9. Štev.
v Murski Soboti, dne 15. mája 1921.
Poštnina plačana v gotovini.       ӀӀ. leto
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO
v MURSKI SOBOTI, Lendavska ulica št. 61.
OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE IN 80 mm ŠIRINE K —
Izhaja vsako nedeljo.
Posamezna številka velja 2 kroni.
NAROČNINA: ZA	CELO LETO	—	80	K
ZA POL LETA —   —	—	—  —	 —	—	40	K
ZA ČETRT LETA — — — — —	20 K
ZA 1 MESEC —  —  — — — 7 K
Resolucije.
Na prvom velkom gyülejši „Jugoslovánske demokrátske stranke“, šteri se je obdržo v Murski Soboti preminočo nedelo, so sledéče resolucije bilé sprejéte :
Somišleniki zbráni na velkom gjülejši „Jugoslovanske demokrátske stranke“ v Murski Soboti dné 8. mája 1921 zahtevajo.
1. da taki záča voziti železnica M. Sobota—Hodoš, s kém se zlejša prebivalcom dalejšnji vési pot v M. Soboto, s tém pa se vérstveno pomága M. Sobota sáma;
2. energično i silno delanje železnica M. Sobota—Ormož, ki nás po najkrajšoj najcenejšoj poti zvéze s sredino naše domovine i sosednimi orsági;
3. Nastavitev törvénjséka v M. Soboti za birovije kre obej stráni Mure, za šteroga že jeste pripráven hram i je M. Sobota nájlepše središče za tou ;
4. popravo hib pri raztálanji grofovske zemle i nastavitev pravične komisije za tálanje drv; Protestiramo proti nakani, da bi se grofovska zemla nezáj vzéla v ednotno vörtivanje agrarne reforme ;
5. izdávo slüženj pisem i razglásov tüdi po našoj reči i da se sposobni domačini v orsačko slüžbo prevzemejo ;
6. vpelanje slüžbeni dnévov birovije i politične oblásti v Gornji Lendavi, Križavci i Beltinci, s kém se lüdstvi prišpara vnogo cajta i stroškov ;
7. nareditev končne meje ; pri tom se naj v račun vzeme, da pri Monoštri prek denéšnje demarkacijske linije tüdi Slovenci prebivajo, ki si samij želejo k Jugosláviji prikapčeni biti. Orsačka meja more iti po Rábi, ár bi to bilo edino pravično za nás Slovence i za celi orság ;
8. prenareditev sodni okrajov v tom mišlenji, da bi fare Beltinci, Törnišče, Bogojina i Črenšovci spadnole k Murskoj Soboti ;
9. vračun vzétje naše krajine pri raztalanji orsačkoga posojila za polodelce.
Poročilo od gyülejša.
V nedelo dné 8. mája t. l. od 11. do 12. vöre se je obdržo v Murski Soboti pred hotelom Dobrai prvi velki gyülejš Jugoslovanske demokrátske stranke. Gyülejš je odpro predsednik Krajevne organizácije JDS. za Mursko Soboto i okolico gosp. dr. Igo Janc. Pozdravivši više 1600 navzoči je povdárjao, da je preci Sobočancov domačinov i tüdi po svojem pozvánji k nam premeščeni bratov prišlo do sporazuma z želov, pomágati sirmaškomi prekmurskomi lüdstvi pri njuvi težávaj i njim iti na roko privsem dugovánji. Da bi nam prineslo
to delo dosta dobroga, je potrebno, da vsi vküper delamo, to je da se vse organizira i vsakši pristopi k ednoj partáji, štera bi bila zadosta močna, pravične žele lüdstva tüdi v istino obrnoti. Naprej prinesé, da je gnes takša partája pač samo JDS., drüga najmočnejša v celi Jugosláviji, ki podpira vse stane ednáko. Nej zadosta, da se čüjejo naši glási v Ljubljani i kakši rüo od toga včási v Belgrád vdári j naš glás more biti tak močen, da ga razločno čüjejo tüdi v Belgrádi. Záto se je nastavila Krajevna organizácija JDS. v Murski Soboti i se ešče več takši gorpostavi po drügi ménši središčaj Prekmurja. Opomni lüdstvo na kancalajo partáje v Murski Soboti, tam, gdé je bila glávna trafika. V tej kancalaji dobi vsakši človek brezpláčno vsakšeféle informácije.
