Novoletna
/.
poslanica
V tradicionalni novoletni poslanici je predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito zaželel vsem našim državljanom srečno, uspehov polno 1974. leto.
Leto 1973 je minilo, kot je dejal, v znamenju revolucionarnih sprememb v razvoju samo-' upravnih družbenih odnosov. V minulem letu smo utrdili temelje za nadaljnji družbeni in materialni napredek naše dežele, za odločujočo vlogo delavnega razreda, za utrjevanje
enakopravnosti, krepitev bratstva in enotnosti itd. Vse to je tisto, kar nas je vodilo v velikem delu pri izdelavi nove ustave.
Zdaj je najvažnejše, da ustavna določila zaživijo v praksi. Poglavitne težave in odpori so v veliki meri premagani, premagano je obotavljanje. Zveza komunistov ima do kraja izdelana stališča in idejno jasna izhodišča. Ob tej priložnosti zato zahtevam, je poudaril tovariš Tito, da komunisti enotno in z večjim poletom storijo vse, da bo ZK še hitreje in uspešneje izvrševala svoje naloge.
V novoletni poslanici je predsednik Tito zatem naštel uspehe, ki smo jih lani dosegli ter ob tem naglasil, da se bomo v letu, ki prihaja, morali do maksimu* ma zavzeti za povečanje proizvodnje, storilnosti in organiziranosti. Le tako bo lahko, ob močnejši materialni osnovi, družba vsestransko napredovala.
Poudaril je tudi velik prispevek Jugoslavije k miroljubnemu sožitju v svetu. Okrepile so se napredne sile ter boj narodov in dežel za neodvisnost, popolno gospodarsko in politično suverenost, za mir in socializem. Opozoril je na nevarnosti, ki jih prinašata s seboj imperializem in mednarodna reakcija, pa tudi na pritiske od zunaj, saj reakcionarnim krogom v tujini ni všeč naša neuvrščena politika in socialistični samoupravni notranji razvoj.
V tem letu nas čakajo mnoge zahtevne naloge. „Jaz sem optimistje dejal tovariš Tito. „Jamstvo naših uspehov je v visoki zavesti naših državljanov, v trdni enotnosti naših narodov in narodnosti, v idejnopolitični in akcijski sposobnosti Zveze komunistov. “
NOVO MESTI
JE VAŠA BANKA
Da bi se uresničilo kar največ želja, izrečenih in neizrečenih, koje na Silvestrovo odbila polnoč! S temi mislimi stopamo v leto 1974, ki naj bo mimo, kar najbolj srečno za posameznika, družino, za našo celotno skupnost. Zadnje ure minulega leta so se iztekle v upanju, da bo tako. Povsod je bilo prijetno razpoloženje, novoletno noč je večina naših ljudi preživela v krogu družine in prijateljev, pa tudi plesišča in zabavišča so bUa polna, kot kaže posnetek iz Dolenjskih Toplic. (Foto: S. Mikulan)
Posavju naj zaživi mesto - trojček!
- -   -- -
Konkurenca med mesti in občinami je nesmiselna, prihodnost imajo vsa tri mesta
V zadnji tretjini decembra se je v brežiški občini začela javna razprava o osnutku dolgoročnega razvoja Posavja. Prvi je spregovoril o njem splošnizbor, ki mu je direktor zavoda za regionalno planiranje, Ermin Kržičnik, obrazložil, kaj dokument vsebuje in kakšne možnosti ima ta regija za nadaljnji razvoj, da ne bo vedno capljala za drugimi območji Slovenije.
Razvojni koncept Posavja je splošni zbor v Brežicah sprejel za volilni razglas, torej ga bodo morali
podpreti vsi delegati, kijih bodo občani volili aprila letos. Koncept razvoja posavskih občin poziva k odpravi zaviralnih sil, ki so do sedaj zapirale pot razvoju in napredku.
