servis 4,179.261 din Commerce 3,965.642 din Skupne službe 467.052 din 146,108.933 din Temeljna organizacija kooperatov je v letu 1977 pričela z gradnjo 34 hlevov, za kar so bila porabljena sredstva temeljne organizacije 10,940.240 din Delež kooperantov pa znaša ca. 10,000.000 din Skupna naložba je znašala 167,049.173 din Investicijska dejavnost v posamezni temeljni organizaciji je razvidna v nadaljevanju. TOZD TOVARNA KRMIL 1. Povečava tovarne krmil in gradnja silosov, ki smo jih začeli graditi v letu 1975 je prešla v zaključno fazo. Vsi objekti so dograjeni, tako da je treba izvesti le še adaptacijo starega objekta in ga povezati z novim. Tehnične preglede dograjenih objektov so opravili republiški in občinski inšpektorji meseca avgusta, septembra in oktobra 1977. Komisija za tehnični pregled je zaradi zahtevnosti objekta predlagala 6-mesečno poskusno obratovanje. Elektroenergetski inšpektor je zaradi prahu, ki se pojavlja v tehnološkem procesu, zahteval še mnenje »S« komisije. Vse te in še druge dodatne zahteve inšpekcijskih služb so zavlekle izdajo soglasja za poskusno obratovanje. Vgrajene naprave so pričele zagonsko obratovati in se preizkuša njihovo delovanje. Predračunska vrednost te naložbe znaša 118,352.000 din Do 31. 12. 1977 je izkoriščeno 103,297.000 din Tu so zajeta vsa gradbena, obrtniška in instalacijska dela ter vsa uvožena in domača oprema. Farma nesnic Trnovec je bila v letu 1977 ena večjih naložb. Dograjena je bila 1. faza, ki zajema 9 proizvodnih objektov, med njimf trafo postajo z dvema daljnovodoma, vodnjak s črpališčem, steljnik, odprto skladišče za goriva, sanitarno-poslovni objekt ter zunanjo ureditev. Farma se gradi po projektni dokumentaciji, ki sta jo izdelala Pro-jekting-biro Ljubljana in Biro za lesno industrijo Ljubljana. Izvajalec je Agroobnova Ljubljana. 1. faza je bila zgrajena do planiranega roka, tako da se je lahko pravočasno vključila v proizvodnjo. Tehnični pregled je bil opravljen dne 17. in 23. 11. 1977. Uporabno dovoljenje je bilo izdano dne 27. 11. 1977. Pogodbena vrednost z izvajalcem je znašala 28,533.045 din. Obračunska situacija izvajalca je znašala 26,681.086 din. Za 2. fazo gradnje farme nesnic smo na podlagi zbiranja ponudb izbrali najugodnejšega ponudnika — Agroobnovo Ljubljana. Za farmo Sela je bilo napravljeno — 450 kom. gnezd 357.850 din — izdelan je bil nadstrešek za kolesa 29.814 din Skupaj 387.664 din Za farmo Breg je bilo dobavljeno in montirano 12 kom. krmilnih trakov v vrednosti 1,090.093 din Investicije v teku Za potrebe delovne organizacije je bilo v letu 1977 nabavljeno 15 prevoznih sredstev in druge opreme v skupni vrednosti 4,179.261 din Investicije v teku Izdelana je projektno-tehnična dokumentacije za servisne delavnice, ki bodo zgrajene v trikotniku med Zagrebško cesto, tovarno krmil in industrijskim tirom. Projektno dokumentacijo je izdelal Projektingbiro Ljubljana. Geodetska raziskava tal je izvršena, izvršene so geološke meritve. Dobljeno je lokacijsko dovoljeno. Za projektno dokumentacijo in druga pripravljalna dela je bilo plačano v letu 1976 540.300 din TOZD PP COMMERCE 1. V letu 1977 so bila urejena oziroma adaptirana naslednja prodajna mesta in skladišče: — prodajno skladišče Ljubljana, — prodajno mesto na tržnici v Mariboru, — prodajno mesto