Rejč se predá gosp. Viktori Cipoth. Té začne govor s priličnov zgodbov od očo, ki je meo seden sinov. Oča k sebi pozové vse sinove; vzeme seden šib i je spleté v pametničo ; potom dá pametnico nájmlájšemi sini v roke in njemi právi, naj jo stere. Da se sinovi pametnica samo vugnola i nej pa strla, tak dá tisto pametnico drugomi i vsakšemi sini po rédi v roke, da bi jo šteri streo. Pametničo pa nonč eden sin nej mogo streti. Zdaj oča pametničo razpleté i vsakšemi sini edno šibo v roké dá, pa njim právi, naj proba vsakši šibo potreti. Vsakša šiba se je z lehka vugnola i vsakša se je strla. Oča sinom právi, tak de se vam v živlenji godilo ; či te vküp držali, či te si zložni, vam nišče nikaj nemre, či nej, pa se vam bo slabo godilo. Govornik priporoča navzočim zložnost i vküp držánje. Eden človek nemre gnes nika doségnoti, vsi vküp pa lejko dosta dobroga doprineséjo. Brezi zložnosti, brezi organizácije se nikaj nemre doségnoti, posébno gnes nej, gda vnožina nevol tere naše lüdstvo. Granice so zaprete i previsika váma se beré za izvozno i tüdi pri vozno blágo. Či poleg porcije človek kaj pita pri dávčnom urádi ali pa ščé, znati zakoj má telko pláčati, njemi taki brezi vsega ešče ednok telko porcije navržejo. Pri štemplanji pejnez so nam, 20 % odtégnoli i obečali, ka nam tou nazáj pláčajo ali za porcijo zaračunajo, ka pa se ešče gnes nej zgodilo. Pri dávčnom urádi v Murski Soboti leži 360 jezerski bank, štere so bilé spoznane za nej dobre. Zakaj se lüdstvi že nezáj ne dájo v punoj vrednosti, zakaj so vse té nerédnosti ? Poleg slüžbeni vör pri civilnom komisarijáti se je vnogomi velki trüd s stroškami povzročo. Kelko poti i stroškov se je našim lüdém narédilo zavolo obnovitvi obrtni listov, tou tisti znájo, šteri so s tém posle meli. Orság se naj rédno skrbi za invalide i drüge zavolo bojne direktno ali indirektno ponesrečene, ki so pomoči istinsko potrebni. Rávno tak je potrebno, da se delanezmožni starci brez doma ali drüge vrednosti oskrbijo. Okoli predstojéči dugovánj se sükajoči govor se je lüdstvi jáko dopadno.
Natou je prevzeo rejč kral. notár gosp. Anton Koder. On govori, da je od zádnjega vékšega gyülejša minolo šést mesecov. Zdelo se je,
da je interesiranje lüdstva za dogodke v orsági popolnoma záspalo. Ali či vidimo gnes pred sebov više edno in pou jezero velki šereg zbráni, Známo da je tomi nej tak. Tistoga cajta je nastopila Domáča vérstvena stranka. Zbrodila je krivice i je svojim prizadevanjom že večféle dobroga doségnola. Liki potrebno je ešče več doségnoti. Zdaj za našim hrbtom stoji JDS., štera nam bode pomagala, záto podpérajmo jo tüdi mij ! Med prve nevole, štere nás terejo sliši stojéča železnica Hodoš—Murska Sobota. Orság plačüje z naši trüdov nameščenec pri tój železnici, a tá pa ne vozi. Zahtevati moremo, da tá železnica záča taki voziti. Rávno tak moremo silno zahtevati, da se kak najhitrej mogoče naredi železnica od M. Sobote—Lotmerk v Ormož. Nesmemo pa v to privoliti, da bi se namesto té železniške zvéze narédila železnica od Murske Sobote v Dolnjo Lendavo, kak tou ništerni špekulanti z D. Lendave želijo na kvár M. Sobote i na škodo celoga Prekmurja kakti orsága samoga. Oprvim se more železnica M. Sobota— Ormož narediti i potom naj pride na réd povanje železnice Radgona—M. Sobota—D. Lendava. M. Sobota leži v sredini Prekmurja i je najbole priprávno mesto za nastavitev okrožnoga sodišča (törvényszék), štero orság nameráva dati gorpostaviti za Pomurje, tou je za birovije kre obej stráni Möre ; Lotmerčanski patriotje želijo okrožno sodišče v svoj váraš, a tou bi nikak nej odgovárjalo istinskim potrebam gledoč lege i sposobnosti za vérstveni razvoj v bodočnosti. V Murski Soboti je potrebno vpelati mesečno Živinsko senje i tüdi vsakši keden drovno senje. Končno opomina lüdstvo, naj se hábajo brezvestni hujskáčov i agitátorov, ki sejajo nezložnost i nezavüpnost za svoj lastni hasek, siromákom pa v kvár. Či se tém puntarom ne dopádne v Jugosláviji, naj idejo tá, kama je hinavčija vlečé. Govornik je prinešene zadeve v olepšanoj formi pojasno, tak da so njegove rečij navzoči odobrávali.
Potom je nastopo gosp. Vince Šeruga s svojim govorom. Začévši :
»Boža roka nas stvorila,
Slovenska mali nas rodila,
Slovenska zemla nas redila« — -------
V lepi rečáj se spominja naši slovenski očákov živočih pred 1400 letaj, šteri zemla se je razprestérala od Tirolskoga gor do Donave približno od Beča do Budapešta i na jug prek Dráve i Sláve doj do sivoga morja. Té indašnje velke sláve i dike severni ostánek smo mi Slovenci, ki prebivamo od Rábe do Mure, od Radgone do D. Lendave, na šteri prostor so nas odrinoli z Ažije prišévši divjaki. I ešče gnes živéjo Slovenci pri Monoštri i pri Radgoni, šteri trdoj osodi podvrženi čákajo na rešitev. Eti zbráni zdignemo naš glás za tou, da se krajina nej odrešeni Slovencov pri Monoštri k Jugosláviji prikapči ! Tak zahtevamo končno nareditev mej, štere pa se naj tém prvlé za stálno narédijo.