Posavska regija lahko nekaj pomeni le, če je enotna, če nastopa skupaj. Iskati mora novo strukturo ekonomike in družbe. Prvo mesto mora odstopiti razvoju industrije, drugo mesto trgovini, turizmu in ob rti, rešitev kmetijstva pa je predvidena na tretjem mestu.
Konkurenca med mesti in občinami v Posavju je nesmiselna. Prihodnost imajo vsa tri mesta, samo pove-
MIHAHALER NOVI SEKRETAR ZK V BREŽICAH
Na občinski volilni konferenci ZK v Brežicah so 27. novembra razrešili dosedanjega sekretarja komiteje Franca Skindra, na njegovo mesto pa so izvolili Miha Haleija ravnatelja osnovne šole v Artičah. Franc Skinder bo prevzel mesto pomočnika javnega tožilca v Brežicah.
zati se morajo in si razdeliti funkcije brez nevoščljivosti. Hrbtenico Posavja naj predstavlja os Sevnica -Krško - Brežice.
Posavje si mora iskati kruh v d-ejavnostih, ki zahtevajo veliko živega dela. Že zdaj je treba misliti na to, da bo prej ali slej treba zaposliti nad 1300 zdomcev, da čaka na de-
Podpora cvičku
Zaščititi vino s 300-letno tradicijo
Novomeška občinska skupščina je podprla stališča dolenjskih vinogradnikov v predlogu za nov zakon o vinu. Posebej se ta podpora nanaša na 47. člen zakonskega osnutka, ki pravi, da se za cviček „označuje rdečkasto vino, pridelano iz grozdja žametne črnine, kraljevine in modre frankinje kot glavnih sort grozdja, in sicer na krško-gorjanskem in no-vomeško-mokronoškem okoli-šu.“
Zakonodajalci so poudarili, da si je cviček že sam pridobil geografsko zaščito tudi s 300-letno tradicijo pridelovanja na Dolenjskem. Dolenjski vinogradniki in vinarji menijo, naj bi geografsko poreklo temu znanemu vinu (med drugim naj pripomnimo, da uvršča znana londonska strokovna revija cviček med štiri originalna vinđ v Jugoslaviji) opredelili z imenom „dolenjski cvi-ček“. Prepričani so, da bi tako označeno vino v zakonu povsem zaščitilo interese 9.000 dolenjskih vinogradnikov, ki imajo približno 2.900 ha vinogradov, primernih za pridelovanje cvička.
lovna mesta veliko ženskih rok itd. Ta regija se lahko uveljavi kot evropska proizvajalka finega perila, kot evropska proizvajalka papirja in papirne konfekcije. Pomembno mesto lahko doseže v kovinski industriji Slovenije, po izgradnji „atomske14 pa bo lahko razvila elektroindustrijo. In pa na šolanje ne bo smela pozabiti. Samo ljudje, ki nekaj znajo, laliko izpeljejo zastavljene načrte, lahko dvignejo pokrajino iz zaosta-
losti.
JOŽICA TEPPEY
IS
Za konec tedna bodo nad našimi kraji prevladovali južni vetrovi, frontalne motnje pa bodo nastale nad zahodno Evropo. Do nedelje večjih padavine ne bo, pričakovati pa je hladno vreme.
Nov most v Ločni
Kaže, da bo eden od štirih mostov, ki jih potrebuje Novo mesto za svoje in regionalno prometno ožilje, zgrajen in odprt ,v letu 1975. Po zadnjih vesteh bodo začeli letos graditi most čez Krko med tovarno zdravil in Labodom, medtem ko bo že locirani novi most pri železniškem mostu čakal boljših časov.
Ločenski most bo rešil zlasti magistralni in pokrajinski promet s tem, da bodo težja vozila v celoti preusmerili čezenj. Zavedajo se, da bo ob tem mestni prometni vrvež še ostal, morda bo le nekoliko manjši, vendar narekujejo tak potek graditve denarne možnosti.