Dušanovac, -— prodajno mesto Sušak, — prodajno mesto Banovo brdo in Džeran, — prodajno mesto v bloku 30, Novi Beograd, — prodajno mesto Železniki. Nabavljena je pisarniška oprema. Skupna vrednost teh naložb znaša 3,965.642 din Razširitev objekta valilnice se izvaja na podlagi projektno-tehnične dokumentacije, ki sta jo izdelala Projektivni biro Ptuj in podjetje IBT TOZD Projektiva Trbovlje. Izvajalec gradbenih, obrtniških in instalacijskih del je CIP Gradis Ljubljana, TOZD GE Maribor. Gradbena, obrtniška in instalacijska dela so v zaključni fazi, pričeta je montaža opreme. Vrednost izvršenih del v letu 1977 je naslednja: — gradbena, obrtniška in instalacijska dela po situaciji Gradis 13,697.820 din — uvožena oprema 7,322.851 din — domača oprema 12.000 din — projektna dokumentacija 657.259 din — ostali stroški 33.740 din Vrednost vseh del skupaj 21,723.670 din TOZD MESNA INDUSTRIJA Za perutninsko klavnico je bil iz uvoza nabavljen skubilec perja in komplet za čiščenje želodčkov v predračunski vrednostj Nabavljena in urejena je bila cisterna za kurilno olje v predračunski vrednosti Izdelana je bila projektno-tehnična dokumentacija za kotlarno v predračunski vrednosti Izvršena so bila adaptacijska dela in nabavljena oprema za kuhinjo družbene prehrane v vrednosti 1,086.649 din 198.916 din 438.671 din 538.578 din Skupaj 2,262.814 din Investicije v teku Nedokončane so naslednje investicije: — skladišče Banja Luka, do 31. 12. 1977 izkoriščeno 1,287.635 din — prodajno mesto Gajnica, Zagreb 107.452 din — prodajno mesto Kažatičev trg, Zagreb 13.991 din — prodajna mesta Kvaternikov trg, Prečko in Volovčica, vse Zagreb 91.344 din — prodajno mesto Tuzla 43.414 din — prodajno mesto Dolac 23.256 din Skupaj 1,567.092 din < \ DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Investicije v teku ./ Z gradnjo poslovnega centra »PP« smo pričeli meseca oktobra, potem ko smo predhodno morali opraviti arheološke raziskave terena, kar je zavleklo pričetek gradnje na jesenski čas. Objekt bo zgrajen po projektni dokumentaciji Projektivnega biroja Gradis Ljubljana. Izvajalec gradbenih, obrtniških in instalacijskih del je Stavbar Maribor, TOZD Gradbeništvo Drava Ptuj. Pogodbena vrednost gradbenih, obrtniških in instalacijski del znaša Cena za ta dela je fiksna. Sredstva izkoriščena v letu 1977 skupaj z nakazanim avansom so znašala Skupna predračunska vrednost naložbe je Nakazana so sredstva za mini računalnik v znesku Dobava bo izvršena v prvem tromesečju 1978. 40,644.000,00 din 10.832.983.00 din 51.719.120.00 din 1,535.829,05 din Investicije v teku Začeta je gradnja garderob za čisti del perutninske klavnice in priročnega skladišča embalaže, za kar je izdelal projektno dokumentacijo Slovenijaprojekt Ljubljana. Izvajalec del je Agroobnova Ljubljana. Cene po enoti so fiksne. Predračunska vrednost vseh del znaša 7,067.060 din V teku je nabava destraktorja. Inozemskemu dobavitelju je vplačan znesek 4,750.200 din Prav tako je naročena linija za pakiranje mesa in mesnih izdelkov, nakazan je znesek v višini 2,033.243 din Dobava obeh strojev bo izvršena v prvem tromesečju 1978 leta. TOZD PTUJSKA TISKARNA Investicije v teku 1. V izdelavi je projektno-tehnična dokumentacija za gradnjo skladišča kartonske embalaže, ki bo zgrajena med železniško progo Ptuj— Kajdina in tovarno krmil. Projektno dokumentacijo izdeluje Projektingbiro Ljubljana. Geološka raziskava tal je izvršena. Dobljeno je lokacijsko dovoljenje. Za projektno dokumentacijo in druga pripravljalna dela je bilo v letu 1977 plačano 452.000 din IV. REALIZACIJA CELOTNEGA DOHODKA IN DELITEV DOHODKA Realizacija celotnega prihodka in delitev dohodka za leto 1977 je prikazana v primerjavi z načrtovanimi rezultati in rezultati, ki smo jih dosegli v letu 1976. 