Stran 2.
PREKMURSKI GLASNIK
15, mája 1921.
Rojeni Slovenci smo i da mij to pripoznamo, se samo obsebi razmi, ka smo Slavi i da smo zvézani z južnimi Slávi, pripádnemo k Jugoslávom rávno tak kak Hrvati i Srbi. Kotriga velke Jugoslávije, naše nove domovine smo, gdé ščémo verno spunjávati naše dužnosti, a pridobiti pa tüdi nam potrebne pravice. Predvsém protestiramo žé vnaprej proti namerávi, da bi se po zaslugi demokrátske partáje med naše siromaško lüdstvo raztálána zemla nazáj vzéla v direktno vörtivanje agrárne reforme. Zahtevamo pa, da se moro vse narejene hibe pri raztálanji grofovske zemle popraviti. Zahtevamo, da dobimo primeren tao od onoga 100 milijonskoga kredita, šteroga je orság dao za pomouč siromaškim poledelskim vértom i štero penezno posojilo se brez intereša ali proti fál intereši i dugoletni demortizáciji (nazájplačüvanji) lejko dobi. Potrebno je se skrbeti za tou, da naše lüdstvo pri bójnskom posojili i v kase dáni penezaj k kvári ne pride. Naglašüje, da so sobočke banke nej sposobne vérstveni razvoj našega lüdstva naprej pomočti. Záto je silno potrebna akcija za nastavitev prekmurske posojilnice na fundamenti zadruge (hitelszövetkezet), ki lüdstvi po prostoj kratkoj poti peneze dá za fál intereš pri najménši drügi stroškaj. (Posojilna zadruga se je žé tisti dén po poudnávi gospostávila.) Zahteva ednákovrednost naše prekmürske rejči s knižnov slovenščinov pri lokalni oblástaj, potom da se moro razglási i drügi dopisi od uradov v nam razumlivoj domačoj rejči izdavati, nadale da se v prvom rédi naši sposobni domáči lüdjé moro v držávno slüžbo gor vzéti. Zahteva vpelanje Slüžbeni dnévov za politično oblást i birovijo v Gornji Lendavi, Križavci i v Beltinci. Zaklüjči svoj govor povdárjajoč, da je demokrátska stranka pripomogla, da dobimo v Rakičani kmétsko šolo, da smejo naši polski delavci (šlavončari) na Vogrsko na delo iti i se njim zaslüžek po sklenjenoj pogodbi tüdi v zrnji zagvüša. Demokrátska stranka ki se za nás skrbi i nam dobro ščé, naj živé ! Govornik je natelko interesa zbüdo med navzočimi za poedne dugovánja, da je zvonec mogo ponovno pomiriti navdüšene dühove.
Po etom je ing. a., Wolfart prečteo vküp postavlene resolucije, od šteri se na prvom mesti denéšnji novin poroča i štere so od navzoči ednoglasno sprejete bilé;
Končno dr. Janc pozové navzoče, či štoj meo kaj povedati, naj roko vzdigne. Ar se je nišče nej oglaso, se je vsém za obilno navzočnost i pazlivost zahválo i je s tém gyülejš zaklüčo.
Zaščita držáve.
V zádnjem cajti so začnoli ništerni lüdjé, šterim naša demokrátska držáva nedovoli brezi dela, z cécanjom siromaškoga lüdstva dober žitek meti, proti držávi gučati in šinfati proti oblástaj. Gda pa pride orožnik, té se pa tej junáki v guči skrijejo. Záto je zdaj naša vláda v Beográdi in Ljubljani vödála sledéčo naredbo (rendelet), z šterov tém junákom konec naprávi.
Naredba se glási :
§ 1.
Vsako jávno zasmehovabje, zasramovanje in omalovažanje držáve, ustave in zákonov, vojske in posameznih plemen trojeiménskoga národa Srbov, Hrvátov in Slovencov, nadale jávnih ob!istov in oblástveni odrédb kak tüdi vsako kázanje odpornosti in vsako ščuvanje zoper njé je prepovedano.

Dejanje se je jávno slorilo, či se je izvršilo na obče dostopnom kráji tak, da ga je opazilo več nego dvej osebi, ali či se je dejanje izvršilo pred več nego dvema oseboma, kolikor ni omejeno na domačo obitelj, ali či se je dejanje izvršilo
s tem, da se je tiskovina, drügi spis, podoba, zástava ali znák razširjala ali na obče dostopnom kráji nabila ali razstávila.
§ 3.
Ne gléde na to, ali se morda uvede kazenskosodno postopanje, kaznüjejo prestopke té naredbe politična okrajna oblástva, oziroma policijska oblástva, z štrofom od 20 K do 10.000 K ali z záporom od 24 vör do 3 mesecov ali pa z štrofom in z záporom obenem. Štrof se steka v siromaški zaklád občine, v štere okoliši se je kaznivo dejanje izvršilo.