Ločenski most bo predvidoma veljal 23 milijonov din, zgradila pa ga bo v celoti republiška skupnost za ceste. Ce bi se odločili za most ob železniškem, bi bilo treba odšteti najmanj 60 milijonov in bi morala občina zagotoviti polovico denarja. Poleg tega bi morali v tem primeru rušiti vrsto objektov.
Po sporazumu, ki so ga nedavno dosegli predstavniki novomeške občine in dolenjske regije s predstavniki republiške skupnosti za ceste, bodo v naslednjih letih (do 1980.) poskrbeli tudi za sodobno prometno povezavo od ločenskega mostu po desnem bregu Krke do Straže. V letih 1976/1977 naj bi prestavili oziroma prenovili Partizansko cesto, pri čemer gre za odsek stari (kandij-ski) most do podvoza pod železnico. Po letu 1977 naj bi zgradili še sodobno cestišče od tega podvoza do Straže.	j	Z.
NAČELNIK TURK UPOKOJEN
Načelnik novomeške UJV Lojze Turk je odšel v pokoj, zato je novomeška občinska skupščina imenovala za v.d. načelnika UJV Mirka Cva-ra. Lojze Turk je dolga leta uspešno vodil službo, ki odkriva kazniva dejanja v črnomaljski, metliški, novomeški in trebanjski občini.
»Matilda« nas je obšla
Med 27. decembrom lani, ko so nekateri že začeli praznovati, in 10. uro 2. januarja v novem letu so na območju štirih dolenjskih občin zabeležili sicer precej trkov v prometu, ni pa bilo zelo hudih nesreč. Več ljudi je bilo sicer poškodovanih, na srečo pa v tem času smrt na naših cestah ni kosila.
V težjih prometnih nesrečah je bilo za 127.000 dinarjev materialne škode. Največ škode je bilo pred steklarsko delavnico Novomeščana Doljaka, ko se je mimo vozečemu tovornjaku odtrgalo kolo in treščilo v zloženo steklo, vredno 40.000
UMRL JE JOŽE JANKOVIČ
Na novega leta dan se je množica Kostanjevičanov na domačem pokopališču poslovila od Jožeta Jankoviča, znanega prosvetnega in kulturnega delavca. Umrl je v 73. letu starosti. Sele lani se je poslovil od šolskih učilnic, kjer je poučeval več desetletij.
Zadnji dan y decembru so predstavniki brežiških trgovskih podjetij „Krka“ in „Ljudska potrošnja" podpisali samoupravni sporazum v okviru združenega podjetja, ki bo odslej poslovalo pod skupnim imenom ,,Posavje“. Samoupravne sporazume so ob koncu leta podpisali še v nekaterih drugih podjetjih na Dolenjskem, o čemer bomo Še poročali. Na sliki: med podpisovanjem sporazuma „Krka“
- „Ljudska potrošnja44. (Foto: J. Teppey)
Za zdravje: kislo novo leto?
Nova začasna skupnost »podedovala« nad 17,6 milijona dinarjev primanjkljaja v zdravstvenem skladu, ker so izdatki preveč pobegnili dohodkom
V Novem mestu so 26. decembra ustanovili začasno skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja za črnomaljsko, krško, metliško, novomeško in trebanjsko občino. Na skupni seji delegatov uporabnikov zdravstvenega varstva in zavarovanja ter delegatov izvajalcev zdravstvenega varstva, ki tvorijo skupščino, so za predsednika izvolili Cirila Jamoviča in za njegovega namestnika dr. Franca Huebscheija.
Nova skupščina je morala takoj ugrizniti kislo jabolko oziroma obravnavati primanjkljaj, ki je nastal lani v skladih zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. Gre za izgubo 17,614.600 din, kije nastala zaradi velikega porasta izdatkov.
Skupni stroški, ki bremenijo sklad, so za 25,342.560 din presegli tiste, j • Slede na dotok denaija P ioto y denarnem načrtu za le-*° i Tako je bilo treba za bolnišnično zdravyenje odšteti za 14 milijonov dinaijev več, za zobno nego m protetiko 1,5 milijona, za zdravila
in injekcije pa nad 3,5 milijona dinarjev več, kot je bilo določeno. Medtem se je čisti dohodek povečal samo za 7,9 milijona dinarjev nad načrtovanim. Na skupščini so poudarili, da bodo morale primanjkljaj pokriti družbenopolitične skupnosti, potreben pa bo najbrž tudi izredni prispevek.