000 din Doseženo Načrt Doseženo Indeks Elementi 1976 1977 1977 4/2 4/3 1 2 3 4 5 6 CELOTNI PRIHODEK 1,940.075 2,145.927 2,281.597 118 106 Materialni stroški 1,735.360 1,934.282 2,023.522 117 105 Amortizacija 50.216 47.360 43.465 87 92 DOHODEK 154.499 164.285 214.610 139 131 Obresti 10.562 14.107 134 Prisp. za SIS izobražev. 9.493 11.959 126 Prisp. za SIS znanosti 1.943 3.377 174 Prisp. za S!S kulture 1 2 Prisp. za SIS zdravstva 1.230 1.675 136 Prisp. za SIS dol. dr. dej. 1.864 2.848 153 Ti prispevki iz dohodka se v glavnem nanašajo na: Elementi Doseženo Načrt Doseženo Indeks 1976 1977 1977 4/2 4/3 1 2 3 4 5 6 Prisp. za pok. inval. zav. 1.792 1.731 97 Prisp. za zaposlovanje 134 189 141 Davki občini 275 - 398 145 Republiški davki 2.314 3.681 159 Doh. za zaščito okolja 1.063 1.360 126 Članarine 171 307 180 SLO 108 120 111 Del amortizacije (PT) 151 Sodni stroški 58 13 Zavarovalnina 1.661 2.061 124 Bančni stroški 313 483 154 Plačilni promet 784 720 92 Razni prisp. iz dohodka 8.184 49.095 + 10.627 130 ČISTI DOHODEK 112.547 115.190 158.802 141 138 Osebni dohodki 76.907 97.146 93.503 122 96 Osebni prejemki 3.641 4.747 130 Prispevek KS 421 618 147 Stanov, prispevek 2.722 3.600 3.677 135 102 Skupna poraba 3.768 4.509 5.129 136 114 Rezervni sklad 7.267 2.875 7.016 164 244 Poslovni sklad — posojila 4.443 4.340 11.367 256 262 Posl. sklad — za poslov. 16.378 2.720 32.745 200 1.203 + = vsebuje vse obveznosti iz dohodka Pri oceni realizacije celotnega prihodka ter delitve dohodka moramo izhajati iz dveh okoliščin. Načrtovani fizični obseg proizvodnje je osnova delovanja naših temeljnih organizacij, vrednotenje le-te proizvodnje je pa težavnejše. Pri sprejemanju vrednostnega plana poslovanja oz. načrta celotnega prihodka in dohodka smo izhajali iz cen v času planiranja. Zaradi tega je primerjava z načrtovanimi vrednostnimi kazalci težavnejša. Omeniti pa moramo že sedaj, da v politiki cen pri nas doživljamo prakso, da prodajne cene korigiramo veliko pozneje, kot pride do dviga stroškov proizvodnje. Zaradi tega je tudi primerjava z načrtovanimi kategorijami celotnega prihodka dobra osnova za oceno poslovanja v letu 1977. Porast celotnega prihodka za 18 % v primerjavi z letom 1976 z letom 1976 je posledica povečanega fizičnega obsega proizvodnje v višini 12 % ter cca 6 % višjega nivoja cen. Zaostajanje rasti materialnih stroškov je osnova za povečani družbeni produkt, povečani dohodek in akumulacijo temeljnih organizacij nasploh. Do znižanja materialnih stroškov je prišlo zaradi bolj smotrne izrabe surovin t. j. prihrankov, pa tudi zaradi dejstva, da pri povečani proizvodnji stroški na enoto proizvoda padajo. Nižja indeksa pri amortizaciji izhajata iz predpisov glede izmenske in pospešene amortizacije v letu 1977. Na doseženi dohodek so vplivali že omenjeni stroški. V določeni meri pa tudi