•	Na tekočem traku
•	še vedno nepravilna stališča - Str. 3
9 Christine proti svetovnemu rekordu - Str. 4
•	Začetek sedemletne naloge - Str.
. : / :...............diifl
J
LIST ZA TELESNO KULTURO
Ljubljana - nedelje 30. junija 1963 - Cena 30 din - Leto XVIII

Izdaja tiskovni svet »Polet« — Ureia uredniški odbor — Glavni urednik' Franček Mirtič ____ odgovorni urednik
Vlado Žlajpah — Tehnični urednik Andrej Poniž — Rokopisov ne vraCamo —Tisk tiskarne »ljudska pravica, v Ljubljani — Uredništvo: Ljubljana, Cankarjeva 5/III, uprava: Mlklcrflčeva 4/1 — Poštni predal 57> — Čekovni račun: 6011-11-608-žS — Telefoni: uredništvo: 20-840, 20-170, 20-171, 20-172. 20-173; uprava 22-108 Int. 6	— Letna naročnina
1600 din, polletna 800 din.
ZVEZNA MOŠKA KOŠARKARSKA LIGA
Kaj je z Olimpijo?
Favoriti Zadar, Beograd, Radnički se oddaljujejo -Olimpija zaostaja - Vedno več stotič - V torek ob 19.30 v Ljubljani Olimpija : Lokomotiva
Posnetek z včerajšnjih tekem osmercev
Ljubljana, 30. jun. Naše slutnje postajajo resnica! Medtem ko so večletni zasledovalci Olimpije na najboljši poti, da si že v prvem delu letošnjega tekmovanja zagotovijo dobro zalogo točk in košev, Olimpija zaostaja! Presenečeni smo in razočarani. Komentatorji trdijo po tekmi s Partizanom, ki je bila v četrtek zvečer v Beogradu, da je moštvo ljubljanskih študentov samo še senca nekoč velike petorke in velikih dosežkov. Po IV. kolu ali točneje po V„ čeprav Olimpija

Wimbledon — V drugem kolu tekmovanja mešanih parov na mednarodnem teniškem turnirju sta Bora Jovanovič in Francozinja Lieggrig premagala angle-ško-francoski par Waldon-Bar-clay s 6:3, 6:3.
V tekmovanju moških parov se bosta Jovanovič in Pilič spoprijela z bratoma Ulrich (Danska).
IX VESLAŠKI TROBOJ JUGOSLAVIJA — ZAHODNA NEMČIJA — AVSTRIJA
DVE ZMAGI BI F,IŠKEGA OSMERCA
BLED, 30. jun. - Včeraj popoldne je bil na Bledu IX. mednarodni troboj med ekipami Jugoslavije, Zah. Nemčije in Avstrije. Troboj je na sporedu vsako leto v eni izmed držav udeleženk. Doslej je Jugoslavija zmagala trikrat, leta 1952 v Essenu, 1953 na Bledu in 1962 v Passauu. Zahodna Nemčija je zma-uvSi^^rS^ geda doslej peUttat. Veslači Zahodne Nemčije sodijo Avstraliji. me(j svetovno elito, saj že precej let veljajo za najmočnejše v tej športni disciplini Veslači, ki v zadnjih letih zastopajo Zah. Nemčijo na teh trobojih, niso najboljši in se jim je to tako kot že lani v Passauu tudi na Bledu maščevalo. Zmagala je Jugoslavija z 19,5 točkami pred Avstrijo 17,5 in Zahodno Nemčijo 17.
Emerson, Stolle (oba Avstralija), McKinley, Frelling (oba ZDA), Bungert, Kuhnke (oba ZN), San-tana (Sp), Willson (VB).
Kopenhagen — Nogometna reprezentanca Danske je premagala reprezentanco Albanije s 4:0	(3:0). Srečanje je bilo v
okviru Pokala narodov. Povratna tekma bo oktobra v Tirani.
Ženeva — Alpski nogometni pokal je osvojila italijanska ekipa Juventus, ki je v finalu premagala Atalanto s 3:2 (1:1), V srečanju za 3. mesto je Roma premagala prvaka Italije Inter-nazionale s 5:1 (3:0). V tem tekmovanju so sodelovala mimo italijanskih še švicarska in avstrijska moštva.
Helsingborg — Na svetovnem Prvenstvu v rokoborbi grško-rimskega sloga, ki se bo pričelo jutri, bo sodelovalo okoli 200 tekmovalcev iz 27 držav. Ekipa Sovjetske zveze je prispela na Finsko s 3 svetovnimi prvaki: Ri-balkom (mušja kategorija), Ko-lesovom (welter), Abakidzejem (Poltežka). Med kandidati za zlato medaljo omenjajo tudi 23-let-nega Kozmo (Madž), ki je težak 136 kg. Mimo njega je poznan tudi njegov rojak Poljak (peresna).
Na troboju, ki obsega vseh 7 olimpijskih disciplin, so Jugoslovani osvojili dve prvi, tri druga in dve tretji mesti. To je bilo tudi dovolj za zmago v skupni oceni.
Dogodki na jezeru so se odvijali tako, da je šele tekma osmercev odločila, kdo bo končni zmagovalec troboja. Za Jugoslavijo so veslali domačini, ki so tokrat prvič nastopili v reprezentanci. Zato je bila vloga blejskega osmerca zelo odgovorna, ko pa so zvedeli, da ravno njihov nastop odloča tudi o končnem zmagovalcu, je postala ta naloga še težja.
Tekma osmercev se je začela z zelo velikim številom žaveslja-jev. Pri 200 m so imeli domačini že pol dolžine čolna prednosti, kar je bil odličen začetek. Pri 500 m so Blejci svojo pred-
nost še povečali in pri 1000 m so imeli s 44 zavesljaji na mi-nuto že celo dolžino čolna pred-
nosti. Spremljevalec v čolnu, ki je obveščal gledalce, je poročal, da Jugoslovani veslajo brez napak in če ne bodo popustili, jim zmaga ne more uiti iz rok.
Blejski veslači so v takem tempu tudi nadaljevali. Pri 1400 m je bila zmaga že odločena z dvema dolžinama čolna prednosti. To je bila tolikšna prednost, da jo je le težko izgubiti do cilja. V zadnjih 100 m so gledalci z navdušenim spodbujanjem nagradili zmago domačih, ki niso zmagali le v osmercu, ampak so odločili tudi zmago troboja v korist Jugoslavije. Torej dve zmagi hkrati!
V ostalih disciplinah lahko omenimo še četverce s krmarjem, kjer je ekipa Mladosti zmagala s precejšnjo prednostjo. V dvojki brez krmarja sta svetovna prvaka iz Zahodne Nem-
čije potrdila svoj sloves in zanesljivo zmagala. V skiffu je našemu Lazarju uspelo doseči le 3. oziroma zadnje mesto. V dvojki s krmarjem je prišlo do ogorčene borbe. Še 300 m pred ciljem je bila naša posadka enakovredna avstrijski, nato pa so naši sosedje zmagali v finišu.
Blejski veslači so z včerajš-
ATLETSKI DVOBOJ JUGOSLAVIJA : BOLGARIJA
REKORDNI
TROSKOK
Izenačen rekord štafete 4 X 100 m - Zmaga Stanovnika in nov slovenski rekord na 400 m - Dvojna zmaga Jugoslovanov v metu krogle - sikovec-Luncerjeva in Kačičeva razočarali
•	A Nadaljevanje na 7. strani
Od 15. do 25. aprila 1965 svetovno prvenstvo v namiznem tenisu v Ljubl jan
Predsednik Organizacijskega komiteja je tov. Mitja Ribičič - Še letos bodo pričeli z deli pri veliki športni dvorani, ki bo v Športnem parku ing. Bloudka
Minulo sredo je bila v Ljubljani Sfcja Izvršnega odbora ZTKS, ki so v glavnem posvetili organizacijskim vprašanjem okoli svetovnega Prvenstva v namiznem tenisu, ki do od 15. do 25. aprila v Ljubljani. Izvršni odbor ZTKS je namreč tej seji dokončno potrdil kandidaturo Ljubljane za organizacijo naslednjega svetovnega prvenstva v namiznem tenisu, kar bo mimogrede povedano, prvo svetovno prven-
stvo
bilo
skih
v Jugoslaviji sploh. Doslej je v naši državi že nekaj evrop-siviu prvenstev med katerimi naj posebej omenimo košarkarsko, bok-sarsko, veslaško, atletsko in še tekmovanje v orodni telovadbi, ki ho prihodnjo nedeljo v Beogradu — in prav ta tekmovanja so prinesla- našim telesnokulturnim delavcem takšen ugled v svetu, da so si pridobili pravico organizirati tudi svetovno prvenstvo.
Pravzaprav ni nič čudnega, da se bo to tekmovanje odvijalo prav v Ljubljani, kajti v tem mestu je sedaj ekipa namiznoteniških igralcev, ki žanje velike uspehe v Jugoslaviji in tudi v najrazličnejših evropskih športnih dvoranah. Tudi sicer so jugoslovanski namiznoteniški igralci prav v svetovni eliti in v svojih vitrinah hranijo celo pokal, ki so ga dobili, ko so lani osvojili naslov evropskega prvaka.
V zapisniku Mednarodne namiznoteniške federacije je sedaj dokončno zapisano, da ho prihodnje namiznoteniško prvenstvo v Jugoslaviji — v Ljubljani! Organizatorjem je tb tekmovanje seveda naložilo velike naloge, ki jih ho reševal
Nadaljevanje na 7. strani
še ni odigrala srečanja z Lokomotivo, ki sodi v to kolo, lahko že zapišemo, da nekdanja slava ljubljanskih študentov, naglo bledi. Upravičeno se sprašujemo, kaj se dogaja z igralci, kakšno je vzdušje med posamezniki in kako velika je kriza, ki danes tišči k tlom moštvo evropskega slovesa?
Spet ne moremo zapisati nič drugega kot to, da Olimpija v današnjem sestavu in z današnjim načinom igranja ne more doseči velikih rezultatov. Stroj škriplje! Težko je reči, kdaj bo tehnično včdstvo našlo pravo mazilo, da se bo kolesje uteklo, hitreje zavrtelo tako kot je znala včasih igrati Olimpija. Ce so da-■ nes tako slabi rezultati, potem je prav gotovo nekje vzrok, samo vprašanje pa je, kdo lahko najde zdravilo, da ne bo barka državnega prvaka celo zaplula v nevarne vode. Nočemo biti pesimisti, daleč od tega, toda treba je takoj in odločno ukrepati.
Slišali smo, da so fantje včasih preveč samozavestni, zlasti pri analizah, ko tehtajo sposobnosti svojih tekmecev, kakor hitro pa stopijo v tekmovalno areno, se jih loti malodušje, neodločnost in celo tudi neresnost. Ze zadnjič smo trdili, da igralci s tolikšnim znanjem čez noč ne
N A DA l.JFVANJE NA.?. ST«. |
I

L Ui
k
. Prvi vrsti Organizacijski komite, seveda z najširšo pomočjo — Namiznoteniške zveze Jugoslavije, Zveze za telesno kulturo Slovenije, Saveza organizacija za fizičku kui-turu Jugoslavije, poleg tega pa bodo pri organizaciji in urejevanju problemov okoli tega velikega tekmovanja sodelovali tudi najrazličnejši oblastni organi.
Prihodnje namiznoteniško prvenstvo sveta bo doslej skoraj zanesljivo največje v zgodovini te športne igre. s tem seveda tudi najkvalitetnejše, kajti ta panoga dobiva vedno več in več prijateljev In aktivnih igralcev po vsem svetu in se širi, kot temu pravimo, z atomsko
Nadaljevanje na 6. strani
|
i
Neresna tekma
z resnimi posledic.
Letošnje republiško tekmovanje v obeh moških ligah je biio zadnjega kola zanimivo, saj so se moštva ogorčeno borila ne sauio za prvi mesti, temveč predvsem za uvrstitev med prvih pet, kar je zagotavljalo vstop v enotno republiško ligo v letu 1963/64. Zaradi velike izenačenosti ekip do zadnjega kola ni bilo jasno, katerim ekipam bo to uspelo, v tej razburljivi, toda kljub temu vseskozi športni borbi, je prišlo v zadnjem kolu vzhodne lige do neljubega dogodka v srečanju Branik : Celulozar. Sodeč po kvaliteti obeh moštev bi moral Branik na domačem igrišču zanesljivo zmagati, kar bi omogočilo ekipi Partizana iz BreZlc, da prehiti petouvršče-nega Celulozarja in si tako pridobi mesto v bodoči enotni republiški ligi. Na splošno presenečenje je Celulozar sredi Maribora visoko premagal Branik s 36:15 in si s tem priboril mesto v enotni republiški ligi, medtem ko so Brežice zaradi slabšega količnika ostale na 6. mestu in bodo morale igrati v conski ligi. Na izid tega srečanja se je pritožila Občinska zveza za telesno kulturo iz Brežic s trditvijo, da so igralci Branika namerno slabo igrali, da bi tako omogočili Celulozarju lahko in čim višjo zmago. Po prejemu te prijave je sekretariat BZS takoj ukrepal, da zadevo razčisti in morebitne krivce ostro kaznuje. Imenovana je bila posebna komisija, ki je takoj raziskala ta doslej edinstven primer v rokometni organizaciji in ugotovila naslednje:
1.	2e pred odigranjem omenjene tekme Branik : Celulozar so med igralci nekaterih ekip vzhodne lige krožile govorice, da bodo igralci Branika tekmo »pustili«. Pri preiskavi je bilo nemogoče ugotoviti, od kod izvirajo te govorice oz. ni bilo mogoče dokazati, da je to izjavil katerikoli izmed Igralcev Branika.
2.	Na predvečer tekme Branik : Celulozar je večje število igralcev Branika popivalo vso noč in prišlo na igrišče naravnost z zabav. Zaradi tega je Disciplinski odbor RK Branika po tekmi kaznoval pet svojih igralcev s strogim ukorom.
3.	Na tekmi Branik : Celulozar je večina igralcev igrala tako, da so prisotni dobiti vtis, da NAMERNO nočejo igrati. Taka igra posameznikov je povzročila prepire med igralci Branika, kajti nekateri se s tem niso strinjali. To pomeni, da lažiranje tekme hi bilo vnaprej pripravljeno in domenjeno s strani celotne ekipe ali celo s strani klubske uprave RK Branik, temveč je bila taka igra posledica pomanjkljive športne morale posameznih igralcev.
4.	Z ekipo Celulozarjem ni bilo nobenega dogovora in so bili igralci sami presenečeni nad takim razvojem dogodkov na igrišču. Te so izkoristili in si priborili učinkovito zmago.
Celoten razplet dogodkov okoli tekme Branik : Celulozar je po zbranih ugotovitvah doslej brez primere v rokometnem športu in zasluži NAJOSTREJSO JAVNO OBSODBO. Prav tako je graje vreden CORK Branik, ki na ta primer ni reagiral tako kot bi vodstvo moralo. Izrečene kazni strogega ukora za tako dejanje niso niti primerne niti vzgojne. Mimo tega je sekretariat RZS v zvezi s tem dogodkom prejel od CORK Branik dopis, ki kaže, da so nekaterim funkcionarjem klubske koristi važnejše kot športna morata in vzgoja lastnih igralcev. Vsebina dopisa ni na običajni ravni v odnosih med športnimi forumi. Na osnovi zbranega gradiva je s»-kretarlat RZS sklenil naslednje:
I. Tekma Branik : Celulozar se registrira z doseženim rezultatom, ker ekipa Celulozarja ni kriva za takšen razvoj dogodkov in torej ne more biti prizadeta.
I. Igralci Branika Saša Geržina, Branko Kukovec, Franc Pur-keljc, Peter Kancler in Tone Vogrinec se kaznujejo po či. 45 in čl. 48 Disciplinskega pravilnika RSJ s 6 MESEČNO PREPOVEDJO NASTOPANJA na vseh prireditvah. Kazen jim poteče 25. decembra 1963.	..	,
Izrečene kazni so sorazmerno nizke glede na škodo, ki 30 je to dejanje prizadelo celotni rokometni organizaciji, zlasti pa Partizanu iz Brežic. Ker je to prvi primer, ki se je pojavil v dosedanji 15-Ietni rokometni dejavnosti v Sloveniji, sekretariat RZS meni, da so izrečene kazni primerne. Kolikor pa bi se tak ah podoben primer zopet ponovil, bo celotna ekipa izključena iz nadaljnjega tekmovanja.
SEKRETARIAT ROKOMETNE ZVEZE SLOVENIJE
11
a£i
pripravljenih
mm
Hm
■
Ji
CIRKUS HARLEM V LJUBLJANI
ATRAKCIJA, KI NI VŽGALA
lo stadionu ob muzeju NOS okrog 10.000 gledalce? - Mistične točke boljše kot težko pričakovani plobetrottersi
Ljubljana, 30. jun. — Dobro so nam še v spominu prve vesti o nastopu slavnih košarkarjev Harlem Globetrotters, ki so pred leti povsod po svetu, seveda le v večjih mestih, s svojim nastopom dvigali s sedežev številno občinstvo. Od takrat pa do danes so minula dolga leta in v tem času so se tudi jugoslovanski košarkarji dokopali do svetovnega slovesa. Naše športno občinstvo zna dobro ocenjevati kvalitetne športne dogodke in. ker je košarka ena najbolj priljubljenih panog v naši državi, je bila novica, da pridejo Globe-trottersi V Jugoslavijo, prav gotovo dobrodošla. Od slovitih črncev smo pričakovali košarko v najbolj izpiljeni obliki, skratka Igro pod koši, ki prehaja v atrakcijo. In v tem pričakovanju je športno občinstvo. Beograda, Zagreba in končno tudi Ljubljane toplo pozdravilo predvsem slovite črnce iz ZDA.
In kaj naj danes po nastopu povemo? Pridružujemo se mnenju mnogih gledalcev, ki so dejali, da ti košarkarji niso pokazali nič kaj takšnega, kar bi moglo spraviti iz-ravnotežja naše športno občinstvo, ki košarkarsko igro zelo dobro pozna in tudi ceni. Seveda ne smemo delati krivice svetovnim potnikom, ki si ha ta način služijo velike denarje, saj so v marsičem po-
trdili svoj sloves dovršenih igralcev s pravcato cirkuško virtuoznostjo, ki pa našega človeka ni ogrela. Med posamezniki so nekateri igralci, ki izredno obvladajo žogo in zato je težko presoditi, kakšna bi bila igra Harlema, če bi se jim zoperstavili najboljši košarkarji s svetovne jakostne lestvice.
Kb govorimo o cirkuškem nastopu Harldma, ne smemo prezreti nekaterih drugih artistov, ki so s svojo sposobnostjo v atraktivnem nastopu presenetili tudi najbolj razvajenega gledalca. Tu mislimo na Kitajca, ki je ob izvajanju stoje, naslonjen na kazalec desne roke, prekosil vsa pričakovanja tudi tistih, ki sb najbolj skeptično sledili dogodkom vsega večera. Razen njega je bilo še nekaj artistov (3 Kubanci, ki dobro poznajo vse. elemente parterne telovadbe), ki so poželi prav gotovo več priznanja kot košarkarji Harlema. Cisto odveč je bila točka v namiznem tenisu med bivšim svetovnim prvakom Angležem Bergmanom in manj znanim Francozom, saj nista v ničemer prepričala številnega občinstva o kakšni posebni cirkuški umetnosti. Takšen namizni tenis pri nas prav dobro poznamo in zato hvala zanj!
Na splošno naj še enkrat povemo, da je nastop Harlema si-
cer privabil rekordno število gledalcev, prav gotovo pa ni vžgal! Takšna atraktivnost je našemu okusu tuja, če pa smo pravični pri presoji vsega onega, kar sino videli, lahko mirno zapišemo, da smo v Ljubljani videli že marsikaj lepšega in boljšega. To smo zapisali zato, da ne bi kdo trdil, da je naše občinstvo hitro zadovoljno’ s kakršnokoli predstavo, samo da je iz tujine ...
Težko je reči, kdo je najboljši med slovitimi košarkarji Harlema. Vsi so mojstri žoge in vsi lahko v vsakem trenutku zadenejo koš (slike zgoraj)
Igra dveh različnih nasprotnikov ni prinesla zaželenega učinka. V Ljubljani smo videli več
kvalitetnejših srečanj, zato se niso ogrele dlani ob včerajšnjem srečanju (slike spodaj)
PIONIRSKO PRVENSTVO SRS V KOŠARKI
CMimpifa in Maribor med najboljšimi
Včeraj in danes sta bila na sporedu dva polfinalna turnirja pionirjev za naslov prvaka SRS 1963. Na prvem polfinalnem turnirju, ki je bil v Škofji Loki je nastopilo sedem moštev, na drugem v Slovenskih Konjicah pa le štiri. Pionirji so prikazali dobršen del košarkarskega znanja in to predvsem zmagovalca obeh polfinalnih turnirjev Olimpija in Maribor, ki sta povsem gladko odpravila vse svoje tekmece. Zaključni finalni del prvenstva SRS bo v mesecu septembru in bodo na njem sodelovala najbolje uvrščena moštva obeh današnjih polfinalnih turnirjev. Točen ključ števila udeležencev še ni znan.
Rezultati polfinalnega turnirja v Slovenskih Konjicah:
Konjice : Rudar 3i:58, Maribor : Žalec 38:28, jMaribor : Ru-' dar 44.,:31. Žalec : Konjice 41:36, Rudar : Žalec 61:44 in Maribor : Konjice 32:26. Vrstni red: Maribor, Rudar (Tr), Žalec in Konjice.
Finalni rezultati turnirja v Škofji Loki: Olimpija : Ilirija 42:24 (26:7), Triglav : Škofja Loka 47:39 (22:24), Jesenice : Novo mesto 43:27, Jesenice : Ljubljana 49:29, Novo mesto : Ljubljana 50:39:	Vrstni red:
Olimpija, Ilirija, Triglav, Škofja Loka, Jesenice, Novo mesto in Ljubljana. V predtekmovanju so se moštva pomerila v dveh skupinah. V prvi je zmagala Olimpija pred Triglavom, Jesenicami in Novim mestom, v drugi pd Ilirija pred Škofjo Loko in Ljubljano.
KAJ JE Z OLIMPIJO ?
morejo pozabiti vsega, kar so se naučili. In vendar porazu sledi poraz. Prav nobena skrivnostni, če povemo, da je obramba Olimpije izredno šibka točka, ki bi ji tehnično vodstvo moralo posvetiti' izrazito pozornost. Pozabili smo že, da je Olimpija nekoč bliskovito prehajala iz obrambe v napad ali obratno, da je znala izredno hitro reagirati na ta ali oni sistem nasprotnika in prav gotovo je bilo improviziranje največja oblika našega državnega prvaka. Vsega tega danes ni! Res je, da je Daneu pomenil za moštvo ljubljanskih študentov prav isto, kar pomeni v moštvu. naše državne reprezentance, ker je izredni dirigent s pravo košarkarsko intuicijo, Olimpija pa danes takega človeka nima. Ne moremo razumeti, da zaradi odsotnosti enega samega človeka, čeprav tako kvalitetnega igralca, tako naglo bledijo vse ostale vrline, ki so v preteklosti prinašale mednarodni sloves. Zdi se nam, da je treba takoj prijeti vajeti trdno v roke, nič popuščati in spet počasi toda vztrajno zavzeti položaje, ki jih je Olimpija nekoč tako čvrsto zavzemala, igralci kot so Dermastia, Jelnikar, Eiselt, Potočnik, Vrhovec, Tavčar, Bassin in drugi morajo biti poroštvo za dobro košarko in temu primerne rezultate! Pripravljeni smo tudi na poraze, ker brez teh ne gre in ker tudi nikjer ni zapisano, da mora Olimpija vselej zmagati. Čudno pa je vendarle, da se porazi v zadnjem času kar vrstijo na te-
kočem traku, kar pomeni slabo propagando za slovensko in jugoslovansko košarko...
Nasprotno temu lahko govorimo o ostalih favoritih za boljša mesta v superlativih, čeprav še niso vsi v najboljši formi. Poglejmo rezultate in videli bomo, da je v zadnjem času vedno več stotič, kar dokazuje izredne rea-lizatorske sposobnosti napadalcev, s tem pa tudi vrednost jugoslovanske košarke sploh. Po V. kolu vidimo, da sta najresnejša tekmeca za najboljše mesto Zadar in Beograd, malo ali nič pa zaostaja Radnički, medtem ko Lokomotiva iri Partizan s težko, sapo dohajata najboljše. Na dnu sta Zastava in Prole-ter, torej novinca, ki sta tako kot v preteklosti že vnaprej obsojena na neuspeh. Verjetno sta se s to mislijo že sprijaznila.
