list>:k Tr;iie leio Mladin^ke M>tice. Mladinska Matica pripravlja svoje tretje publikacije. To se pravi, da ima že priprav* Ijene za tisk in čaka samo še končnega rezuU tata subskribcije. da bo mogoče določiti na= klado. Oglejmo si malo te štiri svež poganj* ke, ki jih je pognalo letos to mlado literarno podjetje naše organizacije. »Kresnice« bodo letos ne samo ob* sežnejše od lanskih, arupak tudi pestrejše v čtivu in ilustracijah. Iz njihove bogate vse= bine velja posebno omeniti poučni članek o našem dolenjskem romarju Janezu Trdini za stoletnico njegovega rojstva. Trdina je bil eden tistih redkih pisateljev, ki so pisali iz naroda za narod. Po pravici ga prištevamo k našim največjim narodnim pripovednikom. Trdinov samonikli, krepki slog je močno vpli« val tudi na Cankarja in je tako posredno in neposredno silno obogatil naš jezik. Kljub vsemu temu je ostal Trdina skoro pozabljen ter je prav, da ga spozna mladina vsaj ob njegovem jubileju rojstva. Iz njegovih »Bajk in povesti o Gorjancih« prineso »Kresnice« eno najkrajših, pa nemara najlepših, da bodo naši mladi naročniki vsaj malo spoznali iz« redno moč in lepoto Trdinove večno sveže besede. Naše deklice bo dalje zanimal pris jetno kramljajoč sestavek inž. C. Jegliča o negovanju nageljnov, našemu narodu že od nekdaj najljubših cvetov, s katerimi je pre* pletal mnogotere pesmi in ornamente. Zelo privlačen tudi za odrasle čitatelje bo sesta* vek^ki razlaga na lahko razumljiv način in s pomočjo nazornih slik posnetek in predvas janje zvočnega filma. Da bo poleg literarnih prispevkov (Milčinski, Meško, Gaspari i. dr.) tudi pester mozaik poučnega in zabavnega počitnicah. »V i j o 1 i c a Vera« \je naslov izvirne drobiža in nova naloga za nagrado, tega nitilmamo sicer precej zgodovinskih del, ki ob* ni treba še posebe podčrtavati. Skratka: ravnavajo to žalostno poglavje še obširneje »Kresnice« bodo tudi letos prinesle vsakemu in bolj učeno kakor ta Erjavčeva knjižica. pa nekaj in bodo nudile najlepše razvedrilo v baš to je tista ovira, ki ne dovoli priproste* mu bralcu, da bi se s pridom razglednl na našo preteklost. Kdor pa pretekfosti ne po= povesti Radivoja Reharja, ki izide kot druga zna, ne zna in ne more ceniti sedanjih prilik knjiga letošnjih publikacij. Njeno dejanje ne tako. kakor je to potrebno. Erjavec je zgo* poteka iz usodnih zapletljajev človeškega stil obširno zgodovinsko snov na najpotreb* nehanja, ne sega preko zemljin in oceanov nejšo mero in izločil iz nje vse, kar ni bistve* ter ostaja daleč od šumnega življenja. Rehar nega. To kar nam podaja v svoji knjižici, je ga je zajel iz skromne pedi zemlje, ki jo naj* najčistejši destilat slovenske preteklosti z demo na vsaki gozdni jasi in na še tako ne= aromo priljudnega pripovedovanja, ki ni ni* znatnem travniku, ob slehernem kolovozu in kjer suhoparno in nikjer vsiljivo. Knjige ne ob najpohlevnejšem potočku, skratka: kjer=> bo prebiral rad samo otrok, ampak tudi od* koli na tem lepem, zelenem svetu. Naši mla* rasli ter bo služila kot izvrsten učni pripo= dini, ki dostikrat nima ne oči ne srca za utrip najnežnejšega stvarstva: Ijubkih cvetic in drobnih žuželk, se bo razgrnil v tej po* moček tudi učiteljstvu kakor so bili to Sku= ljevi »Sadjarčki«. Četrta knjižica, namenjena najmlajšim, vesti čisto nov svet. Spoznala bo na docela bo prinesla prevod najlepših Grimrnovih nevsiljiv način, da ni samo človek tisti, ki ga pravljic, teh večno svežih biserov svetovne kuje večna usoda na svojem naklu, marveč mladinske književnosti. Da jim bodo dale je to tudi