Za leto 1974 bo potrebno zbrati okoli 200 milijonov ali za 24,5 odstotka več, kot je bilo dohodkov prejšnje leto. Velik del stroškov bo šlo za zdravstveno varstvo, saj obljublja zdravstvena služba precejšnje
izboljšanje najrazličnejših storitev. Tako naj bi bilo v zdravstvenem domu zaposlenih 60 zdravniških in 39 zobozdravniških ekip, od tega 13 za otroško zobozdravstvo. V bolnišnici v Novem mestu bo 745 bolniških postelj, od tega 671 stalnih.
Kakšne stopnje financiranja bodo veljale v letu 1974, na skupščini še niso mogli sporočiti.
SPOROČILO BRALCEM
Zaradi novoletnih praznikov je Dolenjski list izšel dan kasneje kot običajno. Bralcem tudi sporočamo, da smo v današnji številki začeli na predzadnji strani ponatiskovati „Samorastnike*1 Lovra Kuhaija - Preži-’ hovega Voranca, ljudskega pisatelja, katerega 80-letnice rojstva se spominjamo.
dinarjev. Srečo v nesreči so imeli potniki v avtobusu, v katerega je 29. decembra v Irči vasi trčil kamion, pa se nikomur ni nič hudega zgodilo.
Po podatkih UJV so bili med prazniki poškodovani 4 pešci. Morah so v bolnišnico, ker so jih na cesti zbili avtomobilisti. Razen teh so morah pa karambolu v bolnišnico še 3 avtomobilisti in en sopotnik. Lažje praske seveda niso vštete, teh pa je bilo precej več.
Kljub slabemu vremenu oziroma snegu in brozgi, ki sta nas presenetila prav v Silvestrovi noči, smo praznike še kar srečno prebili. Kaže, da stalno opozarjanje na previdnost in bojazen pred „pihanjem balončkov*1 le zaležeta.
R. B.
Za današnjo mladino ne velja ljudski rek, da mladost ne ve, kaj pomeni starost. To so mnogi mladi ljudje dokazali z novoletnimi obiski pri osamljenih in bolnih starejših ljudeh. Krajevni odbor RK Stopiče je s pomočjo krajevne skupnosti Stopiče, centra za socialno delo in občinskega odbora RK Novo mesto obdaril 76 starih ljudi. Darila so raznesli vaški zaupniki, pri tem pa so jim pomagali učenci osnovne šole. (Foto: F. Orel)
	I Zakaj ni tujih kupcev? j
	I Noše cene živine Italijanom ne ustrezajo več - J
Novo leto je dovolj velik razlog, da današnjo rubriko v celoti posvetimo temu dogodku:
V Združenih državah Amerike so leto 1974 dočakali z nezaslišanimi snežnimi zameti in nizkimi temperaturami. V zvezni državi Minessoti so namerili kar 43 stopinj pod ničlo, več kot 700 potnikov pa so snežni zameti prisilili, da so Novo leto dočakali na neprevoznih cestah ...
Čisto drugače pa je bilo v Avstriji, kjer so se topot morali odreči tradicionalnim novoletnim strelom iz možnarjev. Oblasti so namreč to prepovedale. Zato pa se Avstrijci niso odrekli svečanemu in prav tako tradicionalnemu novoletnemu koncertu dunajskih filharmonikov. Znamenite Strausove valčke in polke je tudi to pot prenašala televizija. Sodijo, da jih je poslušalo in gledalo nič manj kot 400 milijonov ljudi po celem svetu. Sicer pa so imeli Avstrijci tudi nekaj prijetnih razlogov za svečano proslavljanje Novega leta: Avstrija je namreč še za 10% zmanjšala carine za trgovanje z deželami Skupnega evropskega tržišča. Da pa ljudje v sosednji državi vendarle ne bi bili tako srečni, so jim „ponudili" tudi nekaj grenkih pilul: časopisi so se podražili za pol šilinga, blagovni promet na železnici pa za 6,4 odstotka.