Rezultati IV. kola: Lokomotiva : Crvena zvezda 115:97, Zastava : Željezničar 65:67, Beograd : Proleter 132:53, Zadar : Radnički 86:81, Partizan : Olimpija 99:90.	M. L.
SPET ODLIČNI DJERDIA!
Zrenjanin, 30. jun. Včeraj je moštvo Zadra gostovalo v Zre-njaninu in premagalo domači Proleter s 108:84 (74:44). V zelo zanimivi igri je Zadar slavil peto zaporedno zmago. Najboljši je bil Djerdja, ki je dosegel 40 košev.
Proleter: Švare 3, Pajič 2, En-gler 15, Minja 34, Katic 6, Santa 16, Katic II. 8.
Zadar: Čubrič 2, Valčič 2, Mar-celič I. 6, Troskot 21, Djerdja 40, Ortika 2, Jurišič I. 15, Jurišič II. 2, Laura 11.
CRVENA ZVEZDA : ZASTAVA 103:78 (54:41)
Beograd, 30. jun. Tudi v tekmi Crvena zvezda : Zastava so Beograjčani priigrali stotico. Tokrat je bil izredno razpoložen Dragojlovič, ki je s svojim temperamentom navdušil beograjsko občinstvo.
Crvena zvezda: Cvetkovič 26, Teodosijevič 3, Pavlovič 5, Marič 4, Matkovič 2, Dragojlovič 341, Vicentič 29, itd.
Zastava: Stojanovič 8, Dimi-
trij evič 8, 38 itd.
Dorirčič 2, Markovič
LESTVICA:
Zadar
Beograd
Željezničar
Radnički
Lokomotiva
Partizan
Crv. zvezda
Olimpija
Proleter
Zastava
468:419 10
405:279 8 339:296 6
329:301
345:337
346:344
464:469
350:353
342:523
327:324
(4 49)
(-! 126) (4- 43) (+ 23) (+ 8)
(H- 2)
(- 5) (- 3) (-131) (- 67)
,V lestvici niso, vračunana naslednja srečanja: Olimpija : Lokomotiva (tekma bo v torek ob 19.30 v Ljubljani) ter Radnički : Partizan, 2eljezničar : Beograd, ker v času našega poročanja tekmi še nista končani.
Vrbovšek 1:04,7 k:j 100 m hsbino
Rim, 30. jun. — Na mednarodnem plavalnem mitingu v Rimu je Dani Vrbovšek na 100 m' hrbtno zasedel 5. mesto s časom 1:04,7, kar je nov jugoslovanski rekord. Zmagal je Francoz Christophe s časom 1:02,8. V disciplini 200 m prsno je zmagal Roos (Zah. Nemčija) s časom 2:40,0, Jugoslovan Perišič pa je bil tretji s časom 2:44,0.
KOŠARKA V REPUBLIŠKIH LIGAH—KOŠARKA V REPUBLIŠKIH
AŠK TIVOLI : LESONIT SELE V TOREK ZVEČER
Ljubljana, 30. jtmija. Zaradi nastopa Harlema na stadionu ing. Stanka Bloudka v Tivoliju je bila prvenstvena tekma XII. kola republiške lige med ASK Tivolijem ih KK Lesonit iz Ilirske Bistrice preložena. Odigrana bo v torek 2. julija ob 18. uri ket predtekma zvezne lige med Olimpijo in Lokomotivo iz Zagreba (ob 20. uri).
Današnje XII. kolo je bilo zadnje v spomladanskem delu sporeda republiške lige. Košarkarji bodo sedaj prekinili s tekmovanjem vse do 25. avgusta, ko se bo pričel jesenski del tekmovanja z XIII. kolom. Vse tekme današnjega XII. kola so bile odigrane bolj ali manj že povsem v počitniškem vzdušju. Večina moštev je nastopila v nepopolnem sestavu in so v splošnem razen na tekmi v Domžalah, prikazala le povprečno košarko.
DOMŽALE : SLOVAN 75:104 (35:54)
Domžale. 30. junija. Za nastop
Slovana v Domžalah je bilo precejšnje zanimanje, saj se je zbralo na igrišču okoli 500 gledalcev. Tekma je bila odigrana že v petek zvečer. Gostje iz Ljubljane so ponovili dobro igro iz preteklega kola in povsem gladko zmagali. Slovan je namreč pričel z vso silo in njegovi igralci so se skozi vso tekmo zelo trudili ter igrali izredno borbeno in požrtvovalno. Že do šeste minute so si priboril} prednost 18:19. Domačini so se uspešno upirali razigranim gostom le do 11. minute (28:23). Nato pa je Slovan pričel s silovitim finišem in si do zaključka prvega dela igre priboril prednost
19 točk. V nadaljevanju je bila igra nekako do deset minut pred zaključkom enakovreden. Domačini so se trudili, da bi nadokriadili zamujeno, kar pa jim zaradi solidne obrambe gostov ni uspelo. Prav v tem delu igre so gostje tudi povečali prednost na 76:50 s čimer je bila usoda Domžal že zapečatena. V preostalih desetih minutah igre je prišla povsem do izraza popolna premoč Slovana, ki ima zelo izenačeno moštvo in tako je z česti-mi menjavami povsem zbegal domačine, ki so igrali večji del tekme le z šestimi igralci. Pri Slovanu je tokrat ugodno presenetil visoki Dolinšek, ki je prikazal eno svojih najboljših tekem. Poleg njega pa se je izkazal še nezadržni Peterka, ki je v 19. minuti igre dosegel svoj deseti koš in stoto točko za Slovan. Tekmo sta sodila Peter Kavčič iz Ljubljane in Ramskugler iz Celja.
Domžale:	Brumen 9, Grilj 14,
Dovžan 17, Rojs 6, Hočevar 25 in Stiftar 4.
Slovan: Peterka 29, Dolinšek 29, Brišnik 21, Smolčič 4, Stražar 14, Oblak 8, Škerjanc 9, Slana 6 in Zevnik 2.
BRANIK : ILIRIJA 71:67 (42:34)
Maribor, 30. junij. Sobotno srečanje med ljubljansko Ilirijo in domačim Branikom so v Ljudskem vrtu odigrali v povsem počitniškem vzdušju. Igralcem obeh ekip je namreč že po nekaj začetnih akcijah pošla sapa in videli smo slabo košarko. Mnogo so grešili, meti od daleč in blizu so bili neprecizni in tempo igre je bil precej počasen. Ilirija, ki je nastopila brez svojega najboljšega igralca Vlada Senčarja
ni upravičila visoke uvrstitve na lestvici. Vse njihove akcije so bile usmerjene preko Primoža Senčarja in Sušterja, vsi ostali pa so mnogo zaostajali. Tudi Branik je igral slabše kot sicer. Domačini nikakor niso mogli najti pravega orožja v obrambi proti prodornemu Senčarju in Šuštarju, ki sta edina resneje ogrožala njihov koš. Igralci Branika pa so tudi izredno slabo izvajali kazenske mete, kar bi jih skoraj lahko stalo zmage. Nekoliko boljši je bil edino. Rostaher, ki je dosegel odločilne točke v najbolj kritičnih trenutkih. Gostje so bili sicer v prvih minutah boljše moštvo in je Branik šele v 13. minuti izenačil rezultat na 26:26. V finišu pa so si nato priborili p‘rednost 8 točk. V nadaljevanju so gostje takoj znižali na 44:43 in si je Branik nato zmago priboril prav v zadnjih petih minutah igre v ostrem finišu in P? ogorčeni borbi. Od sodnikov je bil Bukovec iz Medvod mnogo doslednejši od Hojsa iz Ljubljane. ^
Branik: Rostaher 29, Pavel Košar 7, Peter Košar 7, Ogrizek 4, Sajovic 15, Kline 4, Bergoč 14.
Ilirija: Bajc 9, Senčar P. 20, Senčar J. 4, Velkavrh 4, Sušter 19, Zajc 2, Kogovšek 9.
MARIBOR : TRIGLAV 55:52 (29:26)
Maribor, 30. junij. Košarkarji Maribora so včerajšnjo tekmo odigrali na igrišču II. gimnazije. Nekaj sto gledalcev je bila priča zanimivi borbi izenačenih moštev ter tretji zmagi Maribora v letošnjem prvenstvu. Pri gostih iz Kranja se je močno poznala odsotnost njihovega standardnega igralca Beleharja. Tako so bile njihove akcije predvsem v pr-
vem delu igre netočne in nenevarne. Domačini so z enostavno igro in po izredno razpoloženem Jenšacu vodili tudi vseh prvih dvajset minut igre. V nadaljevanju je že v deveti minuti moral zapustiti' igrišče zaradi petih osebnih napak najboljši igralec Triglava Marjan Rus. Pričakovati je bilo, da bo Maribor sedaj povsem zlomil odpor Triglava. Bilo pa je prav nasprotno. Triglav je nepričakovano zaigral mnogo bolje in spremenil tudi rezultat sebi v prid. Tako je sledila v zadnjih minutah igre ogorčena borba za zmago. Triglav je dve minuti pred koncem še vodil 52:49. Maribor je z izredno požrtvovalnostjo rezultat najprej izenačil in nato povedel 53:52. V zadnjih sekundah je Triglav zaradi nepazljivosti izgubil žogo in Zidanek je tik pred zaključkom tekme dosegel še en koš in končni rezultat tekme. Sodila Cizelj iz Ljubljane in Remic Dušan iz Trbovelj.
Maribor: Mandl 12, Kotarac 19, Juh 8, Požar 2, Zidanek 3, Fabjan 4, Jenšac 16.
Triglav: Rus Marjan 7, Rus Milan 7, Klavora I 10, Klavora II 4, Lampret 14, Stružnik 10.
LJUBLJANA : ELEKTRA 94:81 (40:40)
„ Ljubljana, 30. junija — Po izenačeni igri v prvem delu, je že vse kazalo, da si bodo gostje iz Šoštanja sredi Ljubljane priborili dve dragoceni točki. Kljub dobremu pričetku Ljubljane, ki je do desete minute povedla že z 23:13, je nato Elektra z bolj premišljeno in umirjeno igro do 15. minute spremenila rezultat sebi v prid 29:27. V preostalih minutah prvega dela igre je
bilo srečanje izenačeno in neodločen rezultat 40:40 je popolnoma ustrezal dogodkom na igrišču, čeprav je Ljubljana v usodnih trenutkih zgrešila kar 5 prostih metov. V nadaljevanju je sledila ogorčena borba za zmago. Rezultata se je vse do desete minute izmenjaval s tesno razliko dveh točk, zdaj v prid Ljubljane in nato v prid Elektre. Po večkratnem izenačenju je nato Ljubljana z nekaj zaporednimi koši do 17. minute dosegla prednost desetih točk, kar gostom iz Šoštanja nato ni več uspelo nadoknaditi. Tekmo sta sodila Pavlovič in Jeraj, iz Ljubljane.
Ljubljana: Perhaj 32, Lajevec 23, Volovšek 18, Modic 8, Kočar 4, Per-šin 8, Perovič 1.
Elektra: Natek 7, De Costa 7, Levstik 5, Lukman 12, Moskon 9, Kumar 16, Naraločnik 5, Kac 20.
LESTVICA
Slovan	12	10	2	937:693	20
AŠK Tivoli	11	8	3	818:747	16
Branik	12	6	6	666:352	12
Triglav	12	6	6	703:703	12
Ilirija	12	6	6	733:743	12
Lesonit	11	6	5	630:737	12
Ljubljana	12	5	7	725:733	10
Elektra	12	5	7	762:320	10
Domžale	12	4	8	716:776	8
Maribor	12	3	9	649:730	6
Preteklo	nedeljo		smo	pomotoma	
objavili napačen rezultat srečanja v Ilirski Bistrici med Lesonitom in Mariborom (72:48). Pravilen rezultat se glasi 52:48, kar smo sedaj v lestvici tudi že upoštevali. Tekma med Tivolijem in Lesonitom pa bo kot že rečeno odigrana v torek, 2. julija zvečer.
Ob tej priliki bi želeli dopolniti
oziroma izpopolniti tudi naše poročilo tekme XI. kola med Ilirijo in Domžalami. Poročali smo namreč le, da je bilo srečanje izredno borbeno ter, da so igralci obeh moštev igrali izredno ostro, sodnika pa da sta opravila svoji nalogi dokaj slabo. Zaradi številnih vprašanj in neljubega dogodka na tej tekmi smo se sedaj pozanimali na KZS o sameirp poteku te tekme in dogodkih, kar je zadnjič iz tehničnih ovir ob že itak ’ skopem poročilu izostalo. Na tekmi Ilirija : Domžale so namreč povzročili izgred na igrišču izključno igralci Ilirije, kar sodnika žal nista mogla preprečiti. Ob prekršku Grilja (Dom) nad Senčarjem Lad-kom je le ta po že dosojeni napaki povsem neupravičeno fizično napadel igralca Domžal Štiftarja (le ta mu ie bil ob startu za žogo neposredno po napaki Grilja najbližji), tako da je moral zapustiti igrišče. Sodnika sta seveda izključila iz igre Senčarja, ki je sedaj suspendiran dokler KZS ne izreče kazni na prijavo za omenjeni prekršek. Iz igre pa je bil izključen zaradi nešportnega vedenja tudi še drugi igralec Ilirije Šuster Janez. Tudi sama organizacija tekme je bila pomanjkljiva, saj ni bilo dežurnega zdravnika, ki bi lahko posredoval ob poškodbi Štiftarja. Zanimivo pa je tudi, da je bila Ilirija prvi del igre, kot tudi nekaj minut v nadaljevanju boljše moštvo in so Domžale uredile svoje vrste šele ob vstopu Štiftarja neposredno pred izgredom. Takšno vedenje igralcev Ilirije je vsekakor vse graje vredno. Krivci zaslužijo strogo kazen, saj takšni dogodki mečejo kaj slabo luč na najvišje tekmovanje košarkarjem v naši republiki.
iniiiiiiii
ll[||[|llil!llllll!!llill!![|l!lll|[ll!
!!II!IIIH!II!

!i!!li!lli!U!ll!l:
IlIltBI
Šahovski komentar
Z devetim kolom moške zvezne odbojkarske lige je bil zaključen spomladanski del tekmovanja. Odbojkarji bodo sedaj s prvenstvom nadaljevali in bodo do 7. julija odigrali že tri prevratna kola. Nato bo tekmovanje prekinjeno in se bo nadaljevalo 25. avgusta. Ce v kratkem pregledamo potek dogodkov v prvem delu zvezne lige, lahko ugotovimo, da je kvaliteta in konkurenca v letošnji zvezni ligi precej slabša kakor pretekla leta. Tako sta razočarali predvsem Crvena Zvezda in Partizan iz Beograda. Partizan ki je bil vedno med najboljšimi moštvi je po zaključku spo-mladinskega dela prvenstva povsem na dnu lestvice ter celo eden kandidatov za izpad iz lige. Na -po joimiosA iiiABudod os hd oCuooauosojd oCpaACbojkarji Jedinstva iz Brčkega. Le ti šele drugo leto nastopajo v družbi najboljših in so se sedaj uvrstili na odlično drugo mesto. Lanskoletni državni prvak Mladost iz Zagreba trenutno vodena lestvici brez poraza. Pripomniti pa je treba, da so prikazali mnogo slabšo odbojko, kot na lanskoletnem prvenstvu. Tako so kar tri srečanja zmagali šele po ogorčeni borbi z 3:2 in to celo dve na domačem igrišču, kjer so bili vedno absolutni favoriti.
Oba slovenska predstavnika sta startala v letošnjem tekmovanju z menjajočo srečo. Ljubljana je pričela tekmovanje brez enega svojih najboljših igralcev Breščaka, ki še vedno ni okreval od poškodbe. Nasprotno pa je ugodno presenetil Kržišnik, nekdanji igralec Krope. V vseh dosedanjih srečanjih je bil tudi eden najboljših igralcev ljubljanskega ligaša. Ljubljana je v skupni oceni trenutno na solidnem šestem mestu. V kolikor bi Ljubljana igrala v .nekoliko so-lidnejši formi in se bolj potrudila tudi proti slabšim nasprotnikom bi bil njen uspeh prav gotovo lahko še večji. Z druge strani, pa jih je spremljala tudi smola, saj so dve tekmi v Beogradu prav nesrečno izgubili z 2:3. Kolikor bo Ljubljana v nadaljevanju odpravila nekatere napake in pomanjkljivosti, si bo lahko priborila eno izmed mest prav pod vrhom, kar bi si tudi zaslužila.
Naš drugi predstavnik Partizan Hoče pa se v tej^ konkurenci nikakor ni znašel, kar smo bolj ali manj pričakovali že prej. Mladi igralci, ki so po stažu še vsi mladinci in bodo tudi v letošnjem letu zastopali Slovenijo na mladinskem državnem prvenstvu, so prikazali sicer dobro igro, vendar zaradi preskromnih izkušenj so ostali povsem praznih rok. Da bi izvedeli kaj več, kje so vzroki njihovega neuspeha in s kakšnimi težavami se borijo, smo se obrnili na trenerja prof. Toneta Uleja, ki nas je seznanil bolj podrobno, kaj je pravzaprav z odbojko v Hočah.
MNOGO VOLJE — MALO IZKUŠENJ
Mnogo je bilo že izgovorjenega in napisanega o odbojkarjih TVD Partizana iz Hoč, ki so se na lanskoletnem kvalifikacijskem turnirju v Lukaveu uvrstili v zvezno ligo. Ze takoj po tem velikem uspehu je bilo bolj ali manj točno, da mlado se neizkušeno moštvo ne bo kos takemu zahtevnemu tekmovanju. Mariborska odbojkarska pod-zveza in odgovorni telesnovzgoj-ni forumi so zato hoteli pomagati mlademu kolektivu. Zal pa ni bilo pravega razumevanja s strani drugih odbojkarskih kolektivov, ki niso bili pripravljeni pgdpreti Hoče z nekaterimi izkušenimi igralci. Tako so ostali odbojkarji Hoč prepuščeni samim sebi in skušali storiti vse, da bi se obdržali v družbi najboljših. Kot pa kaže pa jim to verjetno ne bo uspelo. Rezultati so nam znani. Hoče so sedaj ob zaključku spomladanskega dela prvenstva prav na dnu lestvice brez dobljene tekme.
VZROKI NEUSPEHOV
Moštvo sestavljajo mladi, neizkušeni igralci in je zvezna liga zanje same tako psihično kot fizično preveliko breine in odgovornost. Vsi so namreč še dijaki, ki ravno v času odločilnih tekem zaključujejo šolske leto. Tako so okrnjene priprave moštva, na tekmah pa nato seveda tudi niso sposobni za dosego popolnih uspehov.
Igralci so izgubili samozaupanje, ko so izgubili že dobljene tekme. Tako predvsem srečanje s Crveno zvezdo na domačem igrišču v Hočah. Zaradi nerazumevanja ostalih odbojkarskih kolektivov pa živijo igralci tudi pod mučnim vtisom, češ, saj tako nimajo kaj iskati v družbi najboljših.
# Zaradi navedenega je popustila tudi disciplina v samem moštvu. Tako je na primer .Kutnjak prenehal z aktivnim igranjem. Dva druga igralca pa sta bila zaradi nediscipline tudi kaznovana in nista nastopila na nekaterih tekmah. Moštvo je torej le malokrat nastopilo v popolnem sestavu, saj so razredčile moštvo tudi nekatere poškodbe.
$ Moštvo Hoč pa na posameznih tekmah tudi ni imelo sreče z delegacijo sodnikov. Tako so jih oškodovali tudi domači sodniki.
SAMO ŠE TEORETIČNA MOŽNOST ZA OBSTANEK Po dosedanjih rezultatih Hoče realno nimajo več možnosti, da bi se obdržale v družbi najboljših jugoslovanskih moštev. Tu je le še teoretična možnost. Z zaključkom šolskega leta. bodo pričeli namreč z vsakodnevnimi treningi. Igralci imajo
kljub vsem okoliščinam še vedno mnogo volje. Trener Ule j meni, da bi za obstanek v ligi bilo potrebnih pet zmag, kar bi konec koncev morda lahko tudi dosegli, kolikor se seveda ne bi ponovile stare napake. To je zelo velika naloga, vendar pa sedaj v Hočah pričakujejo, da bi si lahko na domačem igrišču priborili deset potrebnih točk. Tako predvsem v srečanju z Brčkim, Železničarju, Mladosti (Zemun), Jugoslaviji in Partizanu. Kako pa se bodo razvijali dogodki pa bomo lahko videli že v prvih treh povratnih kolih.
Po zaključku spomladanskega dela prvenstva je vrstni red na tabeli naslednji: Mladost (Zgb) 18 točk, Brčko 16, Železničar 16, Jugoslavija 15, Stara Pazova 14, Ljubljana 13, Crvena zvezda 13, Zemun 11, Partizan 10 in Hoče .9 točk.
V REPUBLIŠKEM MERILU
BRANIK"' IN LJUBLJANA
Republiško prvenstvo se je letos odvijalo v štirih ligah. Najbolj zanimivo je bilo tekmovanje v desetčlanski prvi moški republiški ligi. Po zaključku prvega dela vodi Branik, ki bo po prikazani igri lahko to prednost obdržal tudi do zakljilčka prvenstva, kolikor seveda ne bi prišlo do kakšnih nepričakovanih presenečenj. Ostala moštva, razen Fužinarja pa so igrala mnogo slabše kot smo jih sicer bili vajeni videti. Najbolj od vseh sta se še uveljavila novinca Maribor in Jesenice, Razočarala pa. je Mežica brez dobljene tekme, medtem ko je bila v preteklem letu v prvem delu nepremagana ekipa.
Vrstni red: Branik in Fužinar 17 točk. Novo mesto 15, Mari-
bor, Jesenice in Tegrad 14, Kanal 13, Zoriš 12, Črnuče 10, Mežica 9.
Po ukinitvi ženske zvezne lige so članice tekmovale ponovno v enotni sedemčlanski prvi republiški ligi. Spomladanski del tekmovanja je že zaključen, odigrani pa morata biti le še dve zaostali tekmi Maribora in Branika ter Novega mesta. Med najboljšimi so odbojkarice Maribora, ki so v dosedanjih petih tekmah izgubile le en niz.
Vrstni red: Ljubljana 11, Maribor 10 (eno manj odigrano tekmo), Triglav 10, Branik 7 (eno manj odigrano tekmo), Jesenice 7, Novo mesto 6 (dve manj odigrani tekmi), Kamnik 6 točk.
V preostalih dveh drugih članskih republiških ligah sp bili doseženi povsem pričakovani rezultati. V zahodnem delu vodi Žirovnica, v vzhodnem pa Ljutomer. Oba tekmeca imata toliko prednosti, da bosta ob zaključku tekmovanja svoji mesti tudi prav gotovo obdržali ter se tako uvrstili v prvo republiško ligo.
MLADINCI HO C IN MLADINCI FUŽINARJA NOVI PRVAKI
Med tednom je bilo v Rušah finalno tekmovanje republiškega prvenstva v odbojki za mladince in mladinke. Hoče so med 12 ekipami prepričljivo zmagale in tako drugič zapovrstjo osvojile ta naslov. Za njimi so se razvrstili: Jesenice, Črnuče, Fužinar, Kanal, Žirovnica, Maribor, Kamnik, Mežica, Zoriš, Hoče II in Novo mesto. Med mladinkami so nastopile le dve ekipi. Prvakinje so postale mladinke Fužinarja, ko so premagale Brestanico 3:2.
Kvaliteta letošnjega prvenstva je bila na zavidljivi višini. To.seveda velja le za mladince in to kljub temu da so Hočani zmagali premočno brez izgubljenega niza. Precej slabši od ostalih so bili le Novomeščani. Da naši znani klubi ne skrbijo za mladince smo se ponovno lahko prepričali, saj Ljubljana, Branik in Tegrad niso nastopili z mladinsko vrsto. Med mladinkami pa niti en klub, ki nastopa v republiški ligi ni poslal svojih mladink. (!)

Hilli!'
lllllllllll!!lllllttlllllll!l!lll|llllllll!!ilill!lll''!'i‘i!lilli!)llll!llllillll!llHII!ll!lillllll!illiHiiliir>lllllll
IIIIIIIIIUIIIII;j||l!ilililiii9.i>i;iiiil!lll
llllllllllllllllllllil!'
NA TEKOČEM TRAKU
Crno-bela revija je v polnem razmahu. Zdi se, da še nikoli take kot prav zdajle, saj je moči izbirati med serijo prireditev, ki že tečejo ali pa bodo vsak čas stekle, velike in majhne, doma in v svetu. Vzemimo si čas za kratek sprehod skozi nje!