Naše čtenjáre opozárjamo, ka naj bodo previdni. Naj se nišče nedá zapelati k takšim dejanji, za šteroga de kaštigani.
Prekmurska posojilnica.
Preminočo nedelo popoudnévi ob dvema se je pri Dobrai v Murski Soboti obdržalo tanáčivanje povábleni za začétek edne posojilnice na zadrüžnomi fundamenti. K tomi pogučávanji je prišlo 30—40 lüdi z M. Sobote i okolice. Gosp. dr. Igo Janc je pozdravo navzoče i predstavo gosp. tájnika Lesničarja z Celja, ki je prišo od centrala zadrüžni posojilnic. Razložo je pomejn i cil kakti potrebnost takši posojilnic v Prekmurji, predvsém pa v M. Soboti.
Potom je predao rejč gosp. notáriši Kodri, ki je organizácljo namerávanoga peneznoga podvzétja raztolmačo. Po več stranskoj debati se je na predlog od večine navzoči sledéče sklenilo : V Murski Soboti se gorpostávi penezno podozétje (Kasa) na zadrüžnoj podlági po iméni »Prekmurska posojilnica« z glavnim cilom, da lejko gda štéč svojim kotrigam s peneznim posojilom pomoč ponüdij proti dobromi intereši. Edna akcija de koštala 50 K ; vsakša kotriga posojilnice more najmenje edno akcijo podpisati i pláčati. Poleg toga pa je akcija zavézana na to, da podpisec akcije more v pripetnosti slaboga vörtivanja posojilnice za pétkrátno vrednost akcije ali za 250 K dober státi. Pláčane akcije vsigdár lastnina kotrig ostánejo i se na želo proti edno letnoj odpovedi moro gda štéč vöpláčati. Nato so navzoči podpisali akcije i potom se je zebrálo i zvolilo 5 kotrig za vodstvo (načelstvo) i 3 kotrige za kontrolo. Po etom se je pogučávanje zakljüčilo.
Z nastavitvov »Prekmurske posojilnice« je prvi stopáj narejeni za tou, da pri tom peneznom podvzétji lejko vsakši človek po svojoj moči tao vzeme pri tom začnjenom vérstvi. V prvom rédi pridejo vsi naši máli i velki vérti za tou v račun i domáči bogatoši, potom pejnezi zvünešnji lüjdi naše držáve i ešče lücki orságov, nakelko nam bode za neprejdek i razvoj našega vsega vérstva potrebno. Prekmurska posojilnica more postáti fundament i mera naše vérstvene moči i zavüpnosti. Tou bode istinska zaslomba i samopomoč za vsakšega i za nás vse. Ne zaprávlajte, šparajte, ár po cajti bodo pejnezi pá v žéli ! Dobro Premislite i preračunajte prvlé, kak žmetno ali lejko prislüžene pejneze vödáte ! Nej je vse potrebno, ka se vnogim očám dopádne, ka nousi diši ali ka gut poželi ! Ne bodite lejkomišleni, pazite, vsigdár i vsepovsédi šparajte ! V vrlom pametnom deli i v šparanji je vnogo naše sreče skrite, pa tüdi velki tao naše lepše bodočnosti. S tém se vspodbüjate i povábite vsi razmeti prebiválci k pristopi k našoj novoj Prekmurskoj posojilnici.
Prekmurske trgovce prosimo, naj naročijo naše novine na odajo. Dobijo od vsake numere 40 filejrov !
NOVICE.
Osebne vesti. Svojé mesto kak vodja sobočke birovije je zapüsto g. dr. A. Poznik. Odišo 
je v Sevnico ob Sávi, gdé prevzeme vodstvo tamošnje birovije. Za cajta svoje slüžbe med nami je pokázo velko zanimanje za naše potrebščine ter je šou našemi lüdstvi vsigdár na roko. Želejmo njemi na novom mesti vse nájbougše, mi mo ga obdržali v nájlepšem spomini. — Na njegvo mesto je prišo g. dr. Jakob Konda, koga trnok lepo pozdrávlamo med nami.
Carinarna (Vámhivatal) v Murski Soboti se je preselila iz Šolske ulice v Aleksandrovo cesto. Nastanjena je v hiši gosp. živinozdravnika Nemeša.
