Dravski . Zakaj naj ljubimo Koroško? Kmet ljubi svojo zemljo. Skrbno jo goji še slovenske, te si ne pustimo vzeti. Naša \ in obdeluje, s svojim znojem jo zaliva. je, draga nam je, ljubimo jo z vsem sr- Tudi vsak narod Ijubi svojo zemljo. Tudi cem, ohraniti jo hožemo, in če treba, jo mi Ijubimo našo slovensko in jugoslovan- hoČemo tudi braniti! Nemec pravi: Kdor sko zemljo. Na tej zemlji živi naš narod svoje domovine ne časti in ne brani, svoje že nad tisoč tristo let. Mnogo vež je bilo domovine ni vreden! nekdaj naše slovenske zemlje, a kar je je Mi pa hočemo ljubiti v s o našo zemljo. Slovenska zemlja pa se ne neha vrhu Ka- ^^^^^^^^^^^_ ---------------------------1 ravank, namreč sega do vrh Dobrača, do ^^^^^^^^^^HP^ vrh Magdalenske gore in do vrh Svinje pla- ^^^^^^H^M&*t nine. In to našo zemljo severno od Kara- ^^^^^hhT vank ljubimo z istim ognjem kakor ono ^^^^^^^mPlfr južno od Karavank. Naravno, saj ni vzro- ^^^^^¦Kl^iiiL^. ka, da bi delali razliko, ker je to tudi naša i^H^^^Hb^^ -.^^:. zemlja! Slovenske koroške gore: Obir, Peca, H^^hV^ fi^, ^^^MSSiBm Dobrač, Svinja planina nam morajo biti KH^^Bujt^^^n^^tf^^^^^^^H ravno tako ljube in drage kakor Storžič, K^^^^B^^^HJ^^^^^^^^^^^^^I Stol, Triglav, Grintovec. Lepa koroška je- Hj^^^^^^^^l^^^^^^^l^^^l zera: Baško, Klopinjsko, Vrbsko, nam mo- Hj^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H rajo biti ravno tako ljuba in draga kakor ^^^^^^^^^^^^HHH| Blejsko in Bohinjsko jezero. Lepa in rodo- J^^^^^^^^Bjjj^^^^^^^^^^^^^^^ vitna ravnina med Celovcem in Velikov- S^^^^^^B^^ •*— cem> takozvana Celovška ravnina, je slo- fHBIRHp^ ^Jh venska zernlja in nam mora biti ravno tako ^^^p ^^HJ^H pri srcu kakor rodovitno polje med Kranjem m il^^^^Kt in Ljubljano. I ^^^^1 ^vet in ^ra^ nam Je vsa^ ^^e^ sloven- ijg^Bj|^|L|||^^ j^^^H ske zemlje. sveta in draga nam je tudi naša l^^^H^^^lf i^^^^ll 'epa ^oro^a slovenska zemlja! ^^^^^^H^^H ^^^^1 Pred nesrečnim plebiscitom 10. oktobra i^^^^^^HB^^^^^^^^^^^^^^^^BI 1920. je službovala eno leto v Slovenskem jll^l^mimilll^^^B^I^^^Bl Korotanu mlada učiteljica, doma iz Gori- škega. — Ah, kako je bilo tedaj prijetno na Baško jezero z Jepo v ozadju Koroskem, tisio leto pred plebiscitom! Šola, 162 na Koroškem, potujčevalka slovenskih otrok, se na one dni z nekako pobožnostjo. Vsaka pravi rabelj in grobokop slovenstva, je bila stezica, vsak gozdiček, vse one krasne ju- tedaj res prava narodna šola! V koroški tranje in večerne zarje se mi zde kot lepe šoli, v kateri učitelj že z osemletnimi otroci sanje, ki jih človek, žal, ne more več pri- ne govori več slovensko, je bilo tedaj vse čarati. Mogoče si mislite, da so to le be- slovensko! »Vse slovensko!« Kaj to pomeni, sede, a ni tako. Kar naenkrat se včasih razume le oni, ki ve, da je v koroški šoli spomnim na ono kratko pot čez grič v S. naš slovenski jezik preziran in zaničevan, Prav z vsem srcem si zaželim, da bi zopet ki ve, da se v koroški šoli ne sme peti slo- poklicala brodnika, da bi me prepeljal čez venska pesem, marveč samo nemška, in da one hitre dravske valove. — Sinoči sem je slovenskim otrokom celo v odmorih zopet sanjala o Koroški. Zjutraj sem mi- pod kaznijo prepovedano slovensko govo- slila, kako rada bi poletela na Koroško in riti! Tedaj je veljalo res za slovenski jezik kogar znanih bi prvega srečala, bi mu pa- na Koroškem: »Na svoji zemlji svoj go- dla okoli vratu in se mu razjokala na prsih spod!« A kako hitro je minulo! Minulo je in sama bi ne vedela, ali naj bi bile to kakor iepe, prijetne sanje. Za kraikim di- soize žalosti ali veselja.« hom pomladi je nastopila zopet zima in Nemci smatrajo danes Koroško, celo burja in mraz! Koroško za »nemško zemljo«, imenujejo jo Po nesrečnem 10. oktobru 1920 je tudi »nemško obmejno deželo«, »predstražo ona učiteljica iz Goriške morala zapustiti nemškega naroda«. Toda, mladina sloven- Koroško, a lepe slovenske koroške zetnlje ska, pomni, da je Slovenska Koroška n a- ' ni mogla pozabiti. In pisala je svojim znan- š a, s I o v e n s k a z e m 1 j a, ne pa nemška. cem na Koroško: »Ne morete si misliti, da Saj je bila nekoč cela Koroška slovenska in je mogoče tako ljubiii, skoraj oboževati še danes imenujejo Ijudstvo na Solnogra- kakšen kraj in ljudi, kakor ljubim jaz Ko- škem Koroško »das Wind«sche Land« t. j. roško in ljudi, v katerih sredi sem se po- Slovensko deželo. Pač v spomin na one čase,