V	Niški banji se je zbralo 26 pionirjev iz vseh republik, da se prvič pomerijo za naslov državnega prvaka. Pomembno tekmovanje, zakaj to so tisti, ki prihajajo, ki bodo čez leta prodrli med mojstrske kandidate, mojstre, na republiška in državna prvenstva in tako naprej. Slovensko zastopstvo sestavljajo Ljubljančani Cerjak, Ferlan in Kržišnik, Dravograjčan Jeromel in Tolminec Taljat. Sredi turnirja, po šestih kolih švicarskega sistema, so bili Cerjak, Jeromel in Kržišnik s tremi točkami v zlati sredini, preostala dva v tako imenovani spodnji hiši, vodil pa je' s točko naskoka 14-letni Zagrebčan Vujakovič, po moči že drugokategornik, ki mu polpg končne zmage napovedujejo tudi lepo šahovsko bodočnost.
V	Kamniku in Domžalah se v v kooperaciji (tudi v šahu bi marsikdaj lahko ubrali to pot!) bori 24 šahistov za memorial domačih igralcev Haringa in Zupančiča, v Mariboru pa dvanajsterica na prvem izmed treh republiških članskih polfinalov. Prva dva pojdeta dalje, na prvenstvo SRS (22. avgusta v Ljubljani). Eden izrfled njiju bo zanesljivo inž. Črepinšek, drugi pa...? Ob rob mariborskemu polfinalu pa tole: z na j več jo muko in celo z majhno zamudo je bilo možno turnir zakrpati na 12 udeležencev. Če bodo podobne težave tudi z ljubljanskim in jeseniškim (od 10. julija dalje), bo naša teza, da so polfinali odvečna vmesna stopnja, čista finančna in časovna izguba, samo vnovič potrjena. Težo naj bi dobila prvenstva slovenskih okrajev! Medtem pa smo v spisek republiškega prvenstva vpisali še Plavčka (po zmagi z 2:0 v dvoboju s Penkom), tako da je zdaj v njem uradno že 11 imen: velemojstra Parma in Pirc, mednarodna mojstra Puc in inž. Vidmar, mojstrski' kandidati An-kerst, Kržišnik, Malešič, Musil, Plavčak in Vošpernik ter prvokategornik Grosek.
Na startu so šahistke in mladinci Slovenije, da porazdelijo oba letošnja republiška naslova in razčistijo, kdo izmed njih bo igral avgusta na državnih prvenstvih v Dravogradu (mladinci) in v Slavonski Požegi (ženske).
Gostitelj šahistk so Mariborčani, ki so jim pripravili turnir takorekoč pod smrekami zelenega Pohorja, v železničarskem domu na Pohorju. Majhna, vendar pomembna sprememba je nastala tu v zasedbi turnirja: kandidatke za eno najvišjih mest Ljiljakove ne bo na bojišče zaradi diplome prve stopnje. Izbira je absolutno pravilna! Za šah bo še časa. Zato se je krog aspirantk za novo prvakinjo zmanjšal od petih na štiri, pri čemer ima Mira Piberl vsekakor prednost pred Švarcerjevo, Pon-gračevo in Korenovo. Skoda samo, da ni na turnirju prostora za perspektivno pionirko Kržiš-nikovo (tretja iz šahovske fami-lije!).
Pri mladincih je ostalo vse po starem. Torej Musil v prvem planu, takoj za njim pa Žagar, Jelen in Ceglar. Razčistiti bo treba samo, kaj potem, če si Musil z zmago pridobi že drugo kvalifikacijo za slovensko člansko prvenstvo, ali preide ta pravica na drugoplasiranega, ali pa na splošno prvo rezervo (m. k. Bajec). SZS — povej!
Zdaj, ko smo v slovenskem in tudi jugoslovanskem merilu končali, postanimo še za nekaj vrstic internacionalci. V vzhodnonemškem mestu Halle je pravkar startal prvi izmed treh evropskih conskih turnirjev v novem ciklu tekmovanj za svetovno prvenstvo (SZ je cona zase!). Nastopata naša velemojstra Ivkov in dr. Trifunovič, sicer pa še velemojstri Uhlmann (VN), Portiš (Madž), Donner (Niz), Larsen (Dan) in Smhlberg (Šved) ..ter serija meOmrodnih mojstrov, Samo trii e se lahko kvalificirajo za medanski turnir. Eden naših bi, če je ka’ pravice, moral uspeti. Več možnosti ima seveda Ivkov. Ali pa bomo spet priče novemu razočaranju?
V Los Angelesu, od torka dalje, se bo na največjem velemojstrskem turnirju mimo kandidatskega zgrabilo v dveh krogih naslednjih osem velikanov: Petrosjan, Keres in verjetno Korčnoj (namesto Panna). Re-shewsky in Benko (namesto Fischerja), Gligorič, Olafsson in Naidorf. Prva nagrada — 2500 dolarjev.
O študentovski olimpiadi v Dubrovniku pa drugič.
Ali ima plavanje na Koperskem prednost?
Posebno v zadnjem času lahko Jočemo, da smo v našo telesno kulturo pričeli uvajati vedno več na-c rnega dela. V posameznih krajin se odločili za nekaj športnih ?ariog, katerim posvečajo vso po-iothost in nudijo največ pomoči. re tak način pa lahko tudi rodi „sPehe, saj je nemogoče, da bi v „	kraijU gojili vse športne pa-
Poge m v njih dosegali tudi po-"tgtnbnejše uspehe.
„ Pako je tudi na Koperskem. Ze Pred leti so ugotovili, da so taui Plavanje zares ugodni pogoji in ,, športna disciplina je postala ena "stih, ki naj bi bila deležna naj-ečje podpore. Plavalni klub v Ko-PrU je pričel' s, svojim delom pred Petimi leti. Pred dvema letoma so 'tvič nastopili na republiškem pr-“Ustvu, nato pa je klub naglo napredoval. Maloštevilni funkcionarji ® se seveda spoprijeli tudi s pr-'ttni težavami. V Kopru namreč jJSo imeli primernega prostora, H)er bi mladina lahko načrtno va-in zato je bilo treba pristopiti h gradnji bazena. Pred krat-žaf1 k*1 bazen zgrajen, vendar al ne ustreza popolnoma svojemu „,aihemi, saj so projektanti spregledali nekaj bistvenih zahtev, tako a danes v času največje plime preplavlja bazen, niso zgra^ “‘h startnih kamnov, pa tudi brez ‘“Osvetljave je ostala ta športna jabrava. Ce k temu dodamo še te-‘ave s strokovnim kadrom, potem omenili dve težavi, ki zelo k lrata boljši razvoj plavanja na K°Perskem.
V Posebno kar zadeva trenerje, se u?"« morali v Kopru tudi sami za-1* nekoliko bolj pobrigati. Občin-“a zveza za telesno kulturo bo l?nrala najprej najti potrebna sred-n.Va. za štipendiranje in obenem “.Iti zagotovilo, da bodo ljudje, ki i koijo temu poklicu posvetili, Tvu,8 * stalno zaposlitev. Pogoji za “vanje so zelo ugodni vzdolž o h a -0 *n zato bi lahko precej ljudi p.avljalo poklic plavalnega tre-v-m a‘ Lani so v Kopru imeli pla-mega trenerja, letos pa so ostali y._ez' To bo prav gotovo vplivalo ‘a rezultate, saj je zdaj mladina prepuščena sama sebi, ali pa se z ki trudijo le nekateri posamezni-ba * za t0 nimajo dovolj časa, ah g" tudi strokovno niso dovolj pod-
trme zimski bazeni
beti 0 P°trebno bo čimprej poskr-'tl za svoj strokovni kader na Koprskem, kaže tudi dejstvo, da se bni;V-)T10 v zadnjem času obetajo še nijši pogoji za plavanje. Tako na primer bo Palače hotel v Portoro-
žu že v kratkem pričel z gradnjo zimskega bazena. V Delamarisu v Izoli pravijo, da imajo vsak dan zelo veliko vroče odpadne industrijske vode, ki odteka v morje neizkoriščena. Prav to je sprožilo idejo, da bi v okviru šolskega centra vO Izoli zgradili manjši zimski bazen, ki bi lahko služil zelo dobro svojemu namenu. In če k temu dodamo še ureditev gasilskega doma v Kopru, kjer hodo dobili manjši pokriti bazen, potem bomo morda že v kratkem dobili ha Koprskem tri pomembne objekte, ki bodo plavanju na tem področju napravili zares veliko uslugo. Prav to dejstvo pa terja še prejšnjo rešitev vprašanja strokovnega kadra, ki bo na ta način lahko zaposlen vse leto in bo morala Občinska zveza za telesno kulturo čimprej ukrepati.
V ENEM RAZREDU 70 ODSTOTKOV NEPLAVALCEV
Pred kratkim so tudi na Koprskem pričeli s sedemletno akcijo »Naučite še plavati«. Na vrsti so prvi tečaji in prav v njih so prišli do prvih rezultatov, koliko ljudi sploh zna plavati. Te dni so imeli v Ankaranu dijaki IV. letnika koprskega učiteljišča plavalni tečaj. Uprava šole in ObZTK šta pokazala mnogo razumevanja in dodelila tudi potrebna sredstva. Tečaj je v Ankaranu, ker je tam voda najugodnejša za učenje plavanja. Vodja tečaja pa je bil nemalo začuden, ko je ugotovil, da je v IV. letniku učiteljišča obmorskega kraja 70 odstotkov neplavalcev. To je številka, ki nam prav gotovo lahko povzroča skrhi, saj vemo, da so učitelji tisti, ki večkrat vodijo našo miadino na izlete, ki so mnogokrat združeni tudi s kopanjem. V primeru nesreče seveda učitelj - nc -plavalec. ne more posredovati, tako da so učenci izpostavljeni večji nevarnosti, kot če bi bil z njimi učitelj — plavalec. To so šele, prvi rezultati dolgoletne akcije »Naučite , se plavati« in prepričani smo, da bodo rezultati že čez nekaj let mnogo ugodnejši.
TREBA BO VE C PODPORE
Posebno v zadnjeip času so se plavalni funkcionarji na Koprskem z veliko zagrizenostjo lotih dela. Odbor Plavalnega kluba v Kopru je imel v zadnjem času kar 29 sej, kar kaže, da si zelo prizadeva, da bi plavanje ■ v tem predelu zares zaživelo. Zadnje čase so tudi nekateri forumi pokazali več razumevanja za plavanje, vendar je mnenje plavalnih funkcionarjev, da bi morali biti deležni še več podpore.
r



Jo smučarski skupščini Jugoslavije
V prejšnji številki Poleta smo obvestili naše bralce, da je bila pred dnevi letna konferenca Smučarske zveze Jugoslavije, ki bi morala zlasti po mnenju slovenskih delegatov, pomeniti težko pričakovano prelomnico v dosedanjem delu Osrednje smučarske organizacije. Omenili smo tudi, da je bilo zastopstvo slovenske Smučarske zveze maloštevilno zaradi nepravilnosti SZJ, ki ni pravočasno poslala potrebnega in pričakovanega gradiva, ki bi ga bilo po-
trebno- pred odhodom na ta zbor temeljito proučiti. 2e vnaprej je bilo bolj ali manj jasno, da bo ta konferenca bolj »vodena«, ker spet ne bo razčistila vprašanj, ki že leta in leta hromijo predvsem naše kvalitetno smučanje.	i
Takoj po letni konferenci smo zasledili v »Borbi« daljši sestavek, ki v določenem smislu pojasnjuje delo letošnje konference in kritično ocenjuje trenutno stanje celotnega smučarskega. športa v Jugoslaviji. Pisec sestavka je verjetno dobronamerno pojasnil stališča sekretariata SZJ in obenem prizadevnost deleg. SZS, ki z delom skupščine še zdaleč niso bili zadovoljni in ki tudi na konferenci ugotavljajo, da letošnji zbor ni razčistil vseh vprašanj pri mno-
žičnem in kvalitetnem razvoju jugoslovanskega smučarskega športa. Pri podrobni analizi teh naj novejših dogodkov moramo spet povedati nekaj dejstev, čeprav so že znana stališča in ugotovitve, ker je še vedno ostalo vse pri starem in ker še vedno ne vidimo lepšega smučarskega obzorja.
Za kaj gre? Kdo ve kolikokrat je bilo izrečeno in zapisano, kakšne so naloge SZJ, ki do danes' prav trmoglavo odklanja vsako zahtevo po jasni obrazložitvi in
ukrepanju. Govorimo torej o dveh problemih:
# Kdo je dolžan skrbeti za kvalitetno smučanje in njegov vsestranski napreden in
® kdo je dolžan skrbeti za množičen razvoj smučarskega športa po vsej državi.
Pri reševanju problema kvalitetnega smučanja ne smemo prezreti, da pomeni kamen spotike nerazumevanje ali nepoznavanje bistva kvalitetnega smučanja članov Sekretariata.
Kakšno delo mora torej opravljati sekretariat Zveze in kakšno Izvršni odbor Smučarske zveze Jugoslavije? Na to vprašanje ne vemo odgovora! Pred letom dni so ustanovili Športno komisijo s sedežem v Ljubljani, ki sestavlja program dela za priprave smučarjev reprezentantov. Ko so usta-
/
novili to komisijo, niso pomislili, da je za uresničenje teh načrtov potrebno imeti finačna sredstva, s katerimi naj izključno razpolaga komisija, ki mora seveda občasno tudi položiti točen obračun. Toda to se ni zgodilo, zato je Športna komisija ostala na pol poti, ker za izvedbo njenih sklepov ni bilo dovolj gmnotne podpore. Z denarjem je razpolagal sekretariat Osrednje zveze, ki je delil sredstva po svoje, zato so delegati SZS na tej konferenci zahtevali točno
specifikacijo stroškov, ki so namenjeni le za razvoj kvalitetnega smučanja. Znano je namreč, da je Športna komisija prejela za izvedbo svojega načrta okrog pol milijona dinarjev, medtem ko je imela Osrednja zveza namenska sredstva za razvoj kvalitetnega smučanja okrog 15 ali več milijonov dinarjev. Ostala sredstva so morala preskrbeti SZS!! S tem nočemo reči, je < sekretariat te denarje kakorkoli nepravilno uporabljal, toda kdor količkaj pozna razmere in zahteve kvalitetnega smučanja bo vedel, da s 500.000 dinarji ni mogoče napraviti čudežev! Zato ob tej priložnosti lako pojasnimo piscu članka v »Borbi«, ki trdi, da je naše kvalitetno smučanje slabo, zakaj naši reprezentanti ' ne dosegajo blesteči
[■■■■■■■■■■■■<
uspehov in zakaj se ne uvrščajo med najboljše na svetu. S 500.000 dinarji za pri*-prave res ni mogoče veliko storiti, še posebej zato, ker vemo, da oprema za enega samega smučarja velja tudi do 300.000 dinarjev!! (Kolikokrat smo to že zapisali!?) Dobro vemo, da je sekretariat v vsoto za kvalitetno smučanje vključil tudi kvalitetne smuči, obleke, in drugo opremo. S temi denarji je financiral državna prvenstva in kdo ve kaj še vse, toda še vedno bi moralo stati precej več denarja za same priprave kot pol milijona. Mar ni ob tej razlagi jasno, da nekateri člani sekretariata ne poznajo zahtev in potreb pri sodobni pripravi smučarja, ali pa imajo zanj nerazumevanje!?
Govora je vedno več o tem, da mora SZJ skrbeti za množičnost po vsej državi in da je to njena prva in največja naloga. Mnenja smo, da temu ni tako. Za množično smučanje so dolžni skrbeti v prvi vrsti posamezne občine, potem klubi in republiške smučarske organizacije. Dolžnost Smučarske zveze Jugoslavije je torej skrbeti za pravilen razvoj tega športa, za metodično usmerjanje in za vsestranski napredek kvalitetnega smučanja.
Zvedeli smo tudi, da skupščina tokrat ni bila niti sklepčna! Zanima nas, kako naj potem obveljajo stališča in sklepi delegatov in kakšno naj bo potem na-dalnje delo te organizacije, če n E} tem zboru ni bilo potrebnega števila delegatov, ki bi lahko v celotni in zapleteni problematiki tega .športa najprej razpravljali,
(Nadaljevanje na 6. strani)

■■■■■
A - AMERIKA - AVSTRALIJA - AZIJA - EVROPA
CHRISTINE PROTI
SVETOVNEMU REKORDU
Za Francoze bi v plavalnem $portu lahko trdili, da so narod »hrbtašev«. V svoji dolgoletni tradiciji so vzgojili celo vrsto odličnih plavalcev hrbtnega sloga med moškimi in ženskami, od katerih so mnogi dosegli celo naslove evropskih in svetovnih rekorderjev. Spomnimo se samo imen Lucien Zins, Georg Valle-rey, Robert Christophe in med ženskami Moniguie Berlieux, Marie Piacentini itd.
Nekdanja francoska rekorderka Monique Berlieux se je kmalu potem, ko je zapustila vrste aktivnih tekmovalk posvetila trenerskemu poklicu. Okoli sebe je zbrala vrsto deklic od 8 do 10 let ter z njimi začela sistematičen trening. Prav posebno pozornost je posvečala svojemu nekdanjemu tekmovalnemu slogu — hrbtnemu plavanju. Iz njene šole so kmalu zrasle nove francoske rekorderke, ki so po rezultatih daleč prekosile svojo učiteljico, danes pa se Monigue lahko pohvali tudi s plavalko, ki se je vpisala v listo evropskih rekorderk — Christine Caron.
Mlada Christine, ki še ni dopolnila 16 let nima za seboj še blesteče tekmovalne kariere, niti nima v svojih zbirkah trofej, pokalov in diplom/ki bi govorile da je osvajala evropske In podobne naslove s prvenstvenih tekmovanj. V njeni zbirki je sedaj ■ ena sama velika diploma, na katero je Christine najbolj ponosna, in na kateri piše — francoski prvakinji v letu 1962 na 100 m hrbtno.
Tu se je tudi začela hitra in strma pot Christine in njenih športnih uspehov. Vendar ta pot ni bila vedno ravna in premočrtna, temveč je že v teh nekaj mesecih svojih prvih uspehov okusila mlada Caron, da je športna pot k vrhu mnogokrat posuta s trnjem in da ne gre vedno tako lahko, kot bi tekmo-
ATLETIKA
Oredea (Rom.) — Olimpijska zmagovalka v skoku v višino yolanda Balas je na nedavnem atletskem mitingu z rezultatom 188 cm dosegla letošnji najboljši rezultat v tej disciplini na svetu To je le za 3 cm slabši dosežek ocl njenega svetovnega rekorda.
Krakow — V prijateljskem medržavnem srečanju izbranih reprezentanc Poljske in Italije so zmagali Poljaki z 126;85 točke.
NOGOMET
Torino — V povratni polfinalni tekmi za srednjeevropski pokal je Torino premagal Vasas iz Budimpešte z 2:1. Ker je v prvi tekmi zmagal Vasas z 5:1 se je uvrstil v finale. Le tu se bo Vasas pomeril z mestnim rivalom MTK.
Torino — V prijateljski mednarodni tekmi je Juventus premagal brazilsko moštvo Santos s 5:3 (3:1).
PADALSTVO
Praga — Padalci CSSR so dosegli nov svetovni rekord v skskupinskem skoku iz višine 1009 m je znašal povprečno dosežena razdalja doskoka od cilja le 8,09 m. Skupino so sestavljali štirje padalci.
PLAVANJE
Frankfurt — V prijateljskem meddržavnem srečanju najboljših plavalk in plavalcev Anglije in zah. Nemčije so zmagali Angleži z 134:133 točke! Novih rekordnih rezultatov plavalci niso dosegli, ker so najboljši nastopili v večjih disciplinah. Najboljši rezultat dvoboja pa je dosegel na 100 m prosto Anglež McGregcr v času 55,2 sekunde.
STRELJANJE
Sofija — V meddržavnem srečanju reprezentanc Bolgarije in Jugoslavije so zmagali Bolgari z 3:2. Pri domačinih so bili v premoči člani, pri gostih pa so bile naše strelke nepremagljive. Tako so naši reprezentanci priborile tudi obe točki.
TENIS
London — Na mednarodnem turnirju v Wimbledonu je prišlo v šestem kolu ponovno do dveh presenečenj. Se neznani Kuhke (ZRN) je gladko premaga! nosilca skupine Lundcjuista (Sv.) z 6:3, 6:4, 6:2. V konkurenci članic pa je morala lanskoletna finalistka Sukova (CSSR) zaradi poškodbe predati borbo Fallesovi (ZDA).
OD NEDELJE DO NEDELJE.
Bliskovit vzpon mlade francoske plavalke - Lani še neznatna tekmovalka na evropskem prvenstvu, letos posega že po svetovnem rekordu
valeč želel in upal. Toda začnimo od začetka.
Vse do leta 1961 je bila mlada Caron samo pridna mailjiva deklica v plavalni skupini trenerke Berlieuxove, ki je mnogo obetala. V to je bila trenerka prepričana. Ožjemu krogu plavalnih strokovnjakov je vzbudila pozornost na prvenstvu leta 1961, ko je v kategoriji pionirk kot 13-letna deklica osvojila prvo mesto z rezultatom 1:17,8. Uvrstili so jo med kandidate za evropsko prvenstvo v Leipzigu.
Njene športne ambicije so postale še večje, njen trening še ostrejši in njena marljivost še bolj dosledna.
Prvenstvo Francije 1962. Ma-
V zadnjih tednih pa so začeli njeni rezultati bliskovito padati.
Komaj teden dni po prihodu iz Hamburga je na tekmovanju v Parizu že zabeležila nov francoski rekord s časom 1:11,0. Preteklo nedeljo pa so francoske novinarske agencije javile v svet, da je 15-letna Christine Caron s časom 1:09,8 izboljšala evropski rekord na tej progi, ki je doslej pripadal Nizozemki Van Velsenovi s časom 1:10,1.
Christine je obenem četrta plavalka na svetu, ki ji je uspelo doseči rezultat pod 1:10,0 na 100 m hrbtno. To sta plavali le Američanki Burke in de Varona ter Japonka Tanaka.
Njena trenerka Monigue Ber-
lieux je prepričana, da Christine s tem rezultatom ni rekla zadnje besede in da bomo o njej lahko morda že letos pisali kot novi svetovni rekorderki.
Najboljše plavalke vseh časov na 100 m hrbtno 1:09,0 Burke (ZDA)	1960
1:09,5 Tanaka (Japonska)	1963
1:09,8 Caron (Francija)	1963
1:09,9 de Varona (ZDA)	1962
1:10,1 van Velsen (Niz)	1962
1:10,4 Winkel (Niz)	1963
1:10,7 Harmer (ZDA)	1962
1:10,7 Schmidt (V. Nemčija)	1962
1:10,8 Stewart (Anglija)	1960
1:10,8 Sargeant (Avstralija)	1962
1:10,8 Dunkel (ZDA)	1962
1:10,8 Ferguscn (ZDA)	1962
Christine Caron — nova svetovna prvakinja?
la Christine Caron, čeprav šele 14-letna deklica — je nastopila v kategoriji članic, saj je bil ta nastop istočasno izbirno tekmovanje za nastop na evropskem prvenstvu. Na 100 m je za udarec roke zaostala za svojo rojakinjo rekorderko Piacentini in dosegla odličen čas 1:13,0. Nastop na 200 m je pomenil oddolžitev za poraz na krajši progi. S časom 2:36,6 je postala francoska prvakinja in reprezentantka na evropskem prvenstvu v Leipzigu. Toda prav na tem tekmovanju je dosegla svoje prvo razočaranje. Mlada, neizkušena tekmovalka se je izgubila v vrvežu prekaljenih šampionov. V tretji skupini predtekmovanja je zasedla šele 4. mesto s časom 1:15,6, kar je seveda bilo mnogo premalo za vstop v finale.
V zimski sezoni 1962/63 je Christine izkoristila temeljite priprave in prvi velik mednarodni uspeh je dosegla na velikem mednarodnem mitingu v Bremenu, kjer je bila zbrana skoraj vsa evropska elita. Zasedla je prvo mesto in pustila za seboj vse tekmice, med njimi celo trenutno najboljšo evropsko plavalko tega sloga Nizozemko Winklovo. Njen čas 1:10,8 je potrjeval, da je v odlični formi, če_prav je bil dosežen v malem 25 m bazenu. Z Winklovo sta se srečali ponovno pred nekaj tedni na mednarodnem mitingu v ' Hamburgu. Tokrat je bila Nizozemka hitrejša s časom 1:10,6. Christine se je morala zadovoljiti z drugim mestom, čeprav je dosegla svoj osebni rekord v 50-
motrcjVmm	c pacom 1 :13,0
IZBRANA JE' REPREZENTANCA
BALINARJEV ZA EVROPSKO PRVENSTVO
Na izbirnem tekmovanju, na katerega je bilo poklicanih 10 tekmovalcev, je Tehnična komisija Balinarske zveze Jugoslavije določila net tekmovalcev, kateri bodo zastopali Jugoslavijo na tekmovanju mest GAP v Franciji. Za Jugoslavijo bodo nastopili: Petrovčič, Loboda, Vrhovec, Požrl (vsi Ljubljana) ter Mahne iz Reke.