Na Poljskem pa so letošnji novoletni prazniki trajali samo en dan ni so že v torek milijoni zaposlnih morali biti na svojih delovnih mestu Tudi topot so se Poljaki držali tradicije, ki veleva, da je treba novo leto dočakati doma. Samo vsak deseti je odšel v kak gostinski lokal, ostalih devet pa je ostalo v krogu družine. Na velikem novoletnem praznovanja v Varšavskem Domu kulture so bUi Edward Gierek, Henriech Jablonski, Pjotr Jaroszewicz in drugi poljski voditelji.
Kar zadeva Budimpešto, pa so novinarji sporočili, da je bilo med številnimi turisti, ki so se odločili Novo leto dočakati v madžarskem prestolnici, topot največ - Jugoslovanov. Sicer pa so tiskovne agencije sporočile, da budimpeštanske ulice topot niso bile tako živahne kot sicer. Razlog: vso noč je neznansko deževalo, pa so ljudje morali ostati doma ali pa v gostiščih.
To je sicer težko veijeti, saj se pri nas kar naprej govori, da so cene živine prenizke. Dejstva pa so močnejša od besed, če jih poznamo ali ne.
Zaradi dokazovanja, da so cene prenizke, se ie zamolčalo nekatčre spremembe, ki so lani
Spremembe na trgu bi morali sproti upoštevati
Ko bodo Italijani spet prišli po živino, bo bolje za nas, se je tolažil kmet. Oni vedno dobro plačajo. Živinorejci menijo, da jih zdaj ni zato, ker je izvoz omejen ati prepovedan. Resnica pa je nekoliko drugačna. Z našo ceno pitane živine niso več zadovoljni tako kot včasih, ker se jim zdi že previsoka.
nastale na mednarodnem trgu. Kako naj bi dokazovali, da je cene mesa in živine treba močno zvišati, če bi priznali, da povpraševanje v nekaterih državah popušča in da ni gotovo, da bi lahko še 10 let izvažali neomejene količine govejega mesa po zelo visoki ceni? Trditi je bilo treba tisto, kar je pač nekomu ustrezalo.
Tako obveščanje živinorejcev je bilo še bolj zapleteno. Naši organi, ki odločajo o cenah mesa in preko njega živine, so bili gotovo dobro obveščeni o razmerah na 'svetovnem trgu. Njih torej ni bilo moči prepričati drugače. Tako obveščanje živinorejcev pa je morda ustrezalo uvoznikom in prodajalcem krmil.
O cenah ne morejo odločati le državni ali družbeni organi, ampak so odvisne tudi od trga. Zakaj v drugih državah ni bilo takih pokolov živine kot pri nas? Ne le zato, ker bi se državna administracija manj vmešavala v prirejo in prodajo z določanjem cen, ampak predvsem zato, ker so proizvajalci - živinorejci in mesarji — bolj občutljivi za dogajanja in spremembe na trgu.
Poglejmo v sosednjo Avstrijo! Cena najboljših mladih pita-
TELEGRAMI
NVASHINGTON - Kongresman demokratske stranke Les Aspen je obtožil predsednika Nixona, da je industrija nafte dala v sklad za ponovo izvolitev Nixona za predsednika ZDA skoraj 5 milijonov dolarjev, zaradi česar naj bi imel Nixon kasneje „zvezane roke“ in ni mogel ničesar ukrepati zoper proizvajalce nafte med kasnejšo energetsko krizo.
TORINO - V nesreči dvomotornega potniškega letala italijanske družbe Italia je izgubilo življenje 39 od skupaj 42 potnikov in članov posadke. Letalo je v deževnem in meglenem vremenu treščilo v zemljo blizu torinskega letališča, se vžgalo in eksplodiralo. Iz ruševin so potegnili tri hudo poškodovane potnike.