polno izkoriščanje silosov v tovarni krmil, ki smo jih napolnili v času najnižjih cen, ter tudi učinki, ki so izhajali iz povečane produktivnosti dela, ki je lani porasla za 7 %. Razne obveznosti iz dohodka v letu 1977 so znašale din 55,808.000 in so bile za 33 % večje od obveznosti v letu 1976 oz. za 14 % večje od planiranih. Porast obresti je bil posledica investicijskih odločitev naših TOZD, posebno Perutninske farme v letu 1977. Porast prispevkov, namenjenih SIS za izobraževanje, kulturo, zdravstvo in za določene družbene dejavnosti (zavarovanje kmetov, solidarnostni del stanovanjskega prispevka, komunalni prispevek) ter prispevek namenjen SIS za zaposlovanje, kažejo visoko rast obveznosti. Te obveznosti smo sprejeli samoupravno, sicer so pa obvezne tudi po zakonu. Porast republiškega davka iz dohodka je izhajal iz višjega dohodka in ukinitve nekaterih olajšav (amortizacija). Prispevek iz dohodka za zaščito človekovega okolja se je nanašal na vodni prispevek. Pretežni del tega prispevka je plačala mesna industrija. Povišala sta se tudi zavarovalnina ter bančni stroški. Razni prispevki iz dohodka se nanašajo predvsem na samoupravne interesne skupnosti z gospodarskega področja na nivoju občin, regije in republike. v 000 din Za leto 1976 Za leto 1977 Indeks 77/73 Prisp. za obč. ceste 558 406 Prisp. za obč. vodovod 555 431 Prisp. za požarno varnost 176 487 Prisp. za srednješolski center 1.395 713 Prisp. za klub samoupravljalcev 7 8 Prisp. za živinorejsko posl. skupnost 2.065 2.150 Prisp. za posp. kmetijstva 58 403 Izpadli dohodki železnic 1.451 5.149 Prisp. za Posočje in Kozjansko 474 979 Solidarnostni prispevki SRS 115 139 Razni prispevki 1.330 62 Skupaj 8.184 10.627 130 Največji porast je pri pokrivanju stroškov infrastrukture železnic, kar predstavlja din 5,149.000. Pri obračunu prispevkov za ceste, vodovod, požarno varnost ter srednješolski center smo upoštevali predlog IS SO Ptuj, s katerim sta bili spremenjeni osnova in stopnja. V tej zvezi je izračun pokazal znižanje obveznosti. Ko smo od dohodka pokrili razne prispevke, davke in drugo, dobimo čisti dohodek. Temeljne organizacije so v letu 1977 dosegle za 41 % več čistega dohodka kot v letu 1976. O osebnih dohodkih govorimo v posebni točki. Porast za 22 % izhaja iz povečanega števila zaposlenih, kar je narekovala večja proizvodnja ter višjih osebnih dohodkov. Število zaposlenih je večje za 4,3 °o pri povečani proizvodnji za 12 %. Osebne prejemke predstavljajo stroški za malice, štipendije, nagrade vajencev ter združena sredstva 0,5 % za štipendije. Prispevek za krajevne skupnosti se je oblikoval po teritorialnem načelu zaposlenih. Stanovanjski prispevek se nanaša na del, ki je za uporabo v temeljnih organizacijah ter na del, ki se združuje za določen čas v SIS za stanovanjsko gospodarstvo. Pri delitvi čistega dohodka so TOZD oblikovale sredstva skupne porabe v višini sindikalne liste. V rezervnem skladu so zajeta tudi sredstva za skupne rezerve na nivoju občine in republike v višini din 3,338.000. Poslovni sklad — del za posojila se nanaša na visoke obveznosti iz tega naslova. Posojilo za Sklad federacije za kreditiranje nerazvitih republik in pokrajin znaša din 5,433.841. Ta sredstva se bodo vrnila. Preostali del sredstev se nanaša na združevanje v naši republiki za energetiko, železnice, ceste, luko in PTT Po zakonu o sporazumih gre za združevanje sredstev, ki se ne vračajo. Normalno bi bilo, da bi te zneske odpisali v breme dohodka, vendar usoda tega združevanja v naši republiki še ni rešena. Poslovni sklad — za poslovanje predstavljajo sredstva za razširjeno reprodukcijo temeljnih organizacij. Ker imamo v amortizaciji tudi pospešeno amortizacijo je umestno, da oboja sredstva seštevamo. 1976 1977 Indeks Amortizacija 50.217 43.466 Čisti poslovni sklad 16.378 32.745 Skupaj 66.595 76.211 114 Povečana proizvodnja za 12 % in povečana produktivnost za 7% se rezultirata v povečanju sredstev za reprodukcijo 14 %. Z uspehom smo lahko zadovoljni, vendar moramo biti realni. Porast sredstev za reprodukcijo za 14 °o je normalen porast teh sredstev. Realna vrednost oz. kupna moč teh sredstev se v primerjavi z doseženimi sredstvi za reprodukcijo v letu 1976, skorajda ni povečala. Posamezne temeljne organizacije so presegle celoten prihodek dokaj homogeno. Nekoliko izstopa Ptujska tiskarna z 48 %, zaostaja pa mesna industrija, pri kateri se pozna izpad govejega in svinjskega mesa. Največji porast dohodka, in to za 46 %, je dosegla Ptujska tiskarna, kooperacija pa s 14 % relativno najnižjega. Porast mase osebnih dohodkov je bil bolj homogen in sicer od 16% do 31 %. Vse temeljne organizacije so dosegle večjo akumulacijo kot v letu 1976. Nekateri glavni poslovni kazalci za posamezno temeljno organizacijo so razvidni iz pregleda na naslednji strani. PREGLED NEKATERIH POSLOVNIH KAZALCEV ZA LETO 1977 v 000 din Elementi Tovarna krmil Perutninske farme Temeljne organizacije in delovna skupnost industrija Kooperacija Servis Commerce Ptujska tiskarna Skupne službe Skupaj I. CELOTNI PRIHODEK 318.941 126 158.806 118 614.090 111 421.430 113 44.033 127 626.367 121 18.542 148 15.846 127 2,218.055 114 Materialni stroški 280.188 107.104 539.838 407.304 16.532 599.473 6.808 2.748 1,959.995 Amortizacija 2.404 56 23.944 85 8.332 77 257 96 5.702 136 1.889 125 520 101 556 115 43.604 87 DOHODEK 36.349 172 27.758 133 65.920 138 13.869 112 21.799 125 25.005 135 11.214 155 12.542 133 214.456 139 Obresti, zavarovalnine, 4.140 627 856 141 147 15.664 bančni stroški 5.940 3.081 732 Prispevki iz dohodka 5.903 5.702 14.709 1.550 2.680 2.814 1.869 698 35.925 135 Davki 41 43 2.191 354 466 639 333 — 4.067 ČISTI DOHODEK 24.465 191 18.932 153 48.288 139 7.825 114 18.026 122 20.696 130 8.871 146 11.697 131 158.800 140 Osebni dohodki 4.898 122 10.297 122 27.062 121 4.059 116 14.481 116 16.482 124 6.072 131 10.149 123 93.500 122 Osebni prejemki 179 130 550 148 1.445 104 144 158 494 135 918 147 335 681 173 4.746 Krajevna skupnost 25 53 126 136 121 220 139 73 118 34 121 30 51 — 622 Stanovanjski prispevek 202 142 427 142 1.113 143 170 135 595 131 540 122 237 129 392 133 3.676 135 Sklad skupne porabe 269 96 665 128 1.695 101 160 266 624 111 911 232 380 138 424 — 5.128 131 Rezervni sklad 726 171 555 1.318 138 228 110 436 126 500 136 227 156 — 3.990 103 Poslovni sklad—posojila 3.560 164 1.052 216 7.261 156 183 103 1.164 218 868 509 305 160 — 14.393 148 Posl. sklad—zo poslov. 14.606 260 5.333 250 8.258 292 2.661 104 159 430 443 — 1.285 320 32.745 203 II. Čisti OD na delavca din 57.708 120 55.441 123 51.894 122 81.980 121 62.916 116 62.172 118 62.866 79.380 116 59.863 Mesečni neto OD na delavca din 3.412 121 3.582 126 3.251 127 3.078 119 3.048 118 2.819 118 3.148 125 2.953 114 3.136 122 Obseg proizvodnje 304.829 112 206.103 108 589.395 109,2 374.790 111 34.246 107 79Ž.388 116 Produktivnost 77/76 104,04 103,7 107,1 110,5 104,3 105,3 Število zaposlenih 59 105 131 104 366 103 35 100 160 101 186 108 67 100 89 110 1.093 V. PRODUKTIVNOST DELA Produktivnost dela je izračunana na osnovi fizičnega obsega proizvodnje, stalnih cen in poprečnega števila zaposlenih. Indeks 1976_______1977 77/76 Vrednost proizvodnje v 000 din 2,056.971 2,301.751 Vrednost proizvodnje v Ptujski tiskarni 12.510 18.542 2,069.481 2,320.293 112 Število zaposlenih 1.049 1.094 4,3 Vrednost proizvodnje na zaposlenega v 000 din 1.972 2.120 107,5 Produktivnost dela je na osnovi prednjega izračuna v letu 1977 porasla za 7,6 %. Posemezne temeljne organizacije so dosegle naslednjo rast produktivnosti dela: Tovarna krmil Perutninske farme Mesna industrija Servis Commerce Kooperacija za 4 % za 3,7 % za 7 % za 4,2 % za 5,4 % za 10,5 % Najbolj je povečala produktivnost Ptujska tiskarna. Pri nespremenjenem številu zaposlenih so povečali zasedenost dela strojev za 42 %, kar se odraža tudi v finančnih kazalcih. VI. OSEBNI DOHODKI IN SAMOUPRAVNI SPORAZUM Vse temeljne organizacije razen Ptujske tiskarne so podpisniki samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov kmetijske dejavnosti SR Slovenije. Skladnost delitve po določilih sporazuma ugotavljajo temeljne organizacije skupno. Po samoupravnem sporazumu znašajo dovoljeni osebni dohodki din 93,169.440 Obračunani oz. izplačani osebni dohodki pa znašajo din 87,428.594 Odstotek izplačila 94 % Izplačilo osebnih dohodkov je bilo pogojeno še z zahtevami resolucije glede na doseženi družbeni produkt, izračun je naslednji: Rast družbenega produkta DP 77 246,341.000 • 100 —------ = ------------------ = 125,1 % DP 76 196,965.000 Rast osebnih dohodkov OD 77 87,428.594 • 100 ------- = ---:-------------- = 120,9 % OD 76 72,313.549 Resolucijska zahteva je bila, da morajo osebni dohodki rasti počasneje od rasti družbenega produkta in sicer za 10 %. To pomeni, da so smeli osebni dohodki porasti za 22,5 %. Dovoljeni osebni dohodki po resoluciji tako znašajo din 72,313.549 • 1,225 % din 88,584.098 Izplačani osebni dohodki din 87,428.594 Odstotek izplačila po resoluciji din 98,7 Ugotavljamo, da so vse temeljne organizacije razporejale čisti dohodek za osebne dohodke v skladu s samoupravnim sporazumom dejavnosti in po resoluciji. Ta ugotovitev velja tudi za Ptujsko tiskarno. Posamezne temeljne organizacije so izplačale naslednje poprečne mesečne neto osebne dohodke: V letu 1976 V letu 1977 na delavca na pogoj, delavca na delavca na pogoj, delavca Indeks 4/2 5/3 1 2 3 4 5 6 7 Tovarna krmil 4.028 2.814 4.809 3.412 119 121 Perutninske farme 3.762 2.828 4.620 3.582 123 127 Kooperacija 5.640 2.597 6.831 3.078 121 119 Mesna industrija 3.544 2.550 4.324 3.251 122 127 Servis 4.513 2.593 5.243 3.048 116 118 Commerce 4.384 2.396 5.181 2.819 118 118 Ptujska tiskarna 4.106 2.571 5.132 3.148 125 122 Skupne službe 5.701 2.580 6.615 2.953 116 114 Delovna organizacija 4.175 2.576 4.989 3.136 119 122 Politika osebnih dohodkov je bila na nivoju delovne organizacije enotna. Primerjava poprečnih mesečnih osebnih dohodkov je realnejša na pogojnega de+avca, ker se s tem izognemo različni kvalifikacijski strukturi. Poprečni mesečni neto osebni dohodek na delavca je porasel za 19 %, na pogojnega delavca pa za 22 %. Večja rast osebnih dohodkov na pogojnega delavca pomeni relativno večjo rast osebnih dohodkov za enostavnejša opravila, kar je bila zavestna politika v lanskem letu. Povečani obseg proizvodnje za 12 %, povečani družbeni produkt za 25,1 %, povečani dohodek za 39 %, povečana akumulativnost ter rast produktivnosti dela (kakor tudi rast življenjskih stroškov) opravičujejo obračunano raven osebnih dohodkov. Ker so delavci temeljnih organizacij o izplačilu osebnih dohodkov na osnovi poslovnega uspeha v letu 1977 odločali v januarju 1978, se ob sprejemanju zaključnega računa sredstva za osebne dohodke niso razporejala. Že izvršena izplačila so dokončna. VII. RAZPOREDITEV DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA - Delavci vseh temeljnih organizacij in njihovi delavski sveti so sprejeli zaključne račune, t. j. bilance stanja in bilance uspeha v predloženi obliki. Zbori in sestanki so bili v času od 23. do 27. februarja 1978. Delegatom delavskega sveta delovne organizacije predlagamo, da sprejmejo konsolidarno bilanco uspeha, ki se letos prvič sestavlja. Dohodek konsolidirane bilance uspeha znaša din 214.610.906,85. Delitev dohodka in čistega dohodka v temeljnih organizacijah se v ničemer ne spreminja. Vlil. ZAKLJUČNA OCENA IN PREDLOG Delavci in kooperanti delovne organizacije Mesokombinat Perutnina Ptuj so v poslovnem letu 1977 dosegli pomembne uspehe. Obstoječe temeljne organizacije so se organizacijsko in samoupravno utrdile. V delovno organizacijo se je združila nova temeljna organizacija združenega dela, t. j. Ptujska tiskarna, ki bo v prihodnje prevzela dejavnost izdelovanja embalaže za perutninski sektor. Organi samoupravljanja in družbenopolitične organizacije so opravili veliko dela v zvezi z uvajanjem zakona o združenem delu. Večina samoupravnih aktov je bila sprejeta pravočasno. Z izgradnjo povečanih zmogljivosti v tovarni krmil smo postavili osnovo za večletni nadaljnji razvoj s stalnim povečanjem proizvodnje. Izgradnja prve skupine 9 objektov farme nesnic v Trnovcih ter izgradnja povečanih zmogljivosti za 100 % v valilnici, naložbe pri kooperantih in druge naložbe v letu 1977, nam bodo že v letu 1978 omogočile pomembno povečanje proizvodnje. Poslovanje v lanskem letu ni bilo lahko, vendar smo z njim lahko zadovoljni. S povečano proizvodnjo za 12 %, s povečano produktivnostjo dela za 7 % in z dobrim gospodarjenjem s sredstvi, smo povečali družbeni produkt za 25 % ter na tej osnovi povečali tudi dohodek. Raven osebnih dohodkov delavcev in dohodki kooperantov so porasli in so v skladu s splošnimi družbenimi usmeritvami, prav posebno pa še v skladu z učinki, ki jih vsi skupaj dosegamo. Akumulacija temeljnih organizacij je sicer nominalno porasla, glede realne vrednosti pa ne bistveno, kar pa ocenjujemo kot normalen pojav. V letu 1978 bomo nadaljevali z uresničevanjem-našega srednjeročnega načrta razvoja. Te naloge ne bodo lahke, vendar jih bomo s še večjo zavzetostjo lahko uresničili. To poslovno poročilo je sprejel delavski svet Mesokombinata Perutnina Ptuj na svoji seji dne 13. 3. 1978.