Pred odhodom na evropsko prvenstvo se naši reprezentanti marljivo pripravljajo na vsakodnevnem skupnem treningu.
5LOV6N K7A5POI2I
VAM NUDI ZA POUK TELESNE VZGOUE IN ZA ORGANIZACIJO POČITNIŠKE DEJAVNOSTI NAJKVALITETNEJŠE T E LOVADNO OKOD)E VSE VKSTE ŠPOKTNIH REKVIZITOV VS E VKSTE ŠPOKTNIH OBLAČIL VSO ZIMSKO SPOKTNO OPREMO
0	P K E MO ZA* OTKOSKA
1	G KI ŠČA I.T.D.
Jugoslovani tretjič na Tom de TAvenir
Me pričakujmo pim @č 1
Danes je 128 kolesarjev iz 18 evropskih držav sfartalo na III. Tonra amalerjev v Perigu-eusc-u - Reprezentanca Sovjetske zveze v najboljšem sestavu - Maše reprezentanca: Šebenik, Bajlo, čuferič, Roltežcsr, Živkovič, Valenčič, Škerelj in Ukmar
Letošnji Tour de 1’Avemr je v organizaciji francoskih listov L’Equipe in Le Pari-sen libere ter Europe No 1. Progo so razdeliti na 14 etap v dolžini 2062 km od Peri-geuxa, kjer je start danes, do končnega cilja v Parku princu v Parizu, ki bo 14. julija .
Prvič so se prijavili za letošnjo amatersko dirko 4 reprezentance: Irska, Bolgarija, CSSR in Sovjetska zveza. Slednja je poslala v Francijo svoje najboljše dirkače, z olimpijskim zmagovalcem Kapitanovim na čelu. Nič slabše od Kapitanova nista zmagovalec Dirke miru 1961 Melikov in zmagovalec iste dirke leta 1962 Sajdčunšin. Tuji listi poročajo, da so se Melikov, Petrov in Sajdčunšin posebno skrbno pripravljali za prvi nastop na Tour de TAvenir. Vodstvo sovjetske reprezentance je prepričano, da bodo njihovi varovanci na tej dirki dosegli lepe uspehe in da bodo na cilju na slovitem stadionu Parku princu med prvimi. Tudi ČSSR bo zastopana z odličnimi kolesarji in verjetno bodo njihova ji in verjetno bomo njihova imena pogosto zasledili v poročilih o etapah. Ti dve reprezentanci bosta’ glavni nasprotnici domači ekipi, ki so jo skrbno sestavljali že nekaj mesecev. V moštvu »Galskih petelinov« so najboljši in najizkušenejši Ai-mar, Bechet, Seyve in Zimmermann.
Poimenske sestave so naslednje:
FRANCIJA: Aimar, Bechet, Chappe, Delisle, Genet, Huiart, Seyve, Zimmermann.
SOVJETSKA ZVEZA: Petrov, Sajdčunšin, Melikov, Cerepovič, Kapitanov, Uza-renko, Grebenčikov, Pavlov.
Kdo je predsednik
C. I. 0.?
Avery Brundage Je bil rojen v Santa Barbari v Kaliforniji pred 75 leti. Leta 1S52 je nasledil Šveda Siegfrieda Edstroema na predsedniškem stolčku v Mednarodnem olimpijskem komiteju (CIO).
V atletiki se je začel uveljavljati leta 1905 na univerzi v Illinoisu. Bil je član univerzitetne košarkarske ekipe. Leta 1909 je postal prvak vseh ameriških univerz v metanju diska. Kot popoln atlet se je udeležil olimpijskih iger leta 1912, športno kariero pa je uspešno zaključil na ameriškem prvenstvu s prvim mestom v metanju diska.
Leta 1928 je bil izvoljen za predsednika ameriške amaterske atletske zveze (AAU).i Za svoje zasluge je leta 1934 prejel Sullivanovo trofejo, najvišje športno priznanje v ZDA. Še prej leta 1929, je postal tudi predsednik ameriškega olimpijskega komiteja in 1930. leta je bil izvoljen v CIO, kjer je 10 let kasneje postal podpredsednik.
Kot inženir-arhitekt je že leta 1919 ustanovil Avery Brundage Company, podjetje za gradnje. Tudi na tem področju je dosegel velikanski uspeh.
CSSR:	Dolezal, Hasman,
Heller, Krivka, Kvapil, La-C20, Sheibal, Smolik.
BELGIJA:	Cozman, De-
munster, Haeseidoncks, Tim-mermans, Van den Eynde, Van Svreefelt, Vastian, Vyn-ke (4. na Tour de T Avemir lani).
ŠPANIJA:	Blanco, Diaz
Garcia,- Marti, Mendiburu, Momene, Quesada, Sarar-duv, Sanchez, Tous.
MAROKO: El Gourgh, El Farouki, Larbi, Bouchaib, Crhandora, Barkaoui, Kad-dour, Labouis.
POLJSKA:	Kaczmarczyk,
Kowalski, Widera, Pokorny, Kozlowski, Sciborek, Kose-la, Gazda.
BOLGARIJA:	Bobekov,
Kristov, Georgi jev, Žočev, Nejčev, Kotev, Uljev, Ivanov.
ZAH. NEMČIJA: Boelke, Limbach, Koch, Ebert, Lce-schke, VVilde, Schulz, Bollen-berg.
IRSKA:	Moore, EUictt
(brat kolesarja, ki je med vodilnimi na Tour de Fran-ce-u), Dillon, Johnson, Fo-ster, E. Caldtvell, W. Caid-well, Auld.
ŠVICA: Binggeli, Haberli, Maurer, Ztiffl, Dubach, Maggi, Herger, Heinmann.
VEL. BRITANIJA: Chis-rnan (zmagovalec dirke po Veliki Britaniji), Bennet, Burns, Daniels, Hitchen, Hoban, Mc "Naught, Nuttall,
NIZOZEMSKA: de Waard, Haast, Van Egmond, Van lings, Solaro, Snepvangers.
PORTUGALSKA: Sa, Silva, Carvalho, Fortes, Jesus, Tenansinha, Alves, Valada. Rogue, Mendes.
ITALIJA: Zandegu, Maine, Massi, Dancelli, Fabbri, Mugaiani, Stafanoni, Nar-dello, Sambi, Negro.
Najboljši kolesarji bodo tudi nagrajeni. Za nagrado Martini so določeni naslednji zneski: vsaka ekipa, ki prva prispe na cilj v posamezni etapi prejme 1200 F. drugoplasirana 600 F, tret-jeplasirana pa 300 p. Nagrade za končno ekipno uvrstitev pa so naslednje: prvi dobi 12.000 F, drugi 6000 F in tretji 300 F. Nagrade bodo tudi za zmage na gorskih prelazih (Trofeja St. Raphael Quinquina): 1800 F za prvo 1200 F, za drugo in Frc. 600 F, za tretjega posameznika). Po vsaki etapi bodo najboljši kolesarji nagrajeni -s koristnimi predmeti v vrednosti do 1000 F, ki jih bodo podelili od posebne komisije določeni kraji.
Torej čez 14 dni bomo videli, kdo bo naslednik Italijana De Rossa, ki je zmagal na tej amaterski dirki 1961 in Španca Gomeza del Morala, ki je pobral prvo nagrado lani.
na kratko — na kratko — na kratko — na kratko — na kratko
% Na jubilejni 50. kolesarski dirki Tour de France, ki je prav sedaj v teku imajo Belgijci v svojem moštvu najstarejšega in najmlajšega tekmovalca letošnje dirke. To sta 42-letni Pino Cerami in 21-letni Ludo Janssens. Največ ji kolesar na 50. Touru pa je 192 cm visoki Italijan Ottavio Cogliatti, najmanjši pa je Francoz Georges Grousard s 159 cm.
$ Udeleženci (predvsem evropski) letošnjega nogometnega turnirja v New Yorku so se na kaj drastičen način lahko prepričali, da v ZDA še bore malo zanimanja za nogomet. V časopisih z okoli 100 stranmi je na primer polnih pet strani posvečenih baseballu in le 20 vrstic nogometu. Američani se sicer trudijo, da bi postavili na noge tudi nogomet, vendar so njihovi napori bili, do sedaj kronani le še s skromnimi uspehi. Tudi imenovani turnir je v okviru njihove propagandne akcije in število gledalcev kaže, da zanimanje le narašča, pa čeprav za naše razmere komaj vidno.
9 Na nedavni nogometni polfinalni tekmi za španski pokal med Sara-gozo in Realom je prišlo do izgreda, ki sta ga povzročila dva znana brazilska nogometaša, ki že dl:3 časa nastopata v Španiji. Da Silva (Saragoza) je grobo zrušil Di Stefana (Real), ki se mu je takoj oddolžil za udarec. Sodnik je izključil oba igralca. Španska nogometna zveza je sedaj kaznovala Da Silva s prepovedjo nastopanja na treh, Di Stefana pa na dveh tekmah. Kaznovan je tudi sodnik tekme, ki mesec dni ne bo smel opravljati svojega poslanstva.
$ Prav v višku zahodno-nemške nogometne sezone, ko so na sporedu finalna srečanja v borbi za naslov novega prvaka, je te dni najboljši vratar zah. Nemčije Fahrian povsem nepričakovano in neopazno stopil v zakonski stan.
^ V deželah zahodne Evrope so izredno priljubljene konjske dirke. Zal pa tudi tu ne gre brez zapletljajev, čemer pa botrujejo še bolj popularne in privlačne stave na vseh velikih tekmah. Tako se je te dni pričel v Brigh-tonu (Anglija) velik sodni proces proti šestoriti obtoženih iz tako imenovane »Doping Bande«. Ta skupina je polnih devet let na vseh znanih dirkah
z dopingi zastrupljevala konje in s tem seveda služila velike denarje, kot poročajo bo sodni proces trajal okoli štiri tedne, kar pa tudi ni nič presenetljivega, saj je imela skupina raspredene svoje mreže skoraj po vsej Evropi.
® Tudi v tenisu beležimo svojevrstne svetovne rekorde. Tako sta bila dva nova rekorda dosežena tudi na nedavnem turnirju v Belfastu. Eilliam Moore je namreč z prav maratonskim rezultatom premagal svojega tekma-ca Francisca 0’Reillyja 30:28, 19:21 in 20:18! Oba tekmeca sta pri tem odigrala skupno 136 iger. Njuno medsebojno srečanje je trajalo nič manj kot osem in pol ur. S tem sta presegla za 4 ure in skupno 36 iger maratonski rezultat dvoboja iz leta 1955 med Jaroslavom Drobnim (CSSR) in Budgeaai Pattyem (ZDA). Prekosila pa sta tudi za eno igro maratonski rezultat dvojic iz leta 1949 ko je dvoboj igralcev ZDA Schroeder (Falkenburg in Gonzales) Steward obsegal 135 iger.
# Dvakratni olimpijski zmagovalec in svetovni rekorder Al Oerter, !d je v mesecu aprilu tega leta izboljšal svoj svetovni rekord na 62,62 metra je pred kratkim doživel po dveh letih svoj prvi poraz. 3>$a mitingu v Comptonu ga je premagal Jay Silvester. Oerter se je namreč teže poškodoval in zdravniki napovedujejo, da verjetno y letošnjem letu ne bo mogel uspešno nastopati. Nasprotno pa Oerter meni, da bo kmalu okreval, vsekakor pa da bo lahko nastopil v polni moči na olimpijskih igrah v Tokiu. Le tu si želi priboriti še tretjo zlato medaljo, kar je vsekakor svojevrsten podvig v zgodovini atletike, oziroma olimpijskih iger.
Q Vratar novega evropskega pokalnega zmagovalca evropskih prvakov v nogometu FC Milan Ghezzi, je prenehal z aktivnim nastopanjem. Italijanska nogometna zveza mu je sedaj poverila častno nalogo, da na nogometni šoli v Firencah vzgaja vratarje za italijansko izbrano moštvo.
$ Lanskoletni evropski zmagovalec pokala pokalnih prvakov FC Atle-tico Madrid je prodal za okoli milijon in pol Dolarjev svoj stadion v Madridu. Moštvo Atletica bo sedaj igralo vse tkme na stadionu svojega mestnega tekmeca Reala.
Aktualno

^^^>^V^AAAAAA«^^AAAA«~NAA^A<^A✓«>^V,

(NADALJEVANJE
Ko si ob reki izbiramo mesto kjer se bomo kopali izberemo nizko vodo, če gre za otroke — za globoko pa v primeru, če gre za izurjene plavalce. Seveda upoštevamo tudi potrebe za razvedrilo na planem. Za sončenje zadostuje primerna ravnica, za kartanje senca, za igre z žogo pa že mora biti. na voljo primerna, kolikor toliko ravna trata.
Pri mlaki se najprej prepričamo glede higiene vode. V primeru, da v morju ali jezeru in reki ne vidimo dna, preverimo tudi globino in kakovost tal. ‘Ob jezeru ali ob morju se prepričamo, kako je s prehodom od plitve vode v globoko, kar je velikega pomena za varnost neplavalcev. Nikoli se ne kopamo tam, kjer so strmi ali nevidni prehodi iz plitve vode v globoko. Kot prvi naj gre v vodo tisti, ki je najbolj izkušen. Ugotovil bo kakšna so tla, kakšna je gloT bina in kako se spet »ven pride«. Cesto se zgodi, da kopalci že v prvi uri stopijo na bodice morskega ježka ali da se porežejo na ostrih skalah — užitek kopanja jim je potem pokvarjen. Najrazličnejšim nevšečnostim se lahko izognemo, če
Najprej zgraditi novo, potem porušiti staro
Znano je, da so nogometaši Delamarisa v letošnji sezoni odigrali vse tekme na tujih igriščih. Doma v Izoli namreč nimajo dokončanega nogometnega igrišča, takšnega kakršnega zahtevajo pravila za tekmovanje v SNL in zato so morali prvenstvene tekme namesto na domačem igrišču odigrati na igrišču v Kopru.
V Izoli so imeli svoje nogometno igrišče, vendar je bilo že pred dvema letoma določeno v druge namene. Novega stadiona pa seveda niso zgradili prej, preden so starega porušili. Novo igrišče, je danes že zgrajeno, vendar še ne popolnoma urejeno, tako da tekem SNL ne morejo igrati doma.
Do nedavnega so imeli nogometaši Delamarisa pri igrišču slačilnico, ki sicer niso bile najboljše, vendar so nekako služile svojemu namenu. Zaradi preureditve prostora, kjer so stale slačilnice, pa je načrt predvideval porušitev slačilnic in so se seveda nogometaši Delamarisa s tem tudi strinjali, prej pa so hoteli imeti vsaj zagotovilo, da bodo dobili nove slačilnice. Nekaj časa so se lahko upirali,
NAŠ TELEOBJEKTIV
*N/'VN/W>/V
toda nekega, dne, ko so prišli na igrišče, so bile slačilnice podrte. Tisti, ki so dobili nalogo, da je slačilnice treba podreti, so vdrli v stavbo skozi streho in pričeli z rušenjem. Tako so nogometaši Delamarisa ostali brez slačilnic in trening je bil zvezan s še večjimi težavami.
Sele v zadnjem času so pri Občinskem ljudskem odboru v Izoli pokazali več razumevanja in bodo skušali popraviti, kar se popraviti da, tako da bodo nove slačilnice, zgrajene na novem igrišču, lahko služile svojemu namenu že v spomladanskem delu prihodnjega nogometnega prvenstva. Z gradnjo bo zares treba pohiteti, saj vemo. da bodo morali jeseni nastopati v mladinski nogometni ligi tudi mladinci Delamarisa in. če k temu dodamo, da na igrišču igrajo še rokomet, odbojko in tudi druge športe, potem je jasno, da so slačilnice več kot potreben objekt.
Pri tem ne moremo mimo ugotovitve, da ima Izola zelo
1
o
o
♦
♦
♦
♦
2
S
f
f	*
ugodne klimatske razmere, ki bi se jih posluževali mnogi jugoslovanski nogometni klubi-Tako Novi Sad, Rijeka in Vojvodina so se želeli pripravljati v Izoli, žal pa zaradi nejireje-nega nogometnega igrišča in slačilnic to ni bilo mogoče. Ker vemo, da imajo nogometaši svoje priprave v tako imenovani mrtvi sezoni za turizem, potem je jasno, da so gostinci^ v Izoli prikrajšani za marsikakšen tisočak, ki bi jih sicer nogometne enajsterice porabile za priprave v Izoli.
Na kratko torej — čimprej bo treba najti potrebna sredstva za ureditev igrišča in slačilnic v Izoli, saj bo to v korist domačim nogometašem, ki bodo končno vendarle prišli do svojega nogometnega igrišča in uspehi prav gotovo ne bodo izostali. Z druge strani pa bodo lahko mnogo pridobili tudi gostinci v tem kraju, saj kot rečeno, bi boljše jugoslovanske nogometne enajsterice prav rade organizirale priprave v Izoli.
ZAČETEK SEDE
smo preudarni in potrpežljivi, ko si izbiramo kraj za kopanje.
Kadar se odločimo za kopanje v javnem kopališču, pustimo dragocenosti in večje vsote denarja doma, kajti spravljanje v kabinah za preoblačenje ni vselej popolnoma varno. Preden gremo v plavalni bazen se temeljito oprhamo. Pri plavanju pazimo, da ne motimo so-kopalcev, zlasti ne starejših, ki ne prenesejo pljuskanje vode. Na planem se sončimo, lahko pa se tudi igramo, če ni v kopališču preveč ljudi. Potrebno je, da starši navadijo otroke na primerno vedenje v kopališču, da ne bi preveč kričali. dirkali po lesenih ležiščih za sončenje ali na drug način motili sožitje množice kopalcev. Ključ od kabine spravimo v torbico ali navežemo na kopalno obleko, da ga no bi izgubili. Po končanem kopanju gremo spet pod prho, najprej pod toplo, da se umijemo, nato pod hladno, da se osvežimo.
kaj bomo vzeli s seboj na kopanje
Naš prvi nasvet bi bil: ne vzemite seboj preveč, pa tudi ne premalo. V vsakem primeru je treba vzeti kopalno obleko in brisačo. Za sončenje ne smemo pozabiti na kremo, zlasti ne v prvih dneh kopanja, ko je koža še zelo občutljiva. Kdor pozabi na kremo ali olje
za sončenje, bo dobil neprijetne opekline, če se bo kaj dlje izpostavljal sončnim žarkom. Starejšim ljudem so nujno potrebni tudi temni naočniki. Posebno v kopališčih, kjer so svetle stene,, pa tudi na produ, ^kjer je belo kamenje, se bodo veliko bolje počutili, če bodo nosili zaščitne naočnike.
Dokler nismo navajeni na mokre kopalke ne bo odveč, če vzamemo seboj dvoje kopalk, da se lahko preoblečemo. To je posebno pomembno za ženske. Načelno se zavzemamo za minimalno kopalno obleko, ker je bolj zdrava in izpostavlja večjo površino kože sončnim žarkom.
Družina, ki gre za ves dan na kopanje, bo vzela seboj tudi primerno odejo ali kopalno^ rjuho. Prav bo prišla za udobnejše ležanje pri sončenju, pa tudi pri oddihu v senci. Če se odločimo za kuhanje na planem je najbolj praktično, da je jed že doma pripravljena in jo na kopanju le pogrejemo (nor. golaž ali kaka enolončnica). Na mesto krompirja, testenin ali riža si pomagamo s kruhom. Nikakor pa ne smemo pozabiti na solato in sadje. Oboje hranimo v senci, sadjh pa lahko ohladimo v polivinilasti vrečki v vodi.
Če nam je na tem, da bi se otroci hitreje naučili plavanja, jim oskrbimo primerne pripomočke.
Rezervirano za bralce
VPRAŠAJTE TRENERJA!
Vsebina Poleta mi je všeč, posebej se zanimam za rubriko »Rezervirano za bralce«. Opazil sem, da ste doslej še vselej odgovorili, kadar je kdo kaj vprašal in zato mislim, da tudi moje pismo ne bo romalo v koš. V nedeljo, 16. junija so bile na sporedu zadnje tekme SNL. Ker navijam za trboveljskega Rudarja vas prosim, da mi odgovorite' na moje vprašanje, vendar s pripombo, naj bo odgovor točen. Rudar je moral priznati premoč Ljubljane in rezultat 8:1 za Siškarje lepo pokaže dejansko stanje na igriščih. Pri tem me zanima ali je bil v vratih vratar Danilo^ Bantan, ali ga je^za-menjal rezervni vratar Krasnik? Dalje me še zanima, koliko časa je branil Bantam in zakaj ga je zamenjal Krastnik?
Milan Brezigar, Zagorje ob Savi
V tem srečanju je bilo moštvo Ljubljane precej boljše in je zasluženo visoko premagalo Rudarja. V vratih je v prvem delu
igre branil Danilo Bantan, zamenjal pa ga je v drugem delu Krasnik. Na vprašanje zakaj tako, vam res ne moremo odgovoriti, če pa vas zanima, je najlepše, da se obrnetp na trenerja^Rudarja, saj
nik. Na vprašanje zakaj ^ tako, vam res ne na vas zanima ie najlepse, da se obrnete Zagorje ni daleč od Trbovelj, vsekakor bliže kot Ljubljana in gotovo boste prejeli točen odgovor.
KAJ JE S KOŠARKARJI OLIMPIJE?
<5em velik pristaš košarkarskega kolektiva Olimpije in moram reči da so me ti igralci vselej navdušili. V spominu so im težke tekme ko je Olimpija morala hraniti celo prestiž Jugoslavije in ne sam™ Ugled svojega kluba. Človek ne bo zlepa pozabil srečanja v tekmovanju za poka! evropskih prvakov z madridskim Realom pa
i'S,r=s	A"
zvezni ligi in tudi že tekme za pokal evropskih prvakov «jO po kazale, da Olimpija po odhodu Daneua išče novega^ dirigenta m zaradi tega tudi nov način igranja, ki pa do danes^ se m v celoti izoblikovan. Zadnja tekma Olimpija proti Zadru je pokazala se nekaj več kot smo do tega dne mislili. Opazili smo, da^ so igralci tudi neresni, lahkomiselni in da le na trenutke pokažejo stare, dognane odlike. Zakaj tako? Ali je tu še kaj drugega vmes. Ali pa bo treba počakati na nove igralce, ki bodo spet hodni po stopinjah Kandusa, Dermastie, Lokarja, Daneua in drugih?
K. R., Kamnik
Menda ste po tekmi Olimpija : Zadar prebrali vse komentarje v dnevnem in športnem časopisju, ki so soglasni v tem, da je Olimpija lahkomiselno zapravila lepo zmago m s tem seveda tudi dve dragoceni točki. Ze po prvem kolu letošnjega državnega prvenstva je Polet nakazal nekaj osnovnih misli, ki bi jih morali igralci in tehnično vodstvo Olimpije upoštevati. Ko danes ocenju-jlmo vrednost košarkarske igre ljubljanskih študentov, ne moremo mimo ugotovitve, da pri tem kolektivu nekaj škriplje, čeprav zunaj ne kaže, da je stanje kdove kako kritično. Težko je po tretjem kolu oziroma po četrti tekmi govoriti kaj več kot to, kar smo že zapisali in kar ugotavljajo boljši poznavalci te igre, ki pravijo, da so igralci bolj lahkomiselni ^0toJ čei noe slabo pripravljeni. Pravzaprav je tudi nemogoče, da bi cez no.
igralci takšnega slovesa pozabili igrati sodobno koSarko^
samo odsotnost Daneua kriva za sedanje nerazve. J	bližnia
Razglabljati kaj več v tem trenutku nima pomena. Ze bli , prihodnost bo pokazala, kaj je z državnim	ljubitelji igre
zdravila potrebuje. Prav je, da občinstvo m številni ljubiteljem^
“°s	3 ,!¥Sr: »Sik «
pod koši še naprej Ipodbufaj^	C”£U rSo-
začetnih neuspehov moštva kot je Olimpija ne more čarati.	.	,
NOGOMETAŠI ITALIJE V LJUBLJANI?