Zborovanje trgovcev. Ustanovni občni zbori gremija trgovcev za Prekmurje, šteri se je vršo v prostorih Fliszár v Murski Soboti. Udeležba je bila kljub slabomi vremeni nad vsa pričakovánji velka in so bili zastopani trgovci iz vse krájov Prekmurja. Zborovanje je vodil g. Brumen trgovec iz Murske Sobote. G. Čeh trgovec iz M. Sobote nam je natanko povedao, zakaj je potrebno, da se organiziramo. Govorili so tüdi drügi trgovci iz D. Lendave, kak lüdi iz drügi krájov Prekmurja. Za načelnika je bio izvoljen g. Brumen  Ludvik iz M. Sobote, za namestnike pa gg. Čeh Franc, M. Sobota in Arnstein Beno, trgovec v D. Lendavi. Odborniki  : Kühar Štefan, Trauttman Aleksander, Jonas Janko iz M. Sobote, Kac Franc, Freger Leopold, Maschanzker Hinko, Kokot Ivan iz D. Lendave, Osterc Peter Beltinci, Vezér Géza, Martjanci in Golob Ludvik, Moravci. Namestniki : Cör Franc, Heimer Arnold M. Sobota, Čačinovič Mirko Rakičan, Sagadin, Beltinci in Kološa Ivan, Veščica. Poslala se je tüdi spodi navedena resolucija deželni vládi in trgovsko obrtni zbornici v Ljubljani, ter ministerstvi saobráčaja v Belgrádi : »Trgovci iz Prekmurja zbráni na ustanovnem občnem zbori gremija trgovcev za Prekmurje, prosijo tem potom, da se postávi zopetni železniški promet na progi M. Sobota- -Hodoš, ter navajajo za to sledéče ; Hodoš je oddaljen 40 km. od M. Sobote, ár so pa vse politične oblástva v M. Soboti, gde ima obrtnk, kak tüdi poljedelec in zasebnik dnévnega opravka, kama njemi skoraj nemogoče hoditi peški, ár za to rábi dvá do tri dni. Blágo, ki si ga hoče spraviti iz M. Sobote, si zamore prepeljati samo zvozoni ár pa traja v nájbolšem slučaju nájmenje dvá dni, le tomi je pa rávno v severnih krájih Prekmurja, nájbole težko dobiti voznika, ár je tam samo goveja živina, ki je za domáčo delo, ne pa za to dugo pot. Tüdi deželni pridelkov ne more od tam prebivalstvo spraviti na trg vsled prometnih težkoč ár, dájo obmejnim pridelovalcem povod spraviti pridelke tihotapskim potom prek meje. Ár je postava toga železniškega prometa velkega gospodárskega in tüdi političnega pomena, da se isto čimpreje določi. Istočasno prosimo, da se nam čimprej zgradi železnica, M. Sobota—Ormož, ki bi nas vézala z ostalo Slovenijo.« Vsi trgovci iz Prekmurja, ki májo kakšo prošnjo ali pritožbo se obvéščajo in tüdi tisti, ki bi radi začéli trgovino na novo, da se naj zglásijo po nedelaj od 11. do 13. vöre v hiši gostilna Flisar v Murski Soboti, nujnih slučajih pa pri Brumen Ludvik ali Čeh Franc v M. Soboti ali Arnstein Beno v Dolnji Lendavi. Nadalnje spremembe in delovánje se objávi v prihodnji številki	Odbor.
Dolenjske Toplice za invalide. Od 1. mája t. l. se začnola invalidska uprava z brezplačni zdravljenjem invalidov v Dolenjski Toplicah. Tisti invalidi, ki se želejo vráčiti v teh toplicaj, náj pošlejo svojo prošnjo do 20. mája invalidskomi oddelki poverjeništvo za socijalno skrb (št. Peterska vojašnica.) Prošnja more potrdjena biti od krajnoga
15. mája 1921.
PREKMURSKI GLASNIK
Stran 3.
ali okrožnoga zdravnika i od toga zdravnika zdravniško spričevalo vözéti, v šterom potrdi, da je prosilec istinsko potreben za svoje zdrávje té toplice nücati. Prošnja, štera nede tak naprávlena se ne zeme gor. Vsáki invalid de lejko v toplicaj od 3—6 tjednov. Tisti invalidje, šteri so že letos poslali prošnjo, ka bi se v té toplice gor vzéli, njim nej trbej ponoviti.
Toča. Toča je zgodaj začnola razsájati. V pétek, 13. t. m. je pádala okoli Murske Sobote, a je nej nikšega kvára včinola, záto ka je z velkim deščom šla.
Nerédnosti na poštaj. V zádnji kédnaj se nam dosta lüdi toži, ka naše novine samo na drügi keden dobijo vroke, 5—6 dni kesnej. V tej dnévaj smo dobili pismo tüdi z Dolnje Lendave, v šterom nam pišejo, ka naše novine samo v tork dobijo tá. Pitajo, gda je na pošto dávamo. Mi je na vékše v pétek, ali nájkesnej v soboto opoldné gordámo. Mi to nemremo razmiti, zakaj samo v tork dobijo, ár v D. Lendavo vsaki dén vozi pošta. Gdé je neréd? Ali g. Klekl-má prste vmes ? Prosimo pojasnilo, nači mo drügo pisali !
Nove brzojavne in telefonske pristojbine. Od 1. mája je pošta nej samo za pisme i pakete povišala ceno, nego tüdi za brzojav in telefon.
Keliko prebivalstva je na Madžarskom. Pred krátkim zvršeno lüdstva štenjé káže, ka té máli vogrski orság ešče má 7,840.832 düš od 20,000.000, štero je prvle meo.