ALŽIR - Alžirci ne plačajo več ne zdravljenja in ne zdravil. Sprejeli so namreč zakon o brezplačni zdravstveni zaščiti. V skladu s tem zakonom ima vsa državljan zdravstveno izkaznico, s katero ima pravico na brezplačno nabavljanje zdravil, prav tako pa mu ni treba plačevati bolnišnice in ne zdravniških posegov.
MONTEREY — Helikopterji ameriške Obalne straže so rešili tri mornarje, ki sojih dva dni pogrešali po trčenju liberijske tovorne ladje Pearl Ventura z ameriško ladjo Joseph Merrill. Do trčenja je prišlo okoli 75 kilometrov od kalifornijske obale. Obe ladji sta bili precej poškodovani, še posebej pa ameriška — na sliki. Oblasti, ki so uvedle preiskavo, še vedno niso sporočile vzroka trčenja. (Telefoto: UPI)
(Iz Pavlihe)
VBC SREČE
V LETU
0
&
J5LOVEMSKE
nih bikov - ocenjujejo jih kot ekstra — dosega na trgu v Gradcu in na Dunaju le 22 šilingov za kg, kar je 17,60 din. V začetku pomladi je bila višja za poldrugi šiling (1,20 din), pa se je zniževala postopoma po 10 grošev (8 par). Tako nihanje cene ni ogrožalo živinorejcev tako močno kot naše spremembe za dinar ali dva kar v enem tednu. Živinorejci so bili tudi obveščeni, da cena pada zaradi tega, ker se je v Italiji, kamor izvažajo veliko mesa, povpraševanje zmanjšalo, to pa se pozna tudi pri ceni.
Na italijanskem trgu je bilo moči dobiti mlada pitana goveda že po 20 din kg, preračunano v naš denar. Ali ni v tem že odgovor, zakaj Italijani ne prihajajo več k nam po živino tako kot včasih? Iz tega pa sledi nauk, da se bo treba prilagajati razmeram na mednarodnem trgu, ali pa bomo kmalu doživeli nov pokol živine.
Ali bo naša družba smela dovoliti pokol živine? Za preprečitev pokola pa bo tudi treba veliko denarja. Poraba dragega mesa bo manjša. Zvečan izvoz pa bo povzročal večjo izgubo, ki naj bi jo krila družba. Zguba bo torej v vsakem primeru in kdo ve, kako bodo odločili tisti, ki naj bi dajali denar za kritje. Torej se ni treba preveč zanašati na njihovo pomoč, ampak upoštevati dejstva.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Ul
lucijo o razvojnih nalogah za letos - in so ob tem sprejeli tudi letošnji zvezni proračun.
Še v zadnjih dneh iztekajočega se — minu- določa naša ustavna samoupravna družbena lega - leta, ki je medtem že preraslo v novo leto 1974, je bila družbena dejavnost na vseh ravneh izredno živahna, tako rekoč pospešena pod zahtevo nalog, ki jih je bilo treba še pravočasno opraviti. In ena najpomembnejših nalog, ki so bile na dnevnem redu tistih zadnjih dni minulega leta, je bil sprejem izredno pomembnih družbenih dokumentov -tako republiške kot zvezne resolucije o razvojnih nalogah v letošnjem letu.