Ker ni bilo tekme
ni, sem slisal, da bo i.o^ -	. _r t	IVIed drugim
srečanje	reprezentance *a ^ » med Jugoslavijo in Italijo
dL*n?mT^ran .vam /e znano	-nično ta
dvoboj na ljubljanskih tleh ali pa je spet to neke vrste potegav-
ščina?
Peter Eržen, Ljubljana
Nogometna zveza Jugoslavije je obUubila Republiški zvezi Slo-
LjuWj’'>nfaNamešto°dtee,kme Švedska®: JugoslIvlfcTbo po^vsej™®«1-
lirfnloh0 neK3bo J kerSliml®o Vll^nslT n^ometašfTe® svoj” tekmovalni spored izpopolnjen. Morda bo to srečanje prihodnje leto? Kje Mai in kako pa vam tokrat ne moremo odgovoriti. Sicer pa, 'drži, da v Ljubljani ne bo meddržavnih srečanj, dokler ne bo urejen stadion ...
Dandanes so v navadi precej debele zračnice v obliki obročka, ki ga nosijo otroci čez prsi. Se bolje pa je, če jim oskrbimo zračnice v obliki rokavov, ki jih nataknejo na lehti in napihnejo. Med priporočljivimi metodičnimi pomagali za učenje plavanja omenjamo še plavutke za stopala in maske za gledanje pod vodo. Najmanjši otroci imajo veselje z različnimi vodnimi igračami, kakor so račke, jadrnice in žogice. Kdor se uri v crawlu, mu bo prav prišla kratka deska — držal jo bo v rokah in se uril v »striženju« z nogami. Ponekod imajo v otroških kopališčih tudi primeren splav, ki zapeljuje k najrazličnejši razvedrilni aktivnosti. V 'glavnem gre za to, da so otroci zdaj na suhem, zdaj spet v vodi in pod vodo, da bi si tako igraje pridobili pogoje za plavanje.
POSTOPEK Z MALČKI, KI NE ZNAJO PLAVATI
Starši naj bi bili otroku prvi in najbolj zanesljiv plavalni učitelj. Cesto jih vidimo, kako navajajo malčka na plavanje, skakanje ali lovljenje žoge v vodi. Kajpada nimajo vselej najboljših metodičnih prijemov. Pri poučevanju plavanja izgubijo potrpljenje, včasih pa se tudi preveč jezito na dete, ki se strašansko vode boji. Vselej, kadar se malčki derejo ob vodi, je v tem znamenje, da je bil učni postopek napačen. Nič ne gre s silo, otrok se mora v vodi najprej udomačiti. Se več, vzljubiti jo mora kot element, ki mu nudi ugodje.
Ni treba držati otroka za pas in ga z nerazumljivimi besedami učiti kaj mora delati z rokami, kaj z nogami, kdaj mora vdihniti, kdaj izdihniti. To je stara metoda, ki se ni obnesla, pač pa svetujemo takele naloge: pobiranje predmetov z dna vode, ležanje pod vodo, plazenje med nogami stoječega človeka, gledanje pod vodo in podobno. Otrok se mora najprej navaditi na gibanje pod vodo, na potapljanje glave, na ležanje in seveda tudi na gledanje pod vodo.
Da je metoda igrivega navajanja na vodo uspešnejša od tiste, ko učijo začetnike gibe z rokami i$ nogami za prsno plavanje, dokazujejo številni poizkusi v plavalnih šolah pri nas in v tujini. Ponekod imajo navado, da potopijo v otroški plavalni bazen kak doslužen avtomobil ali kaj podobnega. Najin-teresantnejši deli morajo biti kajpada pod vodo. Otroci stikajo najprej po tistih delih,-ki molijo izven vode, nato nadaljujejo z raziskovalnim delom vse globlje. Treba je pokukati pod vodo, pobrati klešče, ki so padle na dno in nadaljevati z »delom« v zares nena-
PISMU.
Slo v en ij e
VV'VVVVV>/V>/V>/V*VVV
vadnih, vendar tako zanimivih okoliščinah. Otroci imajo namreč vso svobodo, da potopljeni avtomobil razdirajo. Tako se nehote navadijo gledanja pod vodo in potapljanja. Na vsem lepem tudi splavajo, nekateri po pasje, drugi prsno. Saj za začetek ne gre za športno teh-nil^o plavanja, temveč za varnost.
SONČENJE
Zdravniki učijo, da so sonce, zrak, voda in gibanje nad vse pomembni činitelji zdravja in odpornosti. Kdor živi le v senci, v zaprtih prostorih sedž, postaja po malem mehkužen. Minili so časi, ko so se ljudje, posebno mestni, bali sonca.	*
Sončenje je prijetno zaradi infrardečih toplotnih žarkov in zdravo zaradi delovanja ultra vijoličastih žarkov. Ti delujejo poživljajoče na ves organizem, ker spodbujajo celice k pospešenemu delovanju, to je k predelovanju hrane, tvorbi novih snovi in oddajanju nerabnih in škodljivih snovi. V koži je posebna snov, ki se pod vplivom ultra vijoličastih žarkov spreminja v vitamin D. Od vitamina D je odvisno koliko apna bodo dobile kosti, kar je pri otrocih še posebno pomembno. Tako je sončenje koristno tudi proti rahitisu.
Seveda pa sta tudi pri sončenju potrebni postopnost in mera. Le zmerno sončenje je koristno, preti-' ravanje škoduje. Metodo stroge postopnosti priporočajo zdravniki zlasti tistim, ki so za sončne žarke posebno občutljivi. Ti naj bi se sončili prvi dan samo dvakrat po to minut, in sicer v kratkih Mačkah in majici. Sele naslednjega dne se lahko sončijo v kopalni obleki, vendar spet samo po 10 in nato 20 minut.
Koža se le po malem utrdi in ustvari zaščitni pigment. Ce bi se na vsem lepem, to je nepripravljeni predolgo izpostavili sončnim žarkom, bi nastopila v teku nekaj ur nevšečna reakcija: koža bi pordečila, dobili bi opekline in bi se čez kak dan lupila. Zato je najbolje, da se sončimo po malem tako dolgo, da dobi koža potrebni zaščitni pigment. Tudi najbolj utrjenim zadostuje sončenje po 2 uri na dan. Ko je pripeka posebno huda, to je okrog poldneva, ravna vsakdo pametno, če se zaščiti s slamnikom ali pa celo s staromodnim sončnikom. Vselej je treba upoštevati načelo, da nam mora vse, kar je s sončenjem, plavanjem in sploh bivanjem na planem v zvezi samo koristiti, nikoli pa škoditi.
Učinek sončnih žarkov' je posebno močan nh čistem _ gorskem zraku in povsod, kjer se žarki odbijajo, kakor npr. na vodi ali j?3 snegu. Zato moramo -biti v hribih na snegu ali v čolnu še posebno previdni. Neprijetno je, če naš sonce preveč opeče, resno nevarno pa je, če pride do sončarice. To povzročajo predvsem toplotni žarki, če delujejo naravnost na golo glavo in na tilnik. Najčešče pride do sončarice y poletni vročini, če hodijo neutrjeni ljudje brez pokrivala. Zaradi hudega pregretja glave pride do1 vnetja možganskih mren, do silnega glavobola, omotice, vrtoglavice in v težjih primerih do nezavesti.
Pravilo, ki si ga Velja zapom-nitii glasi: Na sonce, toda ne preveč1 !	Drago Ulaga
LENDAVA
(FM) Nogomet: V šestem kolu občinske nogometne lige Lendava so bili doseženi naslednji rezultati: Graničar : Mehanika 7:1, Nafta II : Gaber je 10:0, Dolgavas : Opekarna 2:1, Elektromontaža : Pe-tišovci 0:7, Dolina : Hotiiža 3:2. Po šestem kolu vodi na tabeli Nafta B z 12 točkami pred Dolino, ki ima 10. Sledijo: Petišovci in Graničar po 8, Hotiiža 7, Dolgavas i točk, itd.
MURSKA SOBOTA ,
(FM) Nogomet: V nadaljevanju prvenstva Pomurske nogometne lige so bili doseženi naslednji rezultati: Bakovci : Sobota B 6:1, Pušča : Veržej 6:0, . Turnišče : Gradbenik 1:2, Bogojna : Brazda 1:3, ga-lovci : Rakičan 4:3, Beltinci : Puconci 4:1. Na tabeli vodijo Beltinci z 38 točkami pred Gradbenikom, ki ima 35. Sledijo: Turnišče 26, Sobota B 25, Bakovci 21, Pušča 20, Brazda 17, Veržej 16, Rakičan 12, Puconci 11, Salovci 9 in Bogojina 7 točk.
V VI. kolu občinske pionirske nogometne lige Murska Sobota pa so bili doseženi tile rezultati: Bogojina : Sobota' 0:2, Beltinci : Puconci 3:0, Pušča : Veržej 1:2. Na tabeli vodi Sobota z 10 točkami. Sledijo: Pušča 9, Veržej 8 itd.
CELJE
Na IX. igrah »Bratstva In enotnosti«, ki so bile od 20. do 23. t. m. v Vinkovcih. je nastopilo 150 mladih športnikov in športnic iz Celja. Na letošnjih igrah se je mladina iz celjskega okraja odlično uvrstila v posameznih športnih panogah in igrah. Mladinci so zasedli ekipno zmago v atletiki, košarki in plavanju, drugi so bili v streljanju, tretji v odbojki in četrti v rokometu. S temi uspehi so dosegli v moški konkurenci tudi naslov vse-ekipnega prvaka. Mladinke so dosegle II. mesto v plavanju, atletiki in streljanju, tretje v košarki in četrto v odbojki in rokometu, v vseekipnem prvenstvu pa častno II, mesto.
Vrstni red vseekipnega prvenstva (mladinci in mladinke):
1. ZrenJanin 44 točk, 2. Celje 34, 3. Vinkove! 28, 4. Tuzla 26 točk. Celjani so v atletiki dosegli naslednje rezultate: 100 m Zaletel 11,0, višina Cepin 180 cm, daljina Zaletel 6.86, krogla (6 kg) — Pikula 16,91, 400 m Ajdič 52.0. — V košarki predstavlja prvo mesto za Celjane veliko presenečenje. Izidi —.Celje : Zrenja-nin 35:23, Celje : Tuzla 50:40, Celje : Vinkove! 76:23.
(K.I) Rokomet. Na mladinskem
prvenstvu Slovenije je v nedeljo nastopilo v Celju 13 ekip. V prvi skupini je zmagal Partizan Celje pred Branikom in Rudarjem iz Velenja. V drugi skupini je zmagala Svoboda (Li) pred Rudarjem (Trb), Mladostjo (Kr) in Mostami. V tretji skupini je zmagal Slovan pred Črnomljem in Olimpijo. V četrti skupini je zmagal Partizan Siska pred Dravo in Žalcem. V polfinalu je Partizan Celje premagal Šiško z 8:5, Svoboda pa Slovana 6:5. V finalu za naslov prvaka Slovenije je Celje premagalo Svobodo z 11:4 (6:0), v borbi za 3. in 4. mesto pa je Slovan premagal Partizana iz Šiške s 7:5 (2:2). ZVrstni red ostalih ekip: 5. Rudar Trbovlje, 6. Drava, 7. Črnomelj, 8. Branik itd.
Celjani so že četrtič zapovrstjo osvojili naslov republiškega prvaka. V zmagovalnem moštvu so nastopili:	Presinger, Kokot, Goršič,
Krelj, Prosen, Lužnik, Fink, Medved, Levstik. Telič, Povalej, Koren in Slamnik.
Nogomet. ND Kladivar je pod pokroviteljstvom OK ZMS Celje organiziral dvodnevni .mladinski turnir, na katerem sta poleg domačih moštev nastopila še Zagreb in Treš-njevka. Rezultati: Trešnjevka : Celje 5:0. Kladivar : Zagreb 7:0, Zagreb : Celje 7:1 in Trešnjevka : Kladivar 5:1. Vrstni red: 1. Trešnjevka, 2. Kladivar, 3. Zagreb, 4. Celje.
MARIBOR
(PK) Nogomet — Mladi mariborski nogometaši so postali zmagovalci letošnjega VIII. mladinskega turnirja v Ljudskem vrtu. Nekoliko je razočarala slovenska mladinska reprezentanca, ki je nastopala pod imenom Ljubljana in osvojila 3. mesto. V zadnjih tekmah so Mariborčani igrali neodločeno 0:0 proti italijanskemu Napoliju, Ljubljančani pa 3:3	(2:1)	proti Salzburgu.
Končni vrstni red: 1. Maribor, 2. Napoti, 3. Ljubljana, 4. Salzburg. Po zadnjih tekmah je predsednik Okrajne zveze za telesno kulturo tov. Žlender predal zmagovalnemu moštvu lep pokal.
Znani slovenski nogometaš Dolenc je zapustil Maribor. Čeprav ni prejel izpisnice od svojega dosedanjega kluba, je odpotoval nazaj v Ljubljano, kjer namerava nadaljevati študij.
Košarka — Mladinci Branika so postali prvaki mariborske podzve-ze, potem ko so v finalnem srečanju " premagali »Maribor« s 36:33
(17:13). Končni vrstni red: 1. Branik I., 2. »Maribor« I, 3. Branik II.,
4. »Maribor« II., 5. »Partizan« MTT,
6. SŠD Sloga (Učiteljišče).
Plavanje — Na obnovljenem mariborskem otoku je občinska zveza za telesno vzgojo Maribor-Center priredila tečaj za neplavalce. Tečaj, katerega vodijo priznani strokovnjaki inštruktorji, obiskuje dnevno preko 120 pionirjev in pionirk mariborskih osemletk, trajal pa bo predvidoma tri tedne.
Namizni tenis — V Mariboru so gostovali igralci ravenskega Fuži-narja in odigrali prijateljska srečanja proti »Mariboru«. Rezultati: člani: »Maribor« -« Fužinar 5:3, mladinke: »Maribor« — Fužinar 2:3 in pionirji: »Maribor« ■— Fužinar 1:5.
Atletika —t Na internem mitingu Branika se je posebno izkazala državna reprezentantka Marjeta Kačičeva, ki je dosegla nov mariborski rekord v metu krogle — 13.01. 'Kopje je vrgla 47,56 m, disk pa 36.35 m.
Pet mariborskih atletov in atletinj bo nastopilo v jugoslovanski reprezentanci v srečanju proti Bolgariji. Mimo Cervana, Lubejeve, Kačičeve in Ostrovše je zvezni kapetan naknadno določil za izbrano ekipo še Muca, ki bo startal v teku na 200 metrov.
Telovadba — Na okrajnem prvenstvu v partizanskem mnogoboju je nastopilo 189 tekmovalcev iz desetih društev »Partizan«. Vse nastopajoče vrste so bile razdeljene po kakovostnih razredih. Ker ostali okraji v Sloveniji niso priredili podobnih tekmovanj, bodo Mariborčani v začetku julija že tretje leto zapovrstjo zastopali Slovenijo na državnem prvenstvu za zastave maršala Tita. Rezultati:
I. razred: 1 .»Maribor« I. (člani In članice) 36.555. II. razred: 1. Železničar (člani in mladinke) 37561. III. razred: 1. Fram (člani in mladinke) 25789. IV. razred: 1. Makole (mladinci in mladinke) 17141. Mladinci — I. razred: 1. »Maribor« I. 18519. II. razred: »Maribor« I. 21293. III. razred: 1. Studenci 12261. IV. razred: .1. Makole 7770. Članice — I. razred: 1. »Maribor« I. 18036. Mladinke — I. razred: 1. »Maribor« I. 18713. II. razred: 1. Železničar 16959. III. razred: 1. Fram 12477. IV. razred: 1. Makole I. 9371.
Taborniški mnogoboj — Tradicionalnega taborniškega mnogoboja, ki ga je priredila Okrajna zveza tabornikov Maribor, se je tokrat udeležilo kar 26 ekip. Rezultati tekmovanja:
Starejši člani: 1. Odred Pohorskega bataljona. Mlajši člani: __1. Ukročena reka (Maribor). Starejše članice:	1. Severnica (Maribor).
Mlajše članice:	1. »Boris Kidno«
(Kidričevo).
LJUBLJANA
(MS) — Nogomet: Rezultati I. kola tekmovanja za pokal maršala Tita: Slavija : Odred-Krim 3:5. Rudar H. : Svoboda Kis. c-o, Enotnost : Proletarec 5:6. Rakek : Medvode 1:2, Svoboda Duplica : Jarše 6:0. Borac NM : Bela krajina 3:0, Dob : Kamnik 4:1, Domžale : Tabor 5:0, Elan NM : Kočevje 2:3, podzveza nogemetnih sodnikov : Sava 8:3.
. (SG) — Balinanje:	Balinarski
športni klub »Zarja-Savsko naselje« je organiziral balinarski turnir v počastitev občinskega praznika ob-čing L iubliana-Bežigrad. Na tur-niriu je. zmagala izvrstna ekipa Poštarja pred Zarjo I, Elektro in Zarjo II.
KRANJ
(JJ) Nogomet. Tekmovanje v gorenjski nogometni ligi je bilo pred dnevi končano. Prvak je postal Tržič, ki že igra v kvalifikacijah za vstop v slovensko ligo.
LESTVICA
Tržič	14	12	1	1	57:14	25
Mladost	14	10	3	1	45:24	23
Škofja Loka	14	8	2	4	47:29	18
Svoboda	14	6	1	7	28:44	13
Železniki	14	6	0	8	40:49v	12
Jesenice	14	6	0	8	28:37	12
Bled	14	4	0	10	25:56	8
Prešeren	14	0	1	13	19:66	1
Rokomet: Tudi v gorenjski ligi so zaključili s tekmovanjem za letošnjo sezono. Prvak jc postal Partizan iz Dupelj (med člani), v že-ski konkurenci, kjer so nastopala samo 4 moštva, pa je prv® mesto osvojila ESS (Kranj). Vrstni red pri članih:	Duplje AO, Mladost B
34, Sava 30, Križe :2C,s Tržič B 24. Radovljica 23, Storžič 22, Zabnica /18, Savica 17, Tržič C 13, Triglav 12, Istra B 8 točk.
Tekmovanje za pokal Jugoslavije so na Gorenjskem že končali. Prvo mesto, je osvojilo moštvo Partizana iz Dupelj, v ženski konkurenci pa Mladost B.
Smučanje:	Na Češki koči so
bile oreteklo nedeljo smučarske tekme’ v slalomu. Kot zanimivost moramo omeniti, da so nekateri tekmovalci zaradi izredno toplega vremena nastopili v kopalkah. Rezultati — člani: Rakovič (Tr), mladinci J. Košir (Jez).
Obisk pri tplesnovmm o:
¥ Škofji Loki se organizacijsko utrjujejo
Občinska zveza za telesno kulturo v Škofji Loki je zaživela šele v lanskem letu. Zdaj delujejo v občini štiri društva. Partizan-Šk. J-oka, Železniki, Selca in Gorenja vas. Prizadevnf pa sta tudi Šolski športni društvi na gimnaziji in osnovni šoli v Škofji Loki.
TVD Partizan-Sk. Loka je najmočnejše društvo v občini. V društvo so včlanjene naslednje sekcije: smučarska, nogometna, košarkarska, ter sekcija za orodno telovadbo in splošno telesno vzgojo. V vse te sekcije je vključenih okrog 600 članov. Po številu, je najmočnejša sekcija za splošno telesno vzgojo Društvo je tudi po materialni plati zelo močno in ima na voljo1 dve lastni telovadnici ter igrišča za košarko in nogomet ter telovadišče.
TVD Partizan-Železniki je prav gotovo najmočnejše društvo' v Selški dolini tako po članstvu, kakor tudi po aktivnosti. Dejavnost društva se odvija v domu Partizan, ki pa ne ustreza najbolje zahtevam sodobne telesne, vzgoje, na telovadišču in pozimi na tamkajšnjih lepih smučarskih terenih. V društvu delajo sekcije za splošno te-
lesno vzgojo, nogomet in smučanje. Mnogo pa je zanimanja za roko7 met, odbojko in atletiko. ^ Vse 'te športne panoge, ki so jih že začeli gojiti, pa še nimajo trdne osnove in služijo le kot dopolnilni športi za smučarje, nogometaše ter za rekreacijo. Ko bodo zgradili atletsko stezo In druga igrišča, ki jih sedaj gradijo s prostovoljnim delom, bodo te panoge bolj zaživele.
TVD Partizan-Selca. Tudi to društvo je začelo napredovati šele lani. Dejavnost se je zelo izboljšala, kar je opaziti v delu in uspehih smučarske sekcije. V letošnji zimi je pričela z delom tudi sankaška sekcija, v kateri so najbolj aktivni starejši člani. Mimo tega pa gojijo tudi splošno telesno vzgojo in atletiko. V mladinskem domu, kjer gostujejo, Imajo na voljo društveno sobo In telovadnico, ki pa slabo služi, saj v njej ni najboljše opreme. S prostovoljnim delom so lani zgradili rokometno igrišče.
TVD Partizan-Gorenja vas. To društvo Ima najboljše materialne na žalost pa najslabše kadrovske pogoje za delo. Na razpolago imajo
lep telovadni dom. s katerim zelo vzorno gospodarijo. Telesnovzgojna dejavnost pa' je zelo šibka. Gojijo splošno telesno vzgojo, namizni tenis, orodno telovadbo in srnučarvie. Prav gotovo so najbolj aktivni smučarji.
1 , Unska zveza za telesno kulturo Škofja Loka je dala lani največ poudarka organizacijski utrditvi zveze, občinskim tekmovanjem in vzgoji vaditeljskega kadra, kjer je veliko pomanjkanje. Takšna je naloga zveze tudi v letošnjem letu, le da bo treba dejavnost razširiti še na delovne kolektive, stanovanjske skupnosti, JLA in šole. V ObZTK so vključeni tudi Občinski strelski odbor, Planinsko društvo in taborniška organizacija. Vse te organizacije so dokaj aktivne, še posebej strelci, ki se udeležujejo sko: raj vseh tekmovanj. Imajo nekaj strelišč, v nekaterih. krajih pa jih še gradijo. Se naiboliše razmere imajo strelci v Škofji Loki, ki imajo tudi večje strelišče za vojaško in malokalibrsko puško in pištole. Ostale strelske družine v občini pa imaj» le zaprta strelišča za zračno puško.
6
F® & s S1
30. junija 1963
DANI VilHOVŠEK V RIMU
Prvič v mednarodni areni
Letošnja plavalna sezona bo tudi v mednarodnem merilu za jugoslovanske plavalce zelo pestra. PZJ je prijavila udeležbo jugoslovanskih plavalcev na številnih mednarodnih prireditvah, ki naj bi končno vsaj malo zmanjšale razliko med kvaliteto evropskih in jugoslovanskih plavalcev. Prvi bodo startali letos Rogušič, Perišič in Dani Vrbovšek na mednarodnem plavalnem mitingu v Rimu 29. jn 30. junija. Zal vreme letos plavalcem vsaj do sedaj ni bilo naklonjeno, tako da imajo vsi pri treningu precej težav in forma še vedno ni takšna, kot bi sicer bila. Jugoslovanski plavalci bodo nastopili v naslednjih disciplinah: Perišič 100 in 200 m prsno, Rogušič 400 in 1500 m prosto in Dani Vrbovšek 100 in 200 m hrbtno.
Odločili, smo se, da Vrbovška poiščemo pred odhodom v Rim in zvemo o njegovih pripravah in o nastopu kaj več. Na naša vprašanja nam je odgovoril takole:
— Kako si sprejel novico, da boš startal v Rimu?
— Bil sem zelo vesel, vendar me tu čaka precejšnja odgovornost, saj moram sam zastopati jugoslovanske hrb-taše.
_ — Kakšne so tvoje mednarodne izkušnje?
— Doslej sem samo enkrat nastopil na mednarodnem mitingu' in sicer pozimi v Zagrebu. Povedati moram, da tokrat sploh prvič potujem preko naše državne meje in predstavlja nastop v Rimu za mene tudi mednarodni krst. Upam, da bo ta
kolikor toliko uspešen, dobil pa bom tudi s tem največ izkušenj, ki mi bodo v letošnji sezoni zelo potrebne.
— Kako si se pripravljal do sedaj?
— Res škoda je, da je prav letos vreme tako muhasto, in se tako nismo mogli pripravljati kot bi bilo potrebno. Maja smo trenirali na Belinki, nato pa smo že prišli kmalu na Kolezijo. Prejšnji teden, ko je bilo v Ljubljani slabo vreme, sem s svojini trenerjem treniral v Krškem in mislim, da mi je ravno ta trening zelo koristil. Kljub temu, da še nisem v kakšni izredni formi, lahko rečem, da sem pripravljen precej dobro.