najpreprostejši cvet in najneznat* Gasparijeve ilustracije še posebno prikupno nejši hrošč, ki jima je baš človek kot edino obeležje, o tem je lahko vsakdo prepričan, razumno bitje dostikrat najhujši rabelj. V kdor ve, kako zna to napraviti mojster Mak* »Vijolici Veri« bo marsikdo zagledal svoj sim. S prevodom je sicer res ponavadi tako, lastni obraz in svojo lastno dušo, kakor tega da le redkokdaj uspe v tujem okolju. Mla» ne premore še tako lep ali pa še tako trd dinska Matica se je tega zavedala in razpisala nauk. Brez dvoma je to delo poleg odličnega čtiva tudi odlične vzgojne vrednosti. V naši mladinski literaturi nimamo enakega in bo lepo nagrado za primerno domače delo, ki ga pa žal ni dobila. Zato je morala seči po pre* vodu. Da si je izbrala v to baš Grimmove zato z »Vijolico Vero« izpolnila Mladinska pravljice, ki smo jih tudi mi svojčas s pri= Matica prav občutno vrzel. Knjiga, ki je ne dom prebirali, čeprav slabo ponašene, je sto^ bo nihče odložil, dokler je ne bo prebral do rila najboljše, kar je mogla storiti. Prevod je konca, bodo poživljale originalne vinjete in oskrbel Julij Slapšak in kdo ne pozna njego= ji dajale še več privlačnosti. Prav posebno se vih prijetno kramljajočih spisov »Mišjakove= je bodo razveselile deklice. »P o d g r a j s k i m j a r m o m« se ime* ga Julčka«! Ti so nam porok, da dobijo naši malčki v Grimmovih pravljicah čtivo, ki bo nuje tretja knjiga, ki je realne vsebine in jo dihalo svežo domačnost kakor doslej le ma« je napisal odlični slovenski publicist Fran lokateri prevod v mladinskem slovstvu. Erjavec. V njej bo spoznala mladina verno Tako torej: Knjige so pripravljene in očrtane tegobe našega naroda iz njegove naj« obetajo lepo darilo naši mladini. Mladinska temnejše dobe, ko ga je davil grajski jarem. Matica bo tudi letos v polni meri izpolnila svoje poslanstvo. Za borih 10 Din bo nudila svojim naročnikom zares izbranega čtiva, ki se ga bo vsakdo vzradostil. Njena drObna in prikupna knjižnica se bo obogatila s štirimi novimi deli trajne vrednosti in se približala prvemu tucatu njenih izdanj, ki hranijo v sebi že lepo duhovno premoženje. Za naše majhne prilike je to bogastvo, na katerega smemo biti po pravici ponosni. Kdo je ta »smemo«? — V prvi vrsti slo* vensko učiteljstvo. ki je s svojo požrtvovalno agitacijo omogočilo realizacijo te plemenite zamisli. Ali mu morc ob tem še kdo očitati kulturno revščino? V Matičnih publikacijah imamo argument, ki bi do kraja osmešil tako sodbo! Zato je dolžnost vsakega tovoriša in tovarišice, da tega dragocenega argumenia ne da več iz rok, da skuša vaaj obdržati dosedas nje število naročnikov, ako ga ne še dvigniti! »Naš rod« ne sme biti pri tem nikaka ovira. Iz dosedanjih naročil mnogih šol je razvidno, da to tudi ni, ker je na njih število matičnih naročnikov celo znatno naraslo. Res so trdi časi za marsikaterega očeta in mater. Toda z dobro voljo bo le redek tisti, ki bi ne mogel svojemu otroku privoščiti lista in publikacij, to je borih 20 Din na leto. Treba mu je le dopovedati, kako visoko se obrestuje ta ma* la glavnica. Tako so storili tisti tovariši in tovarišice. ki letos niso umanjkali z naročili matičnih knjig. Tako naj store še drugi! Ni zadosti, da vprašaš otroka, ali bo prinesel naročnino in da mirno kvitiraš njegov izgo* vor. Tvoja prava požrtvovalnost prične šele tam. ko je treba reči dobro in prepričevalno besedo roditeljem. Šele potem, če to ne za» leže, si pred lastno vestjo prost očitka, da nisi storil svoje dolžnosti. Zadnji dne#vi teko, ne zamudi jih! —az—.