Konec železnega drobiža. Finančna delegácija naznánje dá uradno, ka Avstro-ogrski železni drobiž 20 in 2 fileri nemajo tisto vrednost kak naši pa tüdi ne valá več in se nede notri jemálo. Držávna blagajna té peneze žé več od segamao nezeme.
Hamišni dolarski bankovci. Narodna banka SHS opomína, da v našo držávo dosta hamišni dolárski bankovc prišlo v promet po 1, 2 in 20 dolarjev. Bankovci so jáko dobro narejeni.
Carinski haski. Carinski haski od 1. do 10. aprila vö zneséjo se vküp 24.812.365 dinárov, od 1. julija 1920 1. do 11. aprila 1921, to je približno, 9 mesecov, Vtom cajti je pa za carino notri prišlo 637,399.571 dinárov, na mesec zračunano 70 milijonov dinárov.
Vlom. V noči med 6—7. mája je bilo Posestniki Miháli Grah v Vidonci vlomljeno zakljeno obrambo in odnešene iz vrste 50 kg mele, 40 kg fižola, 15 bilic in 1 koláč krüha ; v sküpni vrednosti K 1800. Vlam so izvršili na té način, da storilci spodkopali steno pri hrambi in so se skoz lüknje potégnoli v notranjost. Eden iz med storilcov je pri tem pozabo ob zidi naslanjeno palico, vsled česar je bil poslan sém in storilce lažje zasíedile. Storilca (2) so orožniki natirali in oddali na pristojno mesti.
Roparski napád na cesti. 28. áprila je Kerčmár Luka na sodbo šou v M. Soboto i pri Sépovoj čárdi (pri Fokovci) je eden človek prednjega stopo vö z loga i ga spice proso, Kerčmár njemi je nej mogo dali spic ár je nej möo, na to ga je za goler préjo i skričo : »Žitek ali peneze« i od saré je veliki nož ščeo vö potégnoti. Na to je proti njima šou eden človek i gda je toga človeka zagledno, je Krčmára püsto in je nazáj v grmovje skočo in v logi vujšo.
Nesreča. V Brezovci Škrilec Mihalj kováča sinovi, Škrilec Béli kak kovački pomočniki je edna železna skalina v okoli skočila štera se z omriča dol pistila. Škrilec Béli v Murskoj Soboti to železo so nej mogli vö zéti. Mogo se je v Grádec odpelati v kliniko gdé  so njemi okou opererati mogli.
Biciklinov tovaj. Apriliš slednje dni je Hujs Matjaš iz Ivanjšavec v Martjanci iz Bajzekove gostilne Novák Franca iz Seböborec bicikli vkradno, Novák je hitro napamet vzeo to tolvajijo in je začno kričati vönej na cesti, tolvaj se je kre Vezérove gostilne pelo s biciklinom, šteroga je Vezéi Géza gostilničár vido, in je lüdi kričo, ka ga náj primlejo. Máli ritar je prednjega skočo, v šterom je tojvaj zbiciklina dol spadno in je peški začno bežati Máli ritar je za tovajom bežo šteroga je po velkom tiranji zgrabo. Tolvaj de pred sodnijov račun mogo dati od toga hüdoga dela.
Umor. Matija Benčec, posestnik v Peskovcih, je bio na deli v Avstriji. V četrtek, 5. t. m. je prišo domo poglédnot, gde vérstvo pela njegova i žena. Bio je té dni tüdi na nikšem potüvanji. V
pondeljek 8. t. m. je ščeo iti nazáj v Avstrijo.
V noči med soboto i nedeljo, 7. 8. t. m. okoli ene vöre, gda sta Benčec i njegova žena žé spala, 
je nikák močno vdaro po dveraj in okni. Benčeca sta gorzgonila, ka bi vidla što je. Gda sta prišla do dveri, vdaro je nekák močno na dveri, ka so se notri podrle. Pri toj priliki je strelo nekák na Benčeca s pükšov v blek in ga smekno z bajonetom. Benčec je od strela za dvej vöri mrou. Slučaj je silno zagoneten in niga sledi, šteri je to včino in 
zakaj volo. Bilá sta dvá človeka zráven, a je eden nikaj nej včino. Dozdaj se je ešče nej posrečilo, storilca vroke dobiti in se tüdi nevejo, što je bio.
Nabor (štelinga) v Prekmurji. Za Mariborsko okrožno pukovsko komando bode štelinga v Cankovi. Pod štelingo pridejo leta 1901, 1900, 1899 in 1898. rojeni dečki. Štelinga se vrši v sledéčem rédi : 13. junija Borejci, Predanovci, Črnci Murski, Černelavci, Gederovci in Gradišče ; 14. junija : Krog, Krajna, Kupšinci, Lemerje, Petrovci in Pužavci ; 15. junija : Petánci, Polana, Brezovci, Rankovci, Skakovci in Satahovci ; 16. junija : Sodišinci, Strukovci, Šalamonci, Tišina, Tropovci in Vančavas; 17. junija : Veščica, Zenkovci, Beznovci novi, Stari in Bodonci ; 18. junija : G. Črnci, Dolič, Domajinci, Fukšinci in Gerlinci ; 20. junija : Sv. Jurij, Koprivnik, Korovci, Kovačovci in Kramarovci ; 21. junija : Krašči, G. Lendava, Motovilci, Niskova in Ocinje ; 22. junija : Poznanovci, Pertoča, Sadovci, Rogačovci in Ropoča ; 23. junija : D. Slaveči, G. Slaveči, Sotina, Serdica in Topolovci ; 24. junija : Vadarci, Večeslavci, Kusdoblanje in Otovci ; 25. junija ; Prosečka Vas, Pečarovci, Gorica in Cankova.
Objáva. Za nabavo i isporaki potrebnih količina mesá za garnizon i okolica Murske Sobote, za čas od 1. julija do 31. decembra 1921 leta de se obdržála ofertna licitacija na 20. mája pri komandi mesta. Dnevna kölična isporuke okoli 100 kgrama. Oferte (ponüde) za licitácijo se prevzemejo do 11. vöre označenoga dneva, na adres komande. Ponüda more biti čisto i jasno pisana sa lačnim naznačenjem cene po kilogrami. Cene morejo biti ispisane z rečjov. Oferti se morejo štemplati sa štempelnom od 10 Dinara. Vsaki ponüdač područnih držáve S. H. S. položi pre licitácije kaucijo od 10 % vrednosti celo küpne isporuke. Tüjinski podanici polaže duplo kaucijo. Pogoji po kojima če se vršiti isporuka, mogu se videti vsakoga dnéva za vreme radnih časova v kanceláriji komande mesta. Pozivajo se interesenti na učeščé za ovo dobavo. K o m a n d a m e s ta Murska Sobota. 
Roparski napád. Pri Press Kálmáni, bautoši v Gornji Petrovcih, ščeli so neznáni tolvaji v noči med 7. in 8. t. m. v bauto vdrejti in kradnoti. Press se je zbüdo in ščeo tolvaje odgnali. Tej so dvakrat strejlali na Pressa skoz okno, samo ka so ga nej zavadili. Nato so odbejžáli. Žandarji pridno iščejo, što bi to bio, ali dozdaj so tolvaje ešče nej dobili.
Keliko lüdstva má Angleška Indija. Lüdstvo štenjé v Indiji, štero se zdaj zvršilo, káže ka od slednjega lüdstva štenji, štero je bilo 1911 leta, je samo štiri milijonov prebivalstva več. Angleška Indija má 319 milijonov prebivalcov. To mnogo lüdstvo tühinci ravnajo.
Važno. Konjerejski odsek štev. 2 kmetijske drüžbe za Slovenijo (Ivanjkovci) je sklenilo pri svojem rédnom občnom zbori v Maribori dné 21. márca tl., da more pri letošnjem oglédovanji in obdarovanji konj vsáki konjerejec, šteri nej kotriga odseka pri vstopi na prenovanje v plačati dvojno članarino. Pozivajo se toraj vsi konjerejci, šteri ešče niso kotrige té trno važne organizácije, naj prijávijo svoj pristop, ter pošlejo članarino 5 K za tl. Pripomni se, da se sprejem kotrig nakljüčüje z 15. junijom tl.
Dosta hamišni vogrski pejnez. Kak »Bécsi Magjar Ujság« piše, ka so z Dalmácije v zneski 800 milijon kron čisti aüstro-ogrski bankovcev v Beč tihotápali i tam so je z vogrskim štemplanjom doljzaštemplali.
POLITIČNI PREGLÉD.
JUGOSLAVIJA. Prvi guč g. Kleklna v parlamenti. 10. t. m. imeo prvi guč v parlamenti g. Klekl. Gučao je od toga, kak trnok velki patriotje smo Prekmurci, pa velki kvár nam dela to, ka se v Prekmurji vera pregánja. Upitali so, ga naj navedo eden fundament, té pa se je z mouto. Ni ednoga fakta je nej znao naprej prinesti. Napádo je vse čestnike, finance, orožnike. Pálik so ga pitali, naj naprej prinesé fundamente, té je g. Klekl mouto. G. Klekl je napravo s tem svojim gučom božen utis. Od vérstvenih nevolaj nikaj nej znao gučati, za vse to nema brige, za vérstvene brige skrb naj májo demokráti, on se skrbi samo za klerikálno ladanje.— Plán za novi šolski zakon je naréjeni. Po tem šolskom zákoni do vse šole držávne, držáva de plačüvala vse stroške za šolé. Šolska obreznost de držála 8 let. — Italija je na glás dála našoj vládi, da bo vse krajine, štere so nam spadnole po kontraktuši v Rapali, zapüstila do 15. t. m. To pa zavolo toga, ár naša držáva nešče z Itálijov várstvenoga kontraktuša prvlé napraviti. Itáliji je skomina za naše silje in máro, záto se mili nam. Naša držáva je s tém pokázala svojo velko moč.
ITÁLIJA. Velke boje májo za válastáš. Fašisti, to so taljanski roparje, sakši dén boje májo s socijalisti in z našimi rojáki, šteri ešče bivajo v Itáliji, posébno z Hrváti. 9. t. m. so štéli fašisti napádnoti Horváte v Karojbi, vesnica, štera je spadnola pod Itálijo. Hrváti so fašiste napádnoli in jih pregnali.
AUSTRIJA. Té orság dugo cajta nej ščeo dovoliti, ka bi smela pelati železnica iz Špilja prek Radgone do Ljutomera. Antanta je pa zdaj na glás dála Austriji, ka more to dovoliti. Glihinga Zatoga volo bila je od 6. do 10. t. m. v Celovci. Austrija je zdaj v to notriprevolila takšo formo, ka de železnica pelala od Maribora prek Špilja— Radgone do Ljutomera. Potovánje de dosta zlekšano poleg potnih listov, kak je dosemao bilo. S tém de velka nevola za nás Prekmurce odpádnola, ár mo lejko po krátki poti prišli v Maribor in inan. — Komunisti so v nikšem váraši bliže Grádca napádnoli deželnega glavárja za Štajarsko dr. Rintelena, da je guč držo na gyülejši. Vrgli so ga iz prvoga štoka na cesto in ga trnog zbili, Da so orožničke prišli, komunisti so se lepo poskrili,
POLJSKA. V gornji Sležiji gde je bilo votum dávanje za Poljsko ali Nemčijo, narédili so Poljaki revolucijo. Zavzeli so velki tao Gornje Šlezije in jo držijo. Pri tom so obili dosta taljánski vojákov, Šteri so ščéli réd napraviti. Taljáni so vsigdár »junáki«.
Lastnica uredništva.
Šiftár Števan. V prihodnji numeri pride pálik listek. Pisali mo edno trnok lepo zgodbo z severnoga Prekmurja.
„Gošák pod kiklov“. F. N. Sebeborci. Na Vaše poročilo Vam znánjamo, ka takše háklavo delo je samo tak mogoče na svedočo prinesti, či se Vi podpišete in bodete odgovorni za istino.
PETERKA IVAN
ŽELEZNA TRGOVINA
Priporočam vsefelé železo : kak plüge, dobre škéri, motike, lopate, rasoje, grable, lance, cveke, vékšo množino „Törske kosé“, posode, vsefelé farbe in dosta drügo dobro blágo po nájnižjoj ceni.
v MURSKI SOBOTI
POLEG PETERKOVE OŠTARIJE.
Stran 4.
PREKMURSKI GLASNIK
15. mája 1921,
NA ODAJ JE
krčma in rami Hodošček v Bákovcih. Uprašanja na g. Jožefa Turk krčmárja v M. Soboti.
Rejtka prilika !
GOSTILNA
z mesnicov, štera je jako velkoga prometa, za volo betega se z pohištvom na 3 leta
v Arendo da.
Reflektanti morejo vogrski znati i vönavčeni ošterjášje i mesárje biti, njüve žene pa morejo znati dobro kühati, ár 28 ahonášov jé.
JANDRAŠA ŠTEVAN v Hodoši.
Párna mašina i Turbina za mlin je k odaji.
Eeden 39 HP z engliške Maršalske fabrike visiko i nisiko párna sila kondenzátorski mašin, šteri je 12 let star, v deli je bio vsako leto samo 1 ½ meseca. — Edna Turbina z Češke fabrike 16 konjski sil láda, za mlin, tam je jáko priličen gdé voda 2—4 metrov spedája má.

Ludovik Šiftar mlinar, M. Sobota.
PIANO KLAVIR
lepoga glása i v dobrom stánji se odá pri Štern trgovci, v Püconci.
ČEH in GÁSPÁR
trgovina z mešanim blágom
PRIPOROČATA VSEFELÉ LOPATE, MOTIKE, GRABLE, CVEKE IN DRÜGO, KAK TÜDI VSEFELÉ ŠPECERIJSKO BLÁGO PO NÁJ:: NIŽJOJ CENI. ::
v MURSKI SOBOTI,
Lendavska ulica, pri židovski cérkvi.
Gostilničarji pozor !
Cenj. gostilničarjem vljudno naznanjam, da sem
OTVORÍL ZALOGO PIVA
iz Gótz-ove pivovarne v Mariboru. V zalogi bodem imel vsak čas vse vrste pivo v sodčkih in steklenicah. Pivo je izborno in predvojne kakovosti. — Za obilna naročila se vljudno priporoča:
JOSIP KOSI gostilničar v KRIŽEVCIH, pri Ljutomeru.
Na znánje dámo, ka de v krátkom cajti
Prekmurska posojilnica
v Murski Soboti,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, odprla v M. Soboti svojo
POSLOVALNICO.
Cil novoga peneznoga závoda je
POMOČ
vsem potrebnin. Za najmanjše interesiranje brezi drügih stroškov, kak intereši, štere do dosta manjši, kak vsej drügih bankaj, de dávala kredit na menice in intabulácijo. Za notri dane peneze de dávala najvékše intereše. Gda in gdé de odprla svojo poslovaínico, bomoprávocajtno na glás dáli.
DIREKTORIJ.
Odgovorni urednik: Taiányi Franc. Tisk: „Prekmurska Tiskarna“ v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj : Konzorcij „Prekm. Glasnika,“