— Ali že poznaš svoje nasprotnike v Rimu?
— Poznam jih samo po imenih -in po njihovih rezultatih. Po poročilih bodo v Rimu nastopili Nemec Kiip-pers, Francoz Christophe, Madžar Csikanyi ter domačina Savija in Rora. Vsekakor izredno huda konkurenca, ki bo verjetno prinesla tudi nekaj izrednih rezultatov.
— Na katerih progah boš nastopil?
— V Rimu bomo plavali hrbtaši na progah 100 in 200 metrov. Se vedno mi zaradi neizkušenj bolj leži krajša proga, pa tudi za začetek sezone je vsaj zame primernejša.
Upajmo, da bo Dani Vrbovšek uspešno prestal svoj mednarodni krst in da bomo že na nedeljskih straneh lahko poročali o njegovi uvrstitvi in rezultatih iz Rima.
Kaj je s slovenskim dvigalskim športom?
............m.m.mn..n,,,,,.,,..
Take prireditve dvigalskega športa, kot bo v prvi polovici prihodnjega leta v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču, pri nas v Jugoslaviji še nismo imeli. To bo namreč IV. tradicionalno srečanje najboljših dvigalcev uteži iz vseh' 7 podonavskih držav. Zveza za dviganje uteži Jugoslavije je pred meseci predložila izvedbo organizacije tega eminentnega tekmovanja vsem republiškim težkoatletskim zvezam. Najresnejša kandidata sta bila zvezi Srbije in Slovenije, končno pa je bila z glasovanjem določena TAZ Slovenije, še posebej zato, ker proslavlja slednja prihodnje leto redek jubilej, 70-letnico obstoja. Slovenska težkoatletska zveza je ponudila tudi najboljše pogoje.
TAZS se je precej lotila dela okoli organizacije tega pomembnega tekmovanja. Najprej so izvolili komisijo, ki je izdelala program, pa tudi že osnutke lepakov, brošur prospektov in znakov. Komisija se je tudi pozanimala, kje bo namestila okoli 110 gostov (verjetno bodo najeli hotel Turist v celoti), kje bodo lahko prostori za trening, kam bi tekmovalce veljalo peljati na izlet, vse okrog zaključne slovesnosti itd. Izdelali so tudi proračun, ki ga je Izvršni odbor ZTKS že potrdil. Ugotovili so, da bo potrebnih okoli 5 milijonov dinarjev. Glede na tako obširno dejavnost, ki je potrebna za izvedbo Donavskega pokala, je ista komisija sestavila predlog za posamezne funkcionarje in komisije. Do tu vse lepo in prav.
Kajti potem je prišlo do nespametnega nesoglasja med TAZS ‘ in Zvezo za dviganje uteži Jugoslavije, ki ima sedež prav tako v Ljubljani Jugoslovanska zveza je predlog kategorično zavrnila, ker se ni strinjala z imenovanjem posameznih ljudi za razne funkcije. In tako je prišlo do mrtve točke, od katere se ni nič premaknilo že dalj časa. Kakšne posledice ima lahko tak nesporazum in zastoj, si lahko le mislimo! Kajti nujno bi že morala delovati vsaj komisija za nabavo rekvizitov. Le-te bo treba uvoziti iz Sovjetske zveze (za poldrug milijon dinarjev), to pa se lahko nepredvideno tako zavleče, da bo lahko prepozno . . ,
Menimo, da do takega nespora-
venskega dvigalskega športa. Najboljši dokaz za to trditev je prav nedavno končano državno' prvenstvo v dviganju uteži za posameznike, na katerem smo Slovenci osvojili samo 1 prvo mesto (Dečman v bantam kategoriji), v nasprotju s prejšnjimi leti, ko so predstavniki slovenskih klubov osvojili vsaj tri prva mesta. Pa tudi če ne vzamemo v obzir prvih mest, ampak le udeležbo na državnem prvenstvu, ugotovimo, da je bila tudi ta letos presenetljivo skromna. Iz vrsto let najmočnejšega kluba v Jugoslaviji, TAK Ljubljane, so Odpotovali v Sremsko Mitrovico le trije (!!) in od tega samo eden kot kandidat, za prvo mesto. Kaj je vzrok takemu stanju tega športa pri nas?
Da bi zvedeli kaj več o tem, smo
vprašali tekmovalce, ki se ukvarjajo s tem zares težkim športom in pri njih tudi našli odgovor. Dvigalci se predvsem pritožujejo nad izredno slabo moralno in materialno podporo, ki bi jo kot dobri športniki in. večkratni prvaki vsekakor morali uživati. Materialne pomoči skoraj ni. TAK Ljubljana že dolgo časa nima niti ene nepokvarjene ročke! O kakšni hranarini za naše najboljše tekmovalce sploh ni misliti, čeprav je splošno znano, da jo od vseh športnikov prav dvigalci najbolj potrebujejo. (Slavni madžarski dvigalec je v nedavnem srečanju z našimi tekmovalci dejal, da mora dober dvigalec pojesti vsaj en kilogram mesa dnevno!) Prav pri »Ljubljani« so najuspešnejši tekmovalci vsi študentje (Dečman, Podobnik, Gabrovšek), z nekaj tisoča-
11!
ki dohodkov ali štipendije. In zato ni čudno, da se je prav teh prijelo največje malodušje in da se njihovi rezultati ne premaknejo nikamor več — namreč navzgor! Se posebej se naši dvigalci slabo počutijo, če pomislijo, kakšne pogoje ima n. pr. TAK Slavonija iz Osijeka. Tam dobijo tekmovalci, poleg potrebnih rekvizitov in prostora, nagrade za vsak večji uspeh (za državni rekord posameznik 50.000 din, za ekipno • prvenstvo 200.000 din itd). Vsaj odlična prehrana je dovolj, da dosegajo boljše rezultate od slovenskih tovarišev.
Ce se to stanje ne bo izboljšalo prav v kratkem Shsu, potem ni nobenega upanja več, da bi Slovenci kot pionirji tega športa pri nas, še kaj pomenili v državnem merilu.
PO ZAKLJUČKU DRŽAVNEGA MLADINSKEGA PRVENSTVA V ATLETIKI
ZALEDJE
DOBRO
'-»'j cciiw,g,ci	c;.-	•'
med našimi športnimi delavci POLET
Pretekli teden so bila v Zagrebu, Beogradu in Osijeku zaključena letošnja državna mladinska prvenstva v atletiki. Tudi letos lahko naše mladince samo pohvalimo, saj je v vseh treh kategorijah naslov državnega prvaka ostal zopet v Sloveniji. Ti uspehi naših mladincev so nam tak porok za še večji napredek in razvoj slovenske atletike, ki že tako ali tako igra tudi v državnem merilu vodilno vlogo.
Mladinke so se, kot smo že poročali, pomerile v Osijeku. Že po pričakovanju so zmagale mladinke celjskega Kladivarja, ki so tokrat zbrale rekordno število točk do sedaj. Presegle so vsa pričakovanja svojih trenerjev in vodstva celjskega at-
ne bi smelo priti, če pa je že tu, pa je zadnji čas, da se Odpravi.
Mimo tega se pojavlja pri nas še drug problem. To je očitno stagniranje, če že ne nazadovanje, slo-
MIRTIC 2
itempera
O
d
letskega kluba in tako pripravile nam vsem prijetno presenečenje. Že naskok 2000 točk pred beograjsko Crveno zvezdo nam pove, da mlade Celjanke vsaj za enkrat v državi še nimajo : resnejšega tekmeca . za osvojitev na j višjega naslova.
Precej slabše kot mladinke so se v Zagrebu odrezali starejši mladinci Kladivarja. Že v republiškem finalu je Kladivar zbral okoli 19.000 točk, kar bi mu tudi na državnem prvenstvu prineslo naslov državnega prvaka. Tokrat pa je športna sreča obrnila mladim Celjanom hr-
bet in po številnih spodrsljajih so se morali zadovoljiti šele s 4. mestom. Delno opravičilo je sicer to, da je v ekipi skoraj dve tretjini maturantov, ki se zaradi zaključnih izpitov niso mogli pripravljati tako kot so' se prejšnja leta. Ta spodrsljaj Celjanov pa so popravili mladinci mariborskega Branika in je po njihovi zaslugi tudi letos ostal naslov državnega prvaka v naši republiki. Mariborčani so sicer zmagali z majhno razliko, vendar moramo povedati to, da v svojih vrstah nimajo kakšnih posebnih vrhunskih atletov, zato pa je ekipa zelo homogena, kar jim je tudi prineslo zaslužen uspeh. ^
Največ uspeha pa so tokrat slovenski atleti poželi v konkurenci mlajših mladincev. Kladivar je ponovno tudi v tej konkurenci z naskokom 1500 točk osvojil naslov državnega prva-
ka. Drugo mesto so zasedli mladi atleti Olimpij e-Svobode, na
4.	mesto pa se je uvrstila ekipa Ljubljane.
Tako so na vseh treh državnih prvenstvih slovenski mladinci osvojili tri prva mesta, eno drugo, tri četrta, eno peto in eno sedmo mesto.
Vrstni red letošnjega državnega prvenstva:
Starejši mladinci: 1. Branik 18.616, 2. Dinamo 18.382, 3. Mladost 18.308, 4. Kladivar 17.750,
5.	Olimpi j a-Svoboda 17.410, 6. Slavonija 16.818 točk.
Mlaj. mladinci: 1. Kladivar 16.633,	2. Olimpi j a-Svoboda
15.135, 3. Crvena zvezda 14.932,
4.	Ljubljana 14.824, 5. Vojvodina 14.303, 6. Sarajevo 13.860.
Mladinke: 1. Kladivar 15.033, 2. Crvena zvezda 12.852, 3. Slavonija 12.153, 4. Branik 13.006.
5.	Trešnjevka 11.875, 6. Mladost 11.766, 7. Ljubljana 11.505.
PIONIRSKO PRVENSTVO V ATLETIKI
Štirje novi pokorili
Od 15. do 25. aprila 1965 svetovno prvenstvo v namiznem tenisu vLJnMJaid
no TirprtpliU rtvro nrkinvrinf talm	tr,>w n/r; 1^1..X vr„-i:i. « >1_j.	...
Nadaljevanje s 1. strani
hiuoscjo. Prav nič ni pretirano, če trdimo, da bo takrat prišlo v Ljubljano najmanj 60 državnih repre-re ti ran c, da bo prišlo približno 600 tekmovalcev In tekmovalk, 85 delegatov nacionalnih organizacij, 50 funkcionarjev Mednarodne namiznoteniške zveze, najmanj 700 novinarjev iz vsega sveta ... Poleg tega seveda prava množica športa željnih turistov iz domovine in iz sosednih držav.
Tako velika prireditev zahteva seveda izredne napore, vendar smo za sedaj lahko optimisti, da bodo priprave na to tekmovanje tekle v najlepšem redu. Kar 5 projektivnih birojev išče najustreznejšo rešitev, kako bi pokrili prostor ljubljanskega umetnega drsališča in tako pridobili veliko športno dvorano. Kot vse kaže, bo športna dvorana povezala v enoten kompleks ves prostor okoli sedanjega umetnega drsališča, skupaj z novo zgradbo ,ki jo prav te dni dokončujejo. Športno dvorano bodo lahko s posebno stekleno ste-
no predelili v dve polovici, tako da bo v enem delu lahko temperatura, ki bo odgovarjala najrazličnejšim športnim igram (npr. namiznemu tenisu, košarki, odbojki itd.), v drugem delu pa bodo lahko na umetnem drsališču hokejisf ali drsalci nemoteno opravljali sv* ja tekmovanja ali treninge. Posebna žirija bo že čez nekaj mesecev odločila, kateri izmed projektov je najpopolnejši in z gradnjo bodo takoj pričeli.
Na tej seji Je Zveza za telesno kulturo imenovala tudi organizacijski komite, katerega vodi tov. Mitja Ribičič, podpredsednika pa sta Janez Zemljarič — predsednik ZTKS in Sveta Popovič, podpredsednik NZTJ. Generalni sekretar organizacijskega komiteja bo Peter Dular, organizacijski sekretar pa Milan Košir, člani organizacijskega komiteja pa so: Bora Popovič, Slobodan Jeremič, Viktor Polak, Vlado Mikuž, Oto IVeisbacher, Drago Šumak, Grilc Konrad, Heller Ivan, Mls dr. Dušan, Skaberne inž. stane. Te-rečik Tomislav, Povh Dušan, Rebolj Inž. Stane, Rožman Marko, Mušič
II. ZVEZNA BOKSARSKA LIGA
UOBLJANA: MARIBOR 12:8
Ljubljana, 30. jun. Danes je boksarska ekipa Ljubljane zasluženo premagala sicer oslabljene boksarje Maribora, ki so republiški prvaki. Omeniti je treba, da so gostje vodili že pred samim dvobojem s 4:0, ker so Ljubljančani dve borbi predali. Sodili so: Volčič iz Maribora ter Resnik in Podbevšek iz Ljubljane.
Rezultati posameznih borb: muha — - Vuk Stefan : Prelič 2:0. V enakovrednem dvoboju je Mariborčan boksal nečisto, Vuk pa pametnejše. Pravičnejši bi bil neodločen izid. Bantam — Tomažič ; Pahernik 2:0 k. o. Nerazumljive odločitve sodnika Volčiča v drugem krogu so »zjezile« domačina Tomažiča, ki je v zadnjem krogu boksal s tako silo, da je nasprotnik obležal. Peresna — Curila : Žerjav 0:2. Žerjav je takoj po začetnem gongu močno navalil in slabega Čurilo večkrat zadel. Po drugem knock downu je trener Ljubljane vrgel brisačo v ring. Lahka — Vuk Lojze : Ceh 0:2. Reno-miranemu Mariborčanu je v tretjem krogu očitno zmanjkalo kondicije, vendar to Ljubljan-
čan ni znal izkoristiti. PoIweI-ter — Vuk Ivan : Pečnik 2:0. Že v prvem krogu je Vuk prebil nasprotniku arkado in dežurni zdravnik je prepovedal nadaljnje boksanje. Mariborčan je moral po zdravniško pomoč na kliniko. Welter — Sčurk : Mlač 2:0. Slaba boksarja, v ringu pa še slabši sodnik Volčič, ki je zbujal nezadovoljstvo pri gledalcih. Polsrednja — Šibila : Miki 2:0. Po prvem udarcu Šibile je trener Maribora v znak predaje svojega varovanca vrgel brisačo v ring. Srednja — Erjavec : Frešer 0:2. Erjavec zaradi poškodovanega prsta na roki ni mogel v ring. Poltežka — Plut : Marsek 2:0. Plut je, kot je to njegova navada, takoj močno navalil na začetnika iz Maribora, tako da je slednji z dvignjenimi rokami zbežal v svoj kot, kjer ga je trener zaradi očitnega strahu »nagradil« z zaušnico!! Težka — Vojnovič 0:2. Slovenski prvak najtežje kategorije ni imel nasprotnika. Prvo-imenovani so boksarji Ljubljane.
Pred tednom dni so Ljubljančani v Zagrebu premagali dobro ekipo Trešnjevke z 12:8.
inž. Miklavž, Vodnik Albert, Thaler Bruno, Filipan Ljubo in Čelan Branko.
Na isti seji je Izvršni odbor ZTKS imenoval tov. Toma Lenarčiča za predsednika odbora akcije »Telesna kultura mladini in pionirjem«. Poleg tega je imenoval tovariša Likovnika Avgusta za direktorja Centra za kadre, na lastno željo pa je razrešil tudi dosedanjega glavnega urednika Poleta tovariša Frančka Mirtiča in imenoval za novega glavnega urednika -tov. Žlajpaha Vlada.
Lep napredek Velenjčanov!
Velenje, 30. jun. Danes je bilo končano dvodnevno tekmovanje v kotalkanju za Bloudkov memorial. Nastopili so tekmovalči iz treh klubov: Velenja, Olimpije in Ljubljane. Za to prireditev je vladalo izrednb veliko zanimanje, saj je prvenstvu prisostvovalo več sto gledalcev, ki so vztrajali na tekmi kljub hudi vročini. Na splošno moramo poudariti in pohvaliti domačine, ki so dvakrat uspeli. Najprej so odlično in izredno dobro pripravili tekmovalno ploščo in vse kar je v zvezi s prvenstvom, tako da so bili vsi navzoči, predvsem pa okrog 50 tekmovalcev zelo zadovoljni z bivanjem v Velenju. Drugo kar je treba pohvaliti pa je udeležba domačinov, ki so od lani neverjetno napredovali. Kaže, da smo z Velenjem dobili novo središče kotalkarskega športa in zaradi razumevanja vseh merodajnih ima ta športna disciplina vse možnosti za hiter in kvaliteten razvoj. Problem zase so seveda trenerji in vaditelji, toda vprašanje so doslej znali Velenjčani dobro rešiti, v bodoče pa bodo izšolali tudi svoje kadre, ki bodo mladino tega kraja in okolice pripeljali do velikih do-sežkov. Seveda so tudi ostali mladi tekmovalci Olimpije in Ljubljane pokazali dovolj nadarjenosti in potrdili naše ugotovitve s prejšnjih let, da ;ma ta športna panoga v naši republiki plodna tla za kvaliteten in množičen razvoj.
Tekmovalci so bili razdeljeni v dve skupini: A skupina mlajše mladinke:	Starc (O)	26.3, Podbevšek
(Lj) 25,6, Zupančič (O) 24,4: mlajši mladinci: Blatnik (V) 25,6, Švajger (O) 24.4, Camer (V)	22,8. skupina
B — starejše mladinke: Divjak (O) 35,0, Filač (Lj) 34,5, Baloh (O) 33.8, starejši mladinci: Štrukelj: (Lj) 30,8, dvojice: Fišer-Blatnik (V) 7.9, Jarc-Rožman (Lj) 7,3, Gazvoda-Svajger 7,1 točke.
V času našega poročanja je tudi revijalni nastop najboljših ob številni udeležbi navdušenih gledalcev.
Mladinke na državnem prvenstvu v rokometu
Ljubljana, 30. jun. — v četrtek zjutraj bo ženska republiška mladinska reprezentanca v rokometu odpotovala na državno prvenstvo,
ki bo od 5. do 7. julija v Derventi (BiH). Pod vodstvom tov. Kristana in tov. Zorkove se od 24. junija naprej pripravlja 13 igralk: Kerpan, Modrijan, Mrevlje, Drnovšek, Rijavec (Šiška), Petrinja, Zorzut, Peric (Piran), Ankela, Kristan (Mladost), Brezovšek, Rep (Branik) in Šprah (Kovinar). Treninga se neupravičeno ni udeležila Bevčeva iz Pirana, Žmucova (Slovan) pa je bila na pripravah zelo neresna. Obe sta zato v disciplinskem postopku. Igralke trenirajo dvakrat na dan v Domu Ljube Šercerja v Šiški in so že odigrale tudi že tri trening-tekme. Vodstvo ekipe je s prizadevanjem in resnostjo igralka zadovoljno In je ekipa dokaj dobro pripravljena in v dobri formi. Kljub temu, da so igralke iz različnih klubov, so *vse že dobro vigrane in lahko pričakujemo, da bodo predstavnice Slovenije ponovile svoj lanskoletni uspeh — 3. mesto v državi. Letošnje državno prvenstvo se bo odvijalo v dveh skupinah. V prvi skupini so Bih, Srbija in Slovenija, v drugi pa Črna gora, Makedonija in Hrvatska. Zmagovalca obeh skupin se bosta pomerila za 1. in 2. mesto, drugouvrščeni ekipi za 3. in 4. mesto ter zadnji za 5. in 6. mesto.
Nova Gorica, 30. jun. Danes je bilo v Novi Gorici v organizaciji domačega atletskega kluba letošnje republiško prvenstvo za pionirke in pionirje v atletiki. Udeležilo se ga je 90 mladih atletov in atletinj Branika, Olimpije-Svobode, Ljubljane, Triglava, Novega mesta, Parti-zana-Žalca in domače Gorice. Žal so zaradi poznega »termina odpovedali udeležbo Celjani in bi verjetno z nastopom teh bili rezultati še precej boljši. Prireditelj se tokrat ni izkazal samo z odlično organizacijo, temveč je na start postavil tudi odlično vrsto, ki je od 17 disciplin dosegla 9 prvih mest. Na tekmovanju so bili doseženi tudi 4 novi rekordi. V skoku ob palici je Kržič (OS) postavil s 351 cm nov državni in republiški pionirski rekord. Uranič (G) je dosegel nov slovenski rekord v skoku v daljino s 592 cm, Jurčič (Lj) pa v teku na 600 m s časom 1:33.3 Omeniti moramo tudi nov slovenski rekord goriške štafete 4 X 60 m v postavi Kerin, Slokar, Orel, Uranič v času 29,6. Pri pionirkah naj, omenimo Gejevo s 137 cm v skoku v višino in Škamprletovo s 67,'5 v teku na 400 m.
Rezultati: pionirji: 80 m ovire
1. Gorjanc (OS) 12,0, 2. Orel (G) 12,6, 60 m Gorjup (Br) 7,5, Kržič (OS) 7,9, Safran (OS) 8,0, 100 m Kosi (Br) 12,2, Uranič (G) 12,4, 600 m Jurčič (Lj) 1:33,3, Markovič (Žal), 1:33,7, Novak (NM) 1:34,6, višina Orel (G) 160, Mi-lek (Tr) 158, Slak (NM) 155, da-
ljina Uranič (G) 592, Slokar (G) 568, palica Kržič (OS) 351,' Ziherl (OSO) 290, Pavčnik (OS) 280, krogla Tomac (Tr) 12.53. 4 X60 m Gorica 29,6, Branik 30,2, pionirke: 80 bi ovire Srebrnič (G) 18,0, 60 m Bambič (NM) 9,1, Petač 9,2, Srebrnič (obe G) 9,6, 100 m Gorkič (G) 14,0, Bolko (Br) 15,1, Protič (Br) 15,6, 400 m Skamprle (Br) 67,5, Orel (G) 68,5, Kristanc (Tr) 71,7, višina Cej (G) 137, Potočar (NM) 125, Hrastar (NM) 125, daljina Levpuščak (G) 427. Vogelnik (OS) 413, Petač (G) 385, krogla Kostrin (NM) 8,24, Jug (G) 8,18, Širok (G) 7,89, 4 X 60 m Gorica 34,8, Novo mesto 36,7, Branik 37,0.
ODBOJKA
ženska republiška liga
BRANIK : NOVO MESTO 3:1 (16:14, 15:2, 15:5, 15:4)
MARIBOR : NOVO MESTO 3:0 (15:5, 15:5, 15:9)
Maribor, 30. jun. Včeraj in danes sta bili odigrani še preostali dve tekmi spomladanskega dela ženske republiške lige. Odbojkarice Novega mesta so ob gostovanju v Mariboru bile dvakrat poražene. Tako je končni vrstni red spomladanskega dela prvenstva naslednji:
Maribor	6	6	0	19:1	12
Ljubljana	6	5	1	16:5	11
Triglav	6	4	2	12:9	10
Branik	6	3	3	11:10	9
Novo mesto	6	2	4	8:12	8
Jesenice	6	1	5	5:17	7
Kamnik	6	0	6	2:18	6
sa
■
ŠS
ga
E?
m
H!
C!
■
m
is
n
a
m
8
ft
m
a
m
m
Nadaljevanje s 3. strani.
nato pa dokončno sklepali? Po vsem tem, kar smo sli-šasi vemo le-to, da je. imela ta skupščina pečat neke načelne razprave in zato daleč od tega, da bi prinesla od-govo na številna vprašanja, ki že let in leta 'ostajajo brez odgovorov...
Pri tej misli naj povemo še drugo ugotovitev, ki zadeva smučanje v naši republiki. Prav bi bilo, da bi prišli v Sloveniji do takšnih zaklučkov in sklepov, ki bi prinesli temu športu lepše obete. Tudi pri nas so še vprašaja in problemi, pred katerimi zapiramo vrata. Mi sami smo dolžni skrbeti tako za množično smučanje.
kakor tudi za kvaliteten napredek, ker moramo vedeti, da je ta športna panoga najbolj razvita v Sloveniji ip ima tudi pri nas možnosti za še lepše rezultate. Prav je, da so šli delegati SZS na to konferenco z enotno mislijo, da je treba napraviti red pri delu in ukrepanju Osrednje smučarske organizacije, prav pa bi tudi bilo, da bi se tudi v Sloveniji z jasnimi in razčiščenimi pojmi lotili odgovorne naloge in stremeli za tem, da sami poiščemo potrebna finančna sredstva, ki so bila' doslej vedno največja zapreka v odnosih s Smučarsko zvezo. Jugoslavijo, če-


prav ostane slej ko prej njena naloga, da dosledno podpira in se trudi zadovoljiti tipične težnje in potrebe vrhunskih smučarjev.