O resoluciji razvoja naše republike ter o konkretnih nalogah, ki so predvidene za letošnje leto, smo imeli priložnost že pisati; sedaj samo še povejmo, da je republiška skupščina na svojem zadnjem zasedanju v minulem letu (prejšnjo sredo) predlagani dokument soglasno sprejela. Predsednik republiškega izvršnega sveta Andrej Marinc, kije imel ob tem svoj ekspoze na skupni seji skupščinskih zborov, je posebej poudaril, da bo letošnje leto pri nas svojevrsten izpit za vsakogar: od temeljnih organizacij združenega dela tja do republiške skupščine in njenega izvršnega sveta. To bo izpit z nalogo, da z usklajenim delovanjem celotnega samoupravnega mehanizma vzdržujemo ravnovesje med družbenimi in posamičnimi interesi, med nalogami na področju osebne,
Prejšnji torek se je na razširjeni seji sestal
zasnova.	sekretariat CK ZKS - razprava je tekla o
Tudi v zvezni skupščini so v zadnjih dneh pripravah na bližnje volitve, ki bodo letos, in
pred iztekom minulega leta (prejšnjo sredo pa o nalogah komunistov v tej pomembni
četrtek) poslanci sprejeli zvezno reso- politični akciji. Kot vemo,	-t	P
’ v	-	-	nami volitve za naš novi skupščinski sistem
— ki bo po novem deloval na delegatskih temeljih - in na seji sekretariata CK ZKS je bilo poudarjeno, da morajo člani in organizacije ZK z intenzivno dejavnostjo v okviru SZDL delovati javno, z močjo idejno-poli-tičnih argumentov. S tem bo poudarjena usmerjenost te akcije, katere cilj je vzpostavitev delegatskih odnosov v skladu z novo ustavo.
Sekretariat CK ZKS je ob tem posebej poudaril, da je treba pri predkandidacijskih in kandidacijskih postopkih delovati tako, da bodo delovni ljudje v skladu s sprejetimi načeli kadrovske politike javno in demokratično predlagali kandidate ter da bodo družbenopolitične organizacije, vključno z ZK, lahko opravljale svojo funkcijo, ki jo imajo pri pripravi bližnjih volitev.
Skupni cilji v novem letu
Prejšnji teden (v sredo) se je sestalo tudi V republiki smo v zadnjih dneh pred iz- predsedstvo zvezne skupščine in na seji, ki jo tekom minulega leta — na omenjenem zase- je Vodil predsednik Mijalko Todorovič, so danju republiške skupščine — dobili tudi določili roke za obravnavo in sprejetje nove
 	_	________________ vrsto novih finančno-davčnih predpisov, ki ustave SFRJ.
skupne in splošne porabe ter nalogami na bodo veljali za letos. Posebej med njimi ome- j(_ot so sporočili, bo komisija za ustavna področju investicij — da torej vzdržujemo nimo (čeravno to ni najbolj bistveni od no- vprašanja na seji 7. januarja sprejela besedilo ravnovesje družbene reprodukcije na novih, vih zakonov — je pa vsekakor eden tistih, ki predloga nove zvezne ustave ter ga predložila, predvsem samoupravnih temeljih.	občane še posebej zanimajo) spremembo zfcoru narodov zvezne skupščine v do-
Sprejeta resolucija o razvojnih nalogah za davčne osnove pri obdavčitvi celoletnega do- končno potrditev, kar bo opravljeno na seji letošnje leto vse to določno nakazuje - na- hodka občanov. Neobdavčljivi del skupnega tega zbora v drugi polovici januarja. Predlog
dohodka občanov se je sedaj zvišal (od do- nove zvezne ustave bo zbor narodov pred-sedanjlh 25.000 dinarjev letno na 30.000 ložil še drugim zborom zvezne skupščine — dinarjev), zvišale pa so se tudi olajšave za in le-ti naj bi ga sprejeli do konca tega me-vzdrževanje družinskih članov — ki znašajo seca. Ko bodo republiške in pokrajinske po novem za vsakega otroka po 13.800 di- skupščine dale svoja soglasja, bodo novo narjev in za vsakega drugega vzdrževanega ustavo SFRJ razglasili sredi februarja — torej družinskega člana po 11.500 dinarjev.	že čez kakšen poldrugi mesec dni.
kazuje konkretne naloge za naše gospodarstvo in sploh za vsa področja našega družbenega življenja. Še posebej je v njej poudarjena nujnost, da v letošnjem letu zares vse opremo na nova ustavna načela, da uresničimo tako začrtan tok družbenega razvoja in vseh naših družbenih odnosov, kakor
tedenski lunenjepolitični pregled |
Svet se je prevesil v novo leto in če je bilo staro po mnogo-čem dabo in je prineslo manj dobrega kot bi lahko, bi lahko za novo rekli, da je leto pričakovanj.
Će bodo (in v kolikšni meri) uresničena, ne ve kajpak nihče, toda to ne zmanjšuje upanja. V prvem letošnjem sestavku na tem mestu bomo poskusili na kratko skicirati nekaj pričakovanj, od katerih bo, če se bodo uresničila, odločilno odvisen mir na tem planetu v naslednjih dvanajstih mtsecih - pravzaprav pa ne samo v njih, marveč tudi v daljšem obdobju.
Nobenega dvoma ni, da bodo v naslednih dneh oči svetovne javnosti predvsem uprte v ljubko švicarsko Ženevo, kjer so se včeraj nadaljevala pogajanja o Bližnjem vzhodu. Ta bodo sprva še vojaško-tehnična (razpravljali bodo namreč o tem, kako razdvojiti vojske, da bi na izpraznjeno mesto lahko prišle sile Združenih narodov in tako preprečile morebitne nove izbruhe sovražnosti) in šele kasneje političho-vsebinska.
Sele ko bodo namreč modre čelade Združenih narodov zasedle svoja mesta med nasprotniki, bo mogoč tisti dejanski dialog med Izraelci in Arabci, iz katerega bi se naj, tako pričakuje svet, naposled porodila politična, torej mima, rešitev bližnje vzhodnega problema.
Ti razgovori zanesljivo ne bodo ne lahki in ne kratki, toda po sodbi velike večine nepristranskih opazovalcev bo lahko mir uveljavljen le, če bodo izpolnjeni trije pogoji: umik Izraelcev z zasedenih arabskih ozemelj; vrnitev Palestincev na njihove domove in uveljavitev zakonitih pravic palestinskega ljudstva; zagotovitev nedotakljivih meja in miren, suveren ter varen razvoj vseh ljudstev na Bližnjem vzhodu, med njimi tudi Izrael.
Ni odveč pripomba, da je to strateški načrt, za katerega so se že ves čas zavzemali tudi neuvrščeni in med njimi še posebej Jugoslavija.
Sedaj, ko so volitve v Izraelu mimo (zmagala je po pričakovanju Golda Meir), se bodo lahko tudi ženevska pogajanja, prekinjena za nekaj dni ob Novem letu, nadaljevala z vso možno zavzetostjo.
Toda svet ne bo pričakoval mnogo zgolj od Ženeve in iskanja miru na Bližnjem vzhodu, kajti na tem planetu je na žalost še več drugih nevarnih žarišč. Nekatera med njimi:
INDOKINA: kljub že skoraj leto dni starem pariškem mirovnem sporazumu je v Vietnamu vse prej kot mir. Stanje, ki vlada sedaj tam, bi bilo mogoče še najbolj točno označiti s pojmom „niti napovedana vojna, niti podpisani mir“. Očitno je, da sajgonska vlada nenehno zavlačuje z izpolnjevanjem svojih obveznosti, ki izvirajo iz pariških mirovnih sporazumov, razlog za to pa je
tudi očiten: bojazen za obstoj diktatorskega režima, ki v ljudstvu nima nobene podpore in se drži na oblasti zgolj zaradi velikanske moči Združenih držav Amerike.
Isto velja tudi za režim v Phnom Penhu, kjer Lon Nolova vojska le z največjo težavo zadržuje Sihanuku zveste sile. Koliko časa jih bo še lahko je prav tako odvisno le od tega, koliko časa še in v kakšnem obsegu bo prejemala pomoč svojega velikega zaveznika.
Leto
pričakovanj
EVROPA:	konferenca	o
evropski varnosti in sodelovanju, ki se je po svečanem začetku na ravni zunanjih ministrov v Helsinkih, nadaljevala na veleposlaniški ