H&ko stoji z modro galico za L 1916. Krlanjska c. kr. kmetijska družba nam je pos-* lala sledeči članek, katerega, radi važnosti predmeta doslovno priobeujemo, da bodo naši vinogradniki po-«  učerii, kako je z bakreno galico.  Vsled posebne ministrske naredbe je država pred neklaiterimi mesci v prid vinogradništvu zasegla vse zaloge modre galice, ki so pa bile tako neznat- ne, da prav nič ne štejejo napram ogromni potrebi., Samo v tostranski polovice Avstrije potrebujemo za škropljenje trt ua leto 450 vagonov modre galice. Ne da bi se trte dovolj proti peronospori škropile, se niti ne izplača z vinogradništvom baviti, ia ker ono daje znamenit clel kmetijske j>rodukcije, zato kmetijsko ministrstvo posvečuje največjo pozornost v-» pmšanju, kaj bo leta 1916 storiti, da se vinogradniŠtvo navzlio velikemu pomanjkanju modre galice vendarle Kolikortoliko ohrani. Kmetijsko ministrstvo j& vsled tega s kemijsko tvornico v Ustju na Ceškem sklenilo pogodbo, da izdela do časa &kropljenja vsaj 90 vagonov modre galioe ter mini9trstvo posrednje, fla dobi tvornica potrebne surovine, pred vsem potrebni Uaker. 90 vagonov modre galice je pašele petina tiste, kijovAvstriji p o t r e b u j ei m o, in je pri tem ogrska država skoraj brez vse modre galioe. Kmetijsko mdnistrstvo bo teh 90 vagonov modre galice razmeroma porazdelilo na posamezne dežele in bo cena tej galici kake 3 K brez sodov ali yreč in sicer na posfaji v Ustju. Na Kranjskem utegne priti ta galica s stroški vrejd na 3.20 do 3.30 K 1 kg. Nikakor pa Se ni gotovo, 5e bo tviornica v Ustju res mogla pravočnsno izdelati vso to galico in se lahko pripeti, davbo izdelana množina izdatno manjša in na vsak način bo nekaj. te galioe na razpolaganje šele od junija do avgusta, to je šele za drugo in nadnljnjo šikropljenje trt, ter bodo vinogradniki v teh mescih opravičeno v neprestanih skrbeh. če bo galica pravočasno doj;oslana, Na Kranjskem potrebujemo povprefino na leto kakih 25 vagonov modre galice in na pckllagi te potrebšfiine bi imela dobiti kranjskH dežela. od kmetii.skega ministrstva le kakih pet vagonov modre galioe, to je eno petino, kar je potrebuje, dočim si bo glede primanjkljaija na kak drug nafiin poma.gati. Modro gal'co, ki jo kmetijsko ministrstvo priskrbi in ki odpado na Kranjsko, dobi v vazprodajo c. kr. kranjska kmetijska družba. Zastopnik kmetijske družbe kranjske. ki se je tozadevno v kmetijskem miiustrstvn ustno pogajalj je obrazložil razmere in je povedal, da kranjska kmetijska družba velik del Staierske oskrlhi^-e z modro galico in tudi Primorsko, ki bo letns vslpd vo.inih razrmer prav posebno odvisna od kranjske kmetijske družbe. Iz tega vzroka je lcmetijsko ministrstvo obljubilo dati kranjski kmetijski družbi ve^ kakor pet vagonov modre galioe in ' to z ozirnm na dejstvo, ker je oddaja tudi svojim iidom aa Stajersko in Primorsko in ker ima naša kmetijska družba še posebej na Svedskem toliko kupljene modre galice, da fto la,hko zadostila ysem potrebam v slovenskili pokrajinah. Vsled objave kmetijskega ministrstva posameznim glavnim kmetijskim zastopstvom, ki se pečajo z oddajo modre galice, so ta zastopstva pričela zLftrati naročila na modro galico po dobre 3 K za 1 kg iz tvornice y Ustju, a viaogradniki so v zmoti, če menijo, da dobe oelo prigla&eno množino galice. Povsod bodo morali naroči^ve na modro galico od kmetijskega ministrstva skreiti na dobro petino. Casnikarska vest, da imajo na Sfajerskem 80 vagonov modre galice od ministrstva na razpolaganje, je torej popolnoma neresnična, saj jo ima kmetijsko ministrstvo za državo samo 90 vagonov. Po našem računu utegne dobiti Stajerska le kakih 18 vagonov te domače modre galice po dobre 3 K za 1 kg. Kdor se bo torej edinole na to galico zanašal, ta bo lahko doživel voliko prevaro in ob 6asn škropljenja ne bo imel dovolj ali pa sploli nič galice, kajti pripetilo se bo še marsikaj običajnega, kar prizadeti vinoigradniški krogi že davno iz svoje izkušnje vedo. Domače avstrijske modre galice bomo torej imeli leta 1916 le nekako za peti del naše cele potrebščine na razpolaganje, a za primanjkljaj bo s tujo galico poskrbeti. Kmetijska družba kranjs k !a je ža kranjsko deželo in za svoje udo na Ł>tajerskem in Primorskem že poskrbela ter je v to svrbo kupilana Svedskem 20 vagonov mod r e g a 1 i c e. Pri dobavi te švedske galice so pa velike težkoče in veliki stroški. Svedska ciržava je namreč prepovedala izvoz aiodre galice iu nemška držaVa pa prevoz skozi Nemcijo. Ta izvoz in prevoz je bilo šele izposlovati in po velikem truaa ?:e ]e naši kmetijski družbi posrečilo dobiti dovoljenje za izvoz iz Švedske in prevoz skozi Nemčijo zt 10 vagonov, ki so dne 2. decembra t. 1. odšli fz Stcckbolraa na Svedskem. To modro galieo je .uiejjsBa družba kupila v pricetku mesoa oktobra po 220 švejdskili kron za 100 kg ter je morala denar taKoj pri banki v Haaiburgu založiti, ki se bo tvrdki na Šveiskem izpla6al, ko ona banki predloži vse listine i<i i,arnika, ki je prevzel prevoz blaga v Stettin v Nemftijo. Ta cena sama na sebi ne bi bila tako visoka, a visoka velja-, va švedskih kron napram avstrijskim, ki cd du*? do dne rase, kupljeno švedsko modro aliro mofino podraži. Kmetijska družba kranjska *e posiala banki v Hamburg nemške marke n takrat '6 siaH $ypdska krona 129 nemških vinarjev, );o je pa !dru>ba k^pi^a prefekle dni efektivne švedske krone, jili je morala že plaeati po 143 nemških vinarjev in ^anos, ko to pišemo, pa že stane švedska krona li<" nemških vinarjev in na Dunaju pa 2,05 av^trijskih vmarjev. K ysemu temu pridejo Še stroški za dolgo'vo*n;o mod--'? galice iz Svedskega v Ljubljano in končno Pe zavarovalni stroški na morju, ki so tudi sedaj Zelo visoki vsled nevarnogti zaradi podmorskih Solnov. S v e d skogalico družba torejnebomogla i z p o d 4.50 K za 1 kg o d d a j a t i in na to dejstvo opozorimo vse naročnike, ki so denar na podlagi prejšnjih družbenih objav za galico že poslali in jih s lem pozovemo, da kupnino za naroceno galico po tej ceni takoj doplačajo. Danes stane švedska modra galica na mestu 300 švedskih kron in v Avstrijo postavljena blizu 7 K za 1 kg. S 7 K za 1 kg modre galice bodo bržkone morali spomladi vsi tisti računiti, ki bodo prisiljeni galico od trgovcev kupovati. Ce je komu šved&ka galica pri družbi predraga in zanjo ne mlara, ne stori družbi prav nikake škode, kajti ona ima že sodaj za svojo galico ponudbe po 6 kg za 1 kg pri oddaji v celih vagonih. V kolikor bo kranjska kmetijska družba dobila oeneišo modro galico od kmetijskega ministrstva, bo to galico razraerno razdelila na posamezne narocnike in bo denarno razliko v gotovini vrnila. Skropljenje trt proti peronospori je pri tako ogromni ceni modre galice res silno drago, a naši vinogradniki naj ne pozabijo, da je danes cena vinu podvojena in da torej z lahkoto nosijo ve6je stroške za škropljenje, ki jih jim povrne visoka cena vinu, ne glede na to, da se brez škropljenja ni nadejati kake trg^atve in da neškropljene trte lahko za ve6 let ali oelo popolnoma opešajo, Sioer se pa naredi škropljenje labko veliko ceneje, 6e se vzame samo i)olovico obiftajne množine te modre galice in druga polovica se pa nadomesti z galunom, ki stane 1 kg samo 60 v. Zmes od polovice modre galice in polovice galuna ni ne le skoraj za polovico ceneja, ampak še celo veliko boljše uftinkuje, kaknr zmes od galice same. ker se veliko bolj listja drži in dež škropiva tako lahko ne odpere. — Kranjska kmetijska družba je zaradi tega že knpila vefi vagonov galuna, ki ga bo oddajala j o 60 v 1 kg ter že sedaj sprejema naročila tudi na galun Nujno (.riporočar.o \sem tistim, ki sn pr; družbi modro galioo naročili, da takoj naroCe tudi galun, vsled 6esar bo družba mogla vse ;ia«nkrat razpošiljati in tako naročnikom precejšn.ie stroSke prihraniti. Navodilo, kako se dela zmes od modre galice, galuna in apna, objavimo v kratkem iz peresa strokovnjaka.