Po vsem tem ostane še vedno odprto vprašanje usode našega smučarskega športa. Ta kompleksna problematika še vedno čaka dokončnih odločitev. Zato ne moremo še govoriti o nekakšnem izboljšanem stanju, ki naj bi ga prinesla letošnja skupščina, temveč o stanju, ki mu pravimo »status quo«!
To je samo nekaj misli, ki bi jih lahko še bolj razčlenili. Problematika je obširna, zato se bomo prej ali slej povrnili na te zadeve, in o njih še razpravljali.

MEDDRŽAVNI ATLETSKI DVOBOJ BOLGARIJJA : JUGOSLAVIJA
Rekordni troskok
KVALIFIKACIJSKA TEKMA ZA VSTOP V II. ZVEZNO LIGO
Dva gola prednosti za Sparto
Nadaljevanje s 1. str.
Sofia, 30. jun. — Včeraj se je v Sofiji pričel mednarodni atletski dvoboj med reprezentancama Bolgarije in Jugoslavije, na katerem sodelujejo tudi atleti Romunije in Grčije, ker velja to tekmovanje tudi za izbiro balkanske reprezentance za dvoboj s Skandinavijo. Doseženih je bile nekaj državnih rekordov, v glavnem pa so rezultati le povprečni. Najkvalitetnejša disciplina je bila troskok, kjer sta Bolgar Patarinski in Jugoslovan Njaradi dosegla nova državna rekorda. Omeniti moramo tudi Ljubljančana Stanovnika, ki je zmagal na 400 m v času 48.3 in postavil s tem nov slovenski rekord. Odlična je bila štafeta na 4 X 100 m, ki je izenačila državni rekord. Od ostalih atletov sta bila solidna še Miletič v metu kopja in Petrušič na ovirah, pohvaliti pa moramo še oba metalca krogle. Med ženskami zadovoljili le Simičeva v teku na 400 m.in Gerejeva v skoku v višino, medtem ko sta Šikovec-Luncerjeva in Kačičeva precej zaostali za svojimi najboljšimi rezultati.
Rezultati prvega dne — mo-$ki: 100 m: 1. Trajkov (B) 10.5, 4. Pavlovič (J); 400 m: 1. Stanov-
nik 48.3, 2. Grujič (oba J) 48.6; 110 m ovire: 1. Petrušič (J) 14.3, 2. Makolev (B) 14.5, 3. Rukavina (J) 14.7; fSOO m: 1. Vamos (R) 3:47.1, 2. Važič 3:47.2, 3. Barabas 3:47.8; troskok: 1. Čokina (R) 16.13, 2. Patarinski (B) 16.01, 3. Gurgušinov (B) 15.74, 4. Njaradi (J) 15.73; kopje: 2. Miletič (J) .72.85; krogla: 1. Barišič 17.09, Jocovič 16.68, 3. Canakinas (G) 16.56. Zenske — 100 m: 1. Kirko-va, 2. Kolareva (obe B), 3. Siko-vec-Luncer 12.1, 5. Kolenc 12.3; višina: Gere (J) 163, 2. Verone-janu (R) 160, 3. Dimitrova (B) 160; 400 m: 1. Simič (J) 57.9, 2. Grecescu, Stancu (obe R); daljina: 1. JorgoVa (B) 609, 2. Di-skopoleanu (R) 595, 3. Milijadis (R) 576, 5. Lubej, 6. Mlinek-(J); kopje: 1. Djaconescu (R) 50.42, 2. Kačič (J) 47.23; 4 X 100 m: 1. Jugoslavija 46.9, 2. Romunija 47.7, 3. Bolgarija 47.8.
Bralcem se oproščamo zaradi nepopolnih rezultatov, ker je Tanjug poročal s prvega dne tekmovanja zelo pomanjkljivo. Tekmovanje se danes nadaljuje.
V času našega poročanja nismo prejeli rezultatov današnjega dne in jih bomo zato obenem s širšim komentarjem objavili v naši prihodnji številki.
SPARTA : LJUBLJANA 4:2 (3:2)
Beli Manastir, 30. jun. — Za kvalifikacijsko srečanje za vstop v II. zvezno nogometno ligo med Sparto iz Belega Manastirja in Ljubljano je vladalo v Sloveniji veliko zanimanje. Tehnično vodstvo Ljubljane si je ogledalo srečanje Zagreb : Sparta, prvo kvalifikacijsko tekmo Sparte in ugotovilo, da Ljubljana lahko . upa na svoj življenjski uspeh. Zavedalo se je, da bo naj hujši nasprotnik vročina, ki je v tem kraju še hujša kot drugod po državi. In res, česar so se najbolj bali, se je zgodilo. Živo srebro se je danes v senci dvignilo na 30 stopinj, kar je močno prizadelo igralce Ljubljane.
Po precej nervoznem začetku so prvi uredili svoje vrste Ljubljančani in že v 5. minuti dosegli vodstvo. Približno z 10 m je streljal Djaferovič in vratar domačinov je bil brez moči. Vodstvo
Ljubljana ni izgubila morale, čeprav sb se igralci zaradi hude vročine težko gibali, niso popustili in očitno je bilo, da hočejo za vsako ceno izenačiti. In res, znašel se je Gosar, ki je spretno izkoristil grobo napako domačih branilcev in z lepim strelom izenačil. Sparta se je dobro zavedala, da je treba zaigrati še bolj odločno in ostro in zato je. postavila vsa svoja hotenja na eno samo kocko: vsi v napad! Vrstile so se bliskovite akcije in obramba Ljubljane je s težavo reševala svoja vrata. V 24. minuti so domačini streljali kot in Pečarevič je streljano žogo s kota poslal v mrežo Ljubljane in povedel s 3:2. Vratar Šuler je bil brez moči. Verjetno bi morali
42. minuti Turšiča zamenjal Pa-tar in srednji krilec Ljubljane Frič sta skupaj z dvema napadalcema Sparte obležala na tleh. Po sodnikovi presoji je bil to prekršek nad napadalcem Sparte in zato je dosodil najstrožjo kazen, enajstmetrovko, ki jo je realiziral Živkovič. Ostalo je torej pri tem rezultatu, kar pomeni, da ima Sparta pred povratnim srečanjem v Ljubljani dva gola prednosti.
Ko ocenjujemo igralce Ljubljane, moramo pohvaliti predvsem vratarja Sulerja, srednjega krilca Friča in napadalca Gosarja. Tudi ostali so se srčno borili in po končani tekmi so kljub porazu in 4 prejetim golom soglasni v izjavah, da bodo
Sparta: Matijačič, Brnovič, Vukovič, Rešetar, Golič, Tompič, Živkovič, Jelica, Popovič, Pečarevič, Cordašič.
Ljubljana: Šuler, Kristič, Soštar, Konic, Frič, Skušek, Bašnec, ni prizadelo domačine, kajti dve Turšič (Pašič), Djaferovič, Gosar, Popivoda. minuti kasneje je Živkovič iz- Sodnik Botič iz Beograda; gledalcev 2000. enačil. Preigral je tri obrambne Strelci: Djaferovič v 5. in Gosar v 15. min za Ljubljano, igralce in v solo akciji prisilil	živkovič v 7. in 81., Jelica v 10. ter Pečarevič v 24. min za Sparto.
vratarja Sulerja h kapitulaciji.
Ta gol je še bolj spodbudil napadalce Sparte in v 10. minuti je Jelica dosegel drugi gol. Jelica se je nekajkrat sprehodil s Popovičem in končno z nenadnim strelom presenetil Sulerja.
branilci Ljubljane nekoliko bolj paziti. Omenimo naj še to, da je bil v prvem delu igre nekoliko poškodovan Gosar in da je v
XIII. MEDNARODNA VESLAŠKA REGATA NA BLEDU
Tokrat v osmercu rahla prednost Mornarju
350 veslačev iz 9 držav - Odlični rezultati v nekaterih disciplinah - V osmercih zmagal Mornar za pol dolžine čolna pred Bledom
Bled, 30. jun. — Danes je bila na Bledu XIII. mednarodna veslaška regata, na kateri je sodelovalo nad 350 veslačev iz Grčije, Romunije, NDR, Zahodne Nemčije, Italije, Avstrije, Bolgarije, CSSR in Jugoslavije. Predtekmovanje je bilo že včeraj, vendar so si za današnje tekmovanje pridobile pravico le tri posadke, ker so čolni iz včerajšnjega troboja avtomatsko sodelovali tudi na današnji regati. , Tudi danes je vladalo največ-je zanimanje za tekmo osmercev. Po treh zaporednih zmagah blejskih veslačev je bilo tokrat pričakovati, da morda ne bodo kos splitskemu Mornarju, ki je že včeraj na predtekmovanju Pokazal, ida je v odlični formi. Veslači Mornarja so prevzeli že takoj po startu vodstvo in ga niso izgubili vse do cilja. Prednost Mornarja je bila v sredini Proge že ena dolžina čolna in Pol,, vendar je Blejcem uspelo čo cilja razliko zmanjšati na polovico dolžine čolna. Blejci so imeli nevarnega nasprotnika tu-<11 v posadki ČSSR, ki je neko-likokrat prevzela tudi drugo mesto in bila nevarna celo Mornarju.
Seveda pa ne pomeni, da so Blejci danes razočarali. Saj je bilo po včerajšnji odgovorni na-l°gi, ki so jo imeli z nastopom v reprezentanci Jugoslavije pričakovati zmago Mornarja. Poraz za pol dolžine čolna seveda ne Predstavlja nekaj, česar ne bi bilo mogoče popraviti in prepričani smo, da bomo na državnem Prvenstvu, ki bo letos v Šibeni-
Bwe zmagi hlefskega osmerca
Nadaljevanje s 1. str. njo zmago spet potrdili svoj sloves, saj so zmagali v razmeroma hudi mednarodni konkurenci in dokazali, da njihove dosedanje zmage niso bile slučajne. Danes jih na mednarodni veslaški regati čaka še težja naloga, saj bo treba pomeriti moči s še petimi nasprotniki in Pokazati svoje sposobnosti. Upajmo, da blejski veslači tudi tokrat ne bodo zatajili.
Rezultati: četverec s krmarjem — Jugoslavija 6:39.2, Avstrija 6:48.3, Zahodna Nemčija 6:54.4', dvojka brez krmarja: Zah. Nemčija (Bender in Giin-ther — svetovna prvaka) 7:34.7, Avstrija	7:38.1,	Jugoslavija
7:49.4, skiff — Nemčija 7:57.0. Avstrija	8:01.3,	Jugoslavija
6:16.6, dvojka s krmarjem — Avstrija	7:57.2,	Jugoslavija
6:01.5, Zahodna Nemčija 8:09.9, četverec brez krmarja — Avstrija 6:42.8, Jugoslavija 6:48.5, Zahodna Nemčija 6:58,4, double s.coull — Zah., Nemčija 7:00.9, Jugoslavija 7:07.5, Avstrija 7:18.7, osmerec — Jugoslavija 6:15.3, Zah. Nemčija 6:26.9, Avstrija 6:39.6.
Končni	rezultat	troboja: 1
Jugoslavija 19,5 točke, 2. Avstrija s 17.5, 3. Zahodna Nemčija 17 točk
ku, zopet videli borbo dveh velikih osmercev.
Od ostalih točk lahko omenimo še tekmovanje četvercev brez krmarja, ki so morali zaradi pobegov na startu trikrat ponavljati start. Ob zaključku pa je tekmovalna žirija tekmo razveljavila in so morali na start še enkrat po zaključku današnjega sporeda. Podobno kot
v tekmi osmercev se je odvijala tudi tekma v dvojkah s krmarjem. Odlični sta bili posadki Partizana in Trešnjevke. Ker so Beograjčani včeraj veslali tudi na troboju, je tako Trešnjevki uspelo zmagati. V vmesnih točkah sporeda so nastopili tudi mladinci, ki so pokazali že precejšnjo kvaliteto.
Na današnji regati je bilo kljub temu, da ne vodijo rekordov v veslanju, ker se prireditve po svetu odvijajo pod različnimi pogoji, doseženih nekaj odličnih rezultatov. Mornarjev osmerec je dosegel čas 5:47.6,
Rokometašice Drave spet v republiški ligi
V nedeljo so bile v Ptuju kvalifikacije za vstop v žensko republiško ligo. Na kvalifikacijah so nastopili štirje okrajni prvaki in je prvo mesto osvojila domača Drava, ki si je tako spet priborila vstop v republiško ligo. Ker imata Partizan-Brežice in Rudar-Trbovlje enako število .točk in isti količnik, bo še ena medsebojna tekma odločala, katera od obeh ekip bo drugi novi član republiške lige.
Rezultati na kvalifikacijah so bili naslednji: Drava : Železni-čar-Nova Gorica 14:5 (8:3), Partizan-Brežice : Rudar-Trbovlje 8:6 (3:3), Partizan-Brežice : Že-lezničar-Nova Gorica 10:1 (5:1), Drava :	Partizan-Brežice 6:2
(3:2), Rudar-Trbovlje : Železni-čar-Nova Gorica 8:1 (4:1), Rudar--Trbovlje : Drava 6:4 (3:3).
Drava Partizan B. Rudar T. Železničar :Žfa-o-N.i
24:13
20:13
20:13
7:32
rdgovcrdgov
Olimpija ponovno prvak
Novo mesto, 30. junija — Danes dopoldan je bilo na igrišču TVD Partizana zaključeno republiško prvenstvo v košarki za mladinke. Skupno je nastopilo devet ekip, ki so se včeraj pomerile v treh skupinah v predtekmovanju, danes pa je bil zaključen finalni del prvenstva. Prvo mesto in naslov republiškega prvaka 1963 so si priborile mladinke Olimpije in tako obranile primat na dosedanjih prvenstvih SRS. Naj-večje presenečenje prvenstva so bile mladinke Triglava iz Kranja, ki so povsem prekrižale račune enemu izmed favoritinj — Braniku iz Maribora ter se uvrstile na drugo mesto. Olimpija, Triglav in Branik so bila tudi najboljša moštva prvenstva, saj so se brez težav uvrstila v finale. Ugodno pa so presenetile mladinke Ježice, ki so si priborile odlično četrto mesto. V splošnem smo lahko zadovoljni s prikazano košarko, saj je bilo prvenstvo mnogo bolj kvalitetno kot v preteklem letu. To daje rija : Ježica 28:30, Olimpija : Ježica 48:30. Vrstni red: Olimpija, Ježica, Ilirija. II. skupina: Branik : Maribor II 70:9, Branik : MTT Maribor 59:15, MTT : Maribor II 31:7. Vrstni red:	Branik, MTT, Maribor II.
III. skupina: Triglav : Slovan 53:12, upanje, da bi slovenska ženska košarka ob svoji trenutni krizi in nazadovanju v Sloveniji ob bolj smotrnem delu lahko zopet dosegla svojo nekdanjo raven in vrednost.
Rezultati predtekmovanja — I. skupina: Olimpija : Ilirija 39:30, Ili-Triglav : Maribor I 35:14, Maribor I : Slovan 26:21. Vrstni red: Triglav, Maribor I in Slovan.
Finale: Olimpija : Triglav 55:31 (22:12), Triglav : Branik 39:33 (24:10), Olimpija : Branik 43:42 (17:22), Ježica : Maribor I 32:20, Ježica : MTT
38:20, MTT : Maribor I 29:28, Maribor II : Slovan 8:15, Slovan : Ilirija 38:14, Ilirija : Maribor II 39:9.
Končni vrstni red: Olimpija, Triglav, Branik, Ježica, MTT, Maribor I, Ilirija, Slovan, Maribor II.
Najboljše strelke: Vodeb (Br). 98, Kadek (Tr) 70, Kovačič (Jež.) 51. Fajdiga (Ol) in Ogrič (Sl) 50 točk itd.
PIONIRSKO PRVENSTVO V TENISU
Kamnik, 30. jun. — V tridnevnih borbah naših najmlajših »belih mušketirjev« na teniških igriščih v Kamniku je sodelovalo več kot 40 tekmovalcev iz 6 klubov. Med starejšimi pionirji je zmagal Mariborčan Goličnik, ki je v finalu komaj premagal 12-letnega Zgago (Br) s 6:3, 1:6, 6:4. Tretji je bil Urbančič z zmago nad Kamničanom Markovičem. V konkurenci mlajših pionirjev je zmagal Branikovec Zgaga, ki (je v zaključnem srečanju odpravil Jaušovca (Br) s 6:2, 6:4. Na 3. in 4. mesto sta se uvrstila dva Kamničana, Vengust in Resnik. Pionirke so bile le 4. Pipanova (Br) je v finalu s težavo premagala Kranjčanko Bremcetovo. Tretja je bila Tomšetova, četrta pa Barbovi-čeva.
LJUBLJANA
Včeraj in danes je bilo na teniških igriščih Olimpije ekipno prvenstvo SR Slovenije v tenisu. Prvaki za leto 1963 so naslednji: mladinci — Branik, mladinke — Branik, člani — Qlimpija in članice — Olimpija.
Najzanimivejše je bilo srečanje članov, kjer je Branik vodil že z 2:1. Olimpija je imela v nadaljevanju, predvsem zaradi dobre igre njenih parov, srečnejšo roko in je tesno zmagala s 4:3. V obeh mladinskih konkurencah Branikovci sploh niso imeli nasprotnikov in so avtomatično postali prvaki. '
V okviru državnega prvenstva se bodo vsi prvaki v vseh 4 konkurencah pomerili z ustreznimi prvaki Hrvatske.
Kongres kegljačev
22. in 23. junija je bil na Bledu Kongres mednarodne federacije za kegljanje na ledu, katerega se je udeležilo 6 držav: Avstrija, Zah. in Vzh. Nemčija, Švica, Italija in Jugoslavija. Razpravljali so o olimpijskih igrah, evropskem prvenstvu in nekaterih drugih tehničnih vprašanjih. Za delegate tega kongresa je Zveza ze telesno kulturo Slovenije priredila sprejem na Bledu.
kar je obenem nov rekord blejske proge, katerega so prej imeli s časom 6:00.8 veslači Sovjetske zveze in so ga dosegli na evropskem prvenstvu leta 1956.
Rezultati — četverec s krmarjem: Mladost (Zgb) 6:29,8, Potsdam 6:30,2, Avstrija in Romunija 6:35,7, dvojka brez krmarja: Zah. Nemčija 7:03,3, Avstrija 7:07,8, Romunija 7:10,2, skiff: Romunija 7:15,8, Z. Nemčija 7:18,5, Trešnjevka (Zgb)' 7:34,3, dvojka s krmarjem: Trešnjevka 7:32,0, Partizan 7:35,9, Romunija 7:36,2, double scoull: Berlin 6:40,5, Z. Nemčija 6:40,6, Mornar 6:49,5, osmerec: Mornar 5:47,6, Bled 5:49,7, CSSR 5:50,4, Vzh. Nemčija 5:58,1, Z. Nemčija 5:59,0, Avstrija 6:14,8, mladinci — osmerec: Mladost (Zgb) 4:28,2, Gusar (Split) 4,33,0, Mornar 4:34,1, četverec s krmarjem: Partizan 5:03,3, Zagreb 5:03,8, Gusar 5:06,2, skiff: Trešnjevka 5:59,8, Bled (Pavel Dornik) 6:02,8, Jadran (Zadar) 6:03,3, članice skiff: Bolgarija 4:07,7, Danubius (N. Sad) 4:25,4, Trešnjevka 4:38,8.
v Ljubljani nadoknadili zamujeno. Seveda bo tudi povratna tekma izredno trda, saj so igralci kot Živkovič, Jelica in Pečarevič odlični nogometaši, slaba točka pa je njihova obramba in to upajo Ljubljančani izkoristiti prihodnjo nedeljo v Ljubljani. Po končani tekmi je izjavil tehnični vodja Ljubljane Emil Er-lich naslednje:
— Kljub razliki 2 golov upamo, da bomo v končni fazi naših kvalifikacij uspeli in si priborili pravico nastopati v drugi zvezni ligi. Prepričan sem, da bo Ljubljana v povratni tekmi za-. igrala precej bolje, še posebej zato, ker je ne bo ovirala takšna vročina, kot je bila danes v Belem Manastiru. Moštvo Ljubljane ima veliko moralo in to v takšnih odločilnih trenutkih največ pomeni.
V nadaljevanju je Ljubljana začela poletno. Že v 51. minuti je Djaferovič zapravil idealno priložnost; saj je s 5 m zgrešil vrata. Napadalci Sparte se niso zadovoljili s 3 goli, zato so hoteli tako ali drugače prisiliti goste k hujšemu porazu. Toda v najbolj kočljivih trenutkih se je izkazal vratar Suler, ki ga je občinstvo za njegova posredovanja nagradilo na odprti sceni. Zivko-vič, Jelica in Pečarevič so imeli v teh minutah prednosti in premoči več možnosti za zvišanje, njihovi streli pa so zgrešili cilj. Ljubljana se je spretno branila in vse je kazalo, da bo ostalo pri minimalnem porazu, ko je 'v 81. minuti prišlo do zmede v kazenskem prostoru Sulerja. Vra-
šič. Prvi del je torej pokazal, da Ljubljana lahko upa na ugoden rezultat; seveda s pripombo, če bodo predvsem branilci pozorni pred razpoloženimi napadalci, ki jih je vodil podjetni Živkovič.
ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA
Ljubljana in Hoče praznih rok
Hoče, 30. junija. Gostje so potrebovali le borih. štirideset minut, da so si priborili povsem gladko zmago proti zelo slabim in nerazpoloženim domačinom. Nekaj sto gledalcev je razočaranih zapuščalo igrišče, saj so domačini prikazali eno svojih najslabših tekem. Pri Hočah je igral nekoliko bolj zbrano edino Prinz I. V opravičilo domačim gre edino morda to, da so se skoraj neposredno pred tekmo vrnili iz Sarajeva, kjer bi morali nastopiti na mladinskem državnem prvenstvu, a so menda prekasno dopotovali.
Ljubljana, 30. junija. Odbojkarji Ljubljane so prikazali izredno mnogo volje, da bi pripravili presenečenje v srečanju z državnim prvakom Mladost iz Zagreba. Vendar pa so gostje zaigrali izredno dobro in povsem zasluženo zmagali s 3:0.
Rezultati:	Ljubljana :	Mladost
(Zgb) 0:3, Partizan Hoče : Jedinstvo (Brčko) 0:3 (10:15, 6:15, 7:15), Mladost (Zemun) : Crvena zvezda 1:3 (12:15, 15:17, 15:10, 12:15), Jugoslavija : Partizan 3:0 (15:12, 15:12, 15:7). Rezultata tekme Jedinstvo (S.P.) : Železničar (Bgd) v času poročanja Se nismo prejeli.
Mladost (Zgb)
Jedinstvo (Br)
Jugoslavija Železničar Crvena zvezda Jedinstvo (S. P.)
Ljubljana Mladost (Z>
Partizan Hoče
10 10		0	30:7	20
10	8	2	24:11	18
10	7	3	26:16	17
9	6	3	21:12	15
10	5	5	18:20	15
9	5	4	19:17	14
10	4	6	17:21	14
10	2	8	12:26	12
10	2	8	12:25	12
10	0 10		6:30	10
Dober start lupsiovanov
Pdregueus, 30. jun. Danes se je začela znana amaterska kolesarska dirka Tour de 1’Avenir, na kateri sodelujejo tudi Jugoslovani. Nastopilo je 124 dirkačev iz 16 držav. V prvi etapi, ki je imela cilj v Bor-deauxu, v dolžini 128 km, je zmagal Nizozemec Van Kreunjngcn v , času 3:03,43. Drugi je bil'Spanec ^Sagar-dui, tretji pa kolesar iž SZ 'Cerepo-vič. Samo 6 kolesarjem je uspelo pobegniti nekaj 'metrov pred ciljem in prehiteti ostale, ki so imeli za temi 16 sekund zaostanka. Med temi so bili tudi Jugoslovani, ki so osvojili naslednja mesta: Valenčič 23., Bajlo 25., Ukmar 40„ Živkovič 51., Cubrič 64, Škerlj 80.. medtem ko sta Boltežar in Šebenik zaostala za boljšimi za 23 minut in zato osvojila 103. in 116. mesto.
V profesionalnem »Touru« vodi po sedmi etapi Belgijec Desmet. Sicer pa je bil zmagovalec današnje etape, s ciljem v Bordeauxu, svetovni prvak Rick van Looy.
MARIBOR
(PK) V tekmi zd Jugoslovanski nogometni pokal je Železničar premagal Dravo iz' Ptuja s 3:2 (1:1). Pomlajena ekipa gostov je v prvem polčasu presenetila domačine, ki so lele v drugem polčasu odločili tekmo v svojo korist. Gole za domačine so dosegli Lubša, Kopše in Rečnik, za goste pa leva zveza 2. Sodil je Pauc iz Maribora. Zamerili bi mu, da ni razveljavil gola, ki ga je dosegel Kopše iz čistega offsidea.
Kvalifikacije za vstop v SNL
Ljubljana, 30. junija — Z današnjimi srečanji se je končal prvi del kvalifikacij za vstop v SNL. Že po rezultatih prejšnje nedelje smo lahko sklepali, da so Bratstvo in Olimp, pa tudi Tržič že skoraj zanesljivo tisti, ki bodo sodelovali v zaključnem delu kvalifikacij. Današnja srečanja so nam to potrdila. Olimp je prejšnjo nedeljo v Lendavi namreč zmagal (in ne izgubil, kot smo poročali prejšnjo nedeljo) ter se je z današnjim remijem doma uvrstil v zaključni del kvalifikacij. Bratstvo si je že v nedeljo z visoko zmago zagotovilo sodelovanje in se bo v zaključnem delu srečalo z Aluminijem, ki je danes v Tacnu presenetil domačo Savo. Tržič je doma prepričljivo zmagal in tako so znani vsi 4 klubi, ki se bodo srečali še med seboj 7. in 14. julija. Pomerili se bosta moštvi Aluminija in Bratstva ter' Olimpa in Tržiča. Zmagovalca obeh srečanj bosta nova člana slovenske nogometne lige. V primeru, da se Ljubljana uvrsti v II. zvezno ligo, pa se bosta pomerila med seboj še poraženca, ki bosta določila tretjega novinca v SNL.
Sava : Aluminij 1:1
Tacen, 30. jun. — V današnji, povratni tekmi med Aluminijem iz Kidričevega in domačo Savo, sta se enajsterici razšli z neodločenim rezultatom 1:1. To seveda bolj ustreza enajsterici Aluminija, ki si je s tem pridobila pravico nadaljevanja v tekmovanju za vstop v SNL. Sava pa se je morala posloviti od kvalifikacijskega tekmovanja in se sprijazniti z dejstvom, da v prihodnji sezoni še ne bo mogla igrati v slovenski nogometni ligi.
sam prodrl pred vrata gostov in povišal rezultat na 3:1. V protinapadu so gostje imeli lepo priložnost, vendar so zadeli samo vratnico. Kmalu nato je Mežek še povišal rezultat, zadnji gol za domače pa je nekaj minut pred koncem dosegel Krašovec.
Tržič — Markič I., čustojič, Štucin, Krašovec, Ivanovski, Čdlmlj, Majcen (Pavšek), Mežek, Tišler, Ba-hun, Markič II.
Primorje — Černigoj I., Pergar, Černigoj II., Sibilj, Brecelj I., Žigon, Jakin, Černič, Brecelj II., Mažgon, Rušt.
Strelci: Tišler v 22., Pavšek v 49., Bahun v 54., Mežek v 65., Krašovec v 80. min. za Tržič ter Brecelj II. v 28. min. za Primorje.
Sodnik Kičan iz Ljubljane.
Tržič : Primorje 5:1 (1:1) Olimp : Nafts 2:2 (1:1)
Tržič, 30. jun. Današnje srečanje je privabilo kakšnih 800 gledalcev, ki so bili z igro domačinov zelo zadovoljni. v I. polčasu so gostje presenetili domačine z dobro igro in se pokazali kot enakovreden nasprotnik. Po raztrgani igri v prvih minutah so' prvi nevarneje napadli gostje, vendar je šel strel Černiča mimo vrat. V 22. min. je Bakun močno streljal, vratar gostov je žogo le odbil in Tišler jo je prisebno porinil v mrežo. Le 6 minut zatem je Brecelj II rezultat izenačil. V II. polčasu so domačini hoteli čim-prej odločiti tekmo v svojo korist in pričeli silovito napadati. 2e v 49. min. je Markič lepo podal v sredino, Pavšek pa je brez težav premagal Černigoja. V 54. min. se je pričela katastrofa gostov. Bahun je
Celje, 30. jun. Po zmagi Olimpa Lendavi so Celjani na domačih tleh v hudi vročini komaj uspeli preskočiti prvo stopnico v kvalifikacijskih tekmah za vstop v SNL. Današnja tekma ni zadovoljila 400 gledalcev. Obe	moštvi sta	pokazali
slab nogomet,	s kakršnim	ne	bi
uspevali v SNL.
V prvem delu je Olimp precej boljše igral kot nasprotnik. V vodstvo so prišli gostje v 13. minuti, ko je Gobec neposredno iz bližine povedel Nafto	v vodstvo.	Sele	v
25. minuti je Olimp izkoristil svojo premoč in Coklič je izenačil na 1:1. Strel bi bil vratar Nafte lahko' ubranil. Napadalci	Olimpa so	bili	še
naprej v ofenzivi, vendar brez učinka. Ob tem velja zapisati, da so imeli napadalci smolo pri strelja-
nju na vrata Nafte, saj so kar trikrat zadeli vratnico. V drugem delu je Olimp močno popustil in Nafta je vsebolj prevzemala pobudo V svoje roke. Ta pobuda je gostom prinesla tudi uspeh, s&f je v 67. minuti Gobec ponovno povedel • Nafto v vodstvo z 2:1. Ko je že vse kazalo, da bosta morala tekmeca odigrati še tretjo tekmo na nevtralnih tleh, je 4 minute pred koncem Hojnik II. z levega krila streljal neubranljivo v levi zgornji kot in izenačil na 2:2. Neodločen rezultat je torej omogočil Olimpu, da se bo v nadaljnjih kvalifikacijah potegoval za legitimacijo za nastope v SNL. Prihodnjo tekmo bo Olimp igral z Bratstvom v Hrastniku.
Olimp:	Gorjup, Kolenik, I£va-
stič, Cater, Hojnik I., Ratej, Demi-rovič, Ubovič, Coklič, Hojnik II., Vogelsang.
Nafta: Sekereš, Bači L, Kepe, Posedel, Perša, Varga, Gobec, Bači II., Matičič, Horvat I., Horvat II.
Strelci: Coklič in Hojnik II. za Olimp, za Nafto Gobec 2.
Sodnik: Ljujič iz Maribora.
Tomos : Bratstvo 3:2 (1:2)
Koper, 30. jun. — V Kopru morali enajsterici Bratstva iz Hrastnika in domačega Tomosa igrati po veliki vročini. Zmagali so sicer mačini, vendar niso mogli nadoknaditi velike razlike, kajti v Hrastniku so minulo nedeljo doživeli visok porazi Zmaga z enim golom prednosti je bila premajhna, da bi lahko Tomos še naprej kandidiral za vstop v SNL.
Domačini so bili sicer boljši v prve pol ure, vodili so tudi z golom prednosti, vendar so gostje nenadoma izenačili z golom, pri katerem so si pomagali z roko. To je povsem zmedlo domačine, ki so nato dopustili, da gostje celo povečali prednost. V II. polčasu je bila igra sicer enakovredna, vendar je razpoloženi Kartal dosegel še dva gola za Tomos. Pri zadnjem je sodnik spet zagrešil napako, tokrat v škodo gostov, kajti pred tem je bil očiten prekršek nad igralcem Bratstva.
Tomos: Krašnja, Gombač (Mihelič), Vidakovič, Šker, Colič, Bertok, Kresin, Pirc, Kartal, Skoljanc, Ka-kalič.
Bratstvo: Pupler I, Pupler II, Kavšek, Laneger, Krafogel, Klemen-šek, Prašnikar, Ocepeh, Trinkar, Jager. Prelec.
Strelci: za Tomos Kartal v 24., 63. in 73. min. ter Prašnikar v 35. in Prelec v 39. za Bratstvo.
Sodnik Čučnik iz Ljubljane je sodil z večjimi napakami.
'iri*,EinriD nniT
V BEOGRADU
pripravljenih
21 MEDALJ
Pred petini tekmovanjem za pokal Evrope v orodni telovadbi
Danes teden bo Beogiad v središču pozornosti. Po celi vrsti kvalitetnih prireditev, ki so bile v zadnjih letih v našem glavnem mestu, bodo v Beogradu nastopili še najboljši telovadci Evrope in pomerili svoje moči za naslov evropskega prvaka. Prijave kažejo, da bo zbrana vsa evropska elita in zato upravičeno pričakujemo, da bomo videli mnogo lepega.
Sveže imamo še v spominu dogodke pred dvema letoma, ko smo z nestrpnostjo pričakovali vesti iz Luksemburga. Tokrat nam bo televizija nekoliko skrajšala razdalje z Beogradom in gledalci širom Evrope bodo imeli priložnost prisostvovati veliki borbi za naslov evropskega prvaka. Miro Cerar stoji pred odgovorno nalogo, saj je znan izrek, da je težje obdržati naslov kot pa si ga pridobiti. Če povemo še to, da še nobenemu tekmovalcu ni uspelo dvakrat osvojiti naslova evropskega prvaka, potem bomo razumeli, kakšna psihična obremenitev teži Mira Cerarja. Kljub temu pa verjamemo, da bo Miro zmogel tudi to težko preizkušnjo.
V soboto torej bomo dočakali slovesno otvoritev V. tekmovanja za pokal Evrope. Telovadci bodo spet dva dneva v središču pozornosti. V Beogradu imajo pripravljenih 21 medalj - tri za skupno oceno in po tri za posamezna orodja - kdo jih bo dobil pa bomo zvedeli v nedeljo zvečer.
Za vsakega športnika je seveda najpomembnejši nastop na olimpijskih igrah. Razumljivo, da je zelo pomembno tudi svetovno ali pa evropsko prvenstvo, vendar so olimpijske igre nekaj, kar je za vsakega športnika višek doživetja. Tako kot v vseh ostalih panogah, so tudi priprave orodnih telovadcev prirejene tako, da tečejo od enih do drugih olimpijskih iger. Prvo leto po olimpiadi resda trening nekoliko popusti, vendar že naslednje leto so orodni telovadci spet sredi trdega dela. Orodna telovadba je zelo zahtevna športna panoga in zato strokovnjaki že takoj po vsaki olimpiadi zberejo okrog sebe mlajše tekmovalce, ki imajo pred seboj štiriletno naporno delo, ki je potrebno, če hočemo, da je mladi tekmovalec za olimpijske igre dobro pripravljen.
Ob rob letošnjih priprav
Za lansko svetovno prvenstvo v Pragi je imela Jugoslavija razmeroma dobro pripravljeno vrsto. Bilo je pričakovati, da bomo to kvaliteto obdržali ali pa jo celo izboljšali. Zal~ pa je tehnični odbor GZJ ostal s praznimi blagajnami in s sistematičnim delom ni bilo mogoče nadaljevati.
Letos je na vrsti tekmovanje za evropski pokal pri nas doma. Ker bo prihodnje leto olimpiada, je bilo pričakovati, da b6mo tekmovanje za evropski pokal izkoristili kot temeljito, pripravo za pomembne dogodke v Tokiu. Res je, da je bilo že vnaprej jasno, da bo Miro, Cerar zanesljivo nastopil no. evropskem prvenstvu. Odprto pa je bilo vprašanje za drugo mesto. Prav zanj bi se moralo v predolimpijskem letu potegovati 6 do 8 tekmovalcev, ki bi morali s težkimi prvinami skušati doseči uvrstitev v reprezentanco. Skratka, kvalifikacijska tekma za vstop v reprezentanco bi morala biti v znamenju ostre borbe vsaj 8 tekmovalcev. Na evropskem prvenstvu bi resda nastopila le dva. toda vsi ostali bi lahko s pripravami nadaljevali, in prihodnje leto. bi imeli odlično vrsto za olimpijske ime.
Toda. — kot rečeno — s praznimi blagajnami vi si-stem.atičnena. dela. N-ihnlie ilustrira situacijo dejstvo, da. je kilo za letošnje priprave telovadcev za. evropsko vrvenstpo na ra^volann komaj pnn.non din. Pri tem pa se spomnimo lapskena evropskega p-vonstva. p at.
letikj. ki ie kilo prav tako kot l otašnjc prvenstvo v orodn1 telovadbi vri nar doma. 'Voda po sredstvih, še telovadci ve morejo primerjati, z atleti.
Posnetek prikazuje Tineta Šrota v preskoku na lanskem svetov-tovnem prvenstvu v Pragi
Tine Šrot
FIZIČNO SEM DOBRO
PRIPRAVLJEN
V zadnjih letih je Miro Cerar neprekosljiv na konju z ročaji. Njegova vaja pomeni višek, kar je doslej nekdo pokazal na tem
orodju.
Miro Cerar
ČIMMANJ
SPODRSLJAJEV
Pred dnevi je ljubitelje orodne telovadbe precej prizadela vest, da je Miro Cerar nekoliko poškodovan in da bo mogoče moral colo na manjšo operacijo. Podkožno gnojenje na prstu bi kmalu prekrižalo njegove račune in priprave, vendar so zdravniki pravočasno posredovali in z antibiotiki preprečili nadaljnji razvoj gnojenja. Miro Cerar se zdaj že' spet vestno pripravlja in prst ga prav nič več ne ovira pri njegovem treningu.
Sicer pa, kot pravi, poteka delo po načrtu, ki sta ga pripravila s trenerjem Borisom Gregorko. Najprej je imel trening razdeljen tako, da je vadil največ na treh orodjih. Nato pa je pričel s treningom na vseh orodjih. Od dopolnilnih špor-. tov pa je gojil le tek, pa še tega v zadnjem času zelo malo. V zaključnih pripravah je trening namreč zelo ozko specializiran, tako da se posveča le posameznim orodjem.
Ali bodo vaje zelo spremenjene?
— Sprememb pravzaprav ni dosti. Vaje so skoraj takšne, kot so bile na svetovnem prvenstvu v Pragi. Nekoliko sta le spremenjeni vaji na krogih in v parterju. Na vseh orodjih imam namreč še veliko možnosti, da elemente, ki jih že dalj časa delam, pokažem še bolj
vrhunsko. Ce mi bo to uspelo, bo to že velik korak naprej, želim si le, da ne bi napravil nobenega oziroma, da bi imel čim manj spodrsljajev, potem pa bom zadovoljen.
Kaj pa nasprotniki?
— Po prijavah sodeč sem prepričan, da bo nastop v Beogradu zares kvaliteten. Vem, da so vsi zelo dobro pripravljeni, med njimi prav gotovo najbolje sovjetski tekmovalec SaMin. Sicer pa bo kot vsa druga tekmovanja tudi letošnje evropsko prvenstvo huda živčna vojna za vsakega tekmovalca. Ze danes veva s Tinetom, da bo najino spanje od sobote na nedeljo zelo skromno. Psihičen napor je namreč tolikšen, da človek ne more in ne more zaspati, pred očmi ima neprestano odgovornost, ki ga čaka na tekmovanju. Sicer pa smo tega tekmovalci že navajeni, saj to pač sodi k vrhunskim nastopom.
Miro Cerar se je pred dvema letoma vrnil iz Luksemburga zares zmagoslavno, šest medalj je prinesel s IV. evropskega prvenstva, mimo tega pa pokal najboljšega tekmovalca na evropskem prvenstvu. Tokrat bo nastopil pred domačimi gledalci in prepričani smo, da se bo potrudil kot se potruditi zna in prav gotovo nas ne bo razočara)
Posebno v zadnjem času je Tine Šrot, naš vrhunski orodni telovadec, dosegel nekaj pomembnih uspehov. 24-letni študent Visoke šole praznuje letos 10-letnico, kar je prvič stopil v telovadnico in se spoznal z orodji, ki mu danes pomenijo več kot pol življenja. Ze kmalu potem jc začel nastopati na prvih tekmah in si tudi priboril mesto v mladinski republiški reprezentanci. Leta 1958. je nastopil v mladinski državni reprezentanci v Italiji v Bologni. Dve leti kasneje pa je prvič oblekel dres z dr-žavnim grbom, ko je članska reprezentanca nastopila na Poljskem. Uvrstil se je tudi v olimpijsko vrsto za nastop v Rimu, vendar je ostal le rezerva. Lani Je bil na državnem prvenstvu tretji, nastopil je na svetovnem prvenstvu v Pragi, jeseni pa je bil na turnirju za pokal Naumovskega v Skopju drugi. Bil je drugi na letošnjem turnirju republik v Ljubljani in peti na mednarodni tekmi v Amsterdamu. Na letošnjem državnem prvenstvu, ki je bilo tudi izbirna tekma za nastop na evropskem prvenstvu je v poljubnih vajah osvojil drugo mesto in si priboril mesto v reprezentanci.
Obiskali smo ga pri treningu v študijski telovadnici, kjer skuša z vestnim delom še do podrobnosti' obdelati posamezne elemente vaj, s katerimi bo nastopil na prvenstvu v Beogradu. Kljub vročini, ki je zadnje dni nastopila v Ljubljani, pravi, da je prijetneje telovaditi ob lepem vremenu, kot pa če dežuje. Pogled na kopališče Ilirije skozi okno ga sicer spomni, da je zdaj čas za prijetno kopanje, toda kot sam pravi, se je za zdaj temu odpovedal, pošteno pa se bo okopal potem ko bo za njim pomembna prireditev v Beogradu.
Na vprašanje, kaj sodi o svojih vajah za letošnje evropsko prvenstvo nam je dejal:
— Menim, da bodo moje vaje po težini nekje v povprečju. Ce bom vse v redu opravil, bo tudi rezultat pri končni uvrstitvi nekje v sredini. Od posameznih vaj menim, da je tista na krogih le nekoliko nad povprečjem, saj imam v njej pet težkih prvin. Tudi za preskok, če mi uspe, računam, da bom dobil solidno oceno. Najbolj pa se bojim nastopa na konju, čeprav na treningu vedno dobro vadim tudi na tem orodju. Na tekmah pa mi je konj z ročaji že večkrat povzročal težave.
Med katerimi tekmovalci je treba iskati kandidate za prvo mesto?
— Orodna telovadba je v zadnjih letih zelo napredovala, še na olimpiadi v Rimu so Japonci in sovjetski tekmovalci predstavljali razred zase, danes pa ima že skoraj vsaka država kakšnega posameznika, ki je sposoben uvrstiti se v vrh evropske elite. Prav zato menim, da bo tekmovanje v Beogradu izredno zanimivo, saj je sredina precej napredovala. Med kandidati za prvo mesto bi prištel pet imen: Sovjetska tekmovalca Šahlina in Kermedelidija, Italijana Carmenuc-cija in Menichellija ter Mira Cerarja. Vseeno pa bi od teh petih izločil še dva — Šahlina in Mira. Sahlin je zelo izkušen in znan tekmovalec, saj je bil svetovni, evropski in olimpijski zmagovalec. Prepričan sem, da bo vse vaje opravil takorekoč brez napak, Miro pa ga bo lahko premagal le, če bo tudi sam izpeljal vaje brez spodrsljaja. Menim, da ima Miro po težini nekoliko težje vaje in prav to bo lahko odločalo o končni uvrstitvi.
Kaj pa letošnje priprave?
— Nimam rad skupnih priprav in se mnogo bolje počutim, če delam sam po svojem razpoloženju in se mi zdi, da je tudi rezultat boljši. S treningom sem zadovoljen, saj sem program, ki sem si ga zadal, izpolnil. Dosegel sem splošno kondicijo, ki je potrebna, mimo tega pa sem otežil vaje na krogih
in na konju. Delam tudi vaje za moč in za notranje organe. Skratka, fizično sem dobro pripravljen, če mi bo uspelo pripraviti se psihično, sem prepričan, da bom uspel pokazati tudi na tekmi to, kar zmorem na treningu.
Več kot uro je trajal naš razgovor s Šrotom, ki je med tem vestno treniral, od časa do časa pa je zadihan sedel na klop in nadaljeval s pogovorom. Vse njegovo delo na posameznih orodjih je spremljal zapisnikar s štoperico v roki in vestno beležil v znoisruk. Prvič namreč naša dva vrhunska telovadca Cerar in Šrot trenirata tako, da je ves trening zabeležen. Ti podatki bodo kasneje lahko obsežen material za študijo o vrhunskem treningu pri telovadbi in kot kaže, bodo prav ti zapis1-1 -'""'i študentu Visoke šole za diplomsko nalogo.
Na zadnje vprašanje kaj si privošči za razvedrilo, pa nam je Tine Šrot dejal, da mu ostane malo časa, saj je treba misliti še na izpite. Včasih ostane nekaj časa za kino in morda za sprehod. Zadnjič, pravi, je šel na sprehod po Tivoliju in si privoščil žabji koncert, zato pač, ker je zastonj ...
Od leta 1955 prireja Mednarodna gimnastična zveza (FIG) evropska prvenstva oziroma tekmovanje za evropski pokal. Te prireditve so na sporedu med olimpijskimi igrami in svetovnimi prvenstvi. Tekmovanja na teh prireditvah pa so nekoliko drugačna kot na olimpijskih oziroma svetovnih prvenstvih. Za vsako evropsko državo lahko nastopita največ dva tekmovalca, in sicer v šesteroboju s poljubnimi vajami, razen tega pa še posebej v finalnem tekmovanju na posameznih orodjih, kjer tekmuje 6 najuspešnejših.
1955 — Frankfurt. Nastopilo je 37 tekmovalcev iz 19 držav. Sovjetski telovadec Boris Sahlin je dosegel prvo mesto in s tem enega svojih prvih velikih mednarodnih uspehov, katerim je pozneje priključil še celo vrsto. Na posameznih ortod-jih še niso tekmovali posebej, ampak so vzeli za vrstni red kar rezultate iz šestero-boja. Jugoslavijo sta zastopala Čaklec in Jurjevič,
1957 — Pariz. 38 telovadcev iz 21 držav se je borilo za naslove in medalje. Sahlin ni branil naslova prvaka. V Pariz je sicer dopotoval, vendar je moral ostati zaradi gripe v postelji. Tudi drugi predstavnik SZ Jurij Titov je nastopil z vročino. Pot je bila odprta mlademu in talentiranemu Spancu Joaquimu Blumeju. Za Jugoslavijo sta spet nastopila Čaklec in Jurjevič. Čaklec je z vajo na konju prinesel Jugoslaviji prvo medaljo na evropskih prvenstvih.
1959 — Kobenhaven Udeležba je narasla na 41 tekmovalcev iz 21 držav, med katerimi ni bilo Blumeja, ki je pri letalski nesreči izgubil življenje. V neverjetni formi je bil Jurij Titov, ki je zmagal s precejšnjo prednostjo. Prvič bi moral za Jugoslavijo nastopiti Cerar, vendar je bil bolan in tako sta startala za barve Jugoslavije Čaklec in Petrovič.
1961 — Luksemburg — rekordna udeležba s 44 telovadci, ki so zastopali 22 evropskih držav. Miro Cerar je doživel svojo prvo popolno afirmacijo.
1 1			
			mm i
	IM		■IMU
Štiri dosedanja tekmovanja		za evropski pokal so prinesla	
j-' nekaterim evropskim telovadcem kar precejšnje število me-			
dalj. Na vrhu lestvice je po osvojenih medaljah Jurij Titov,			
svetovni prvak z lanskega svetovnega			prvenstva v Pragi.
Doslej je zbral že 14 medalj, od tega 8			zlatih, 4 srebrne in
I 2 bronasti. Takoj za njim je		na lestvici Miroslav Cerar s	
6 medaljami, od naših	tekmovalcev je		na tej lestvici le se
Čaklec z 1 bronasto medaljo.			
Vrstni red po osvojenih medaljah pa je naslednji:			
	zlate	srebrne bronaste skupaj	
Titov (SZ)	8	4	2	14
Cerar (J)	4		2 6
Sahlin (SZ)	4	1	5
Blume (Sp)	4	1	5
Thoresson (Šved)	2	1	2	5
Azarjan (SZ)	2	2	4
Bantz (Z. N.)	1	2	1	4
Stolbov (SZ)	1	' 2	1	4
Sronstedt (Šved)		3	1	4
Menichelli (It)1	1	1	1	3
Fivian (Svi)	1		2	3
Carminucci (It)	I		2	3
Benker (Svi)		1	2	3
Leontijev		3	3
Kestela (Fin)			3	3
Fiirist (Z. N.)		1	2	3
Na lestvici je še 5 tekmovalcev z 2 medaljama in 8 tek-			
movalcev z 1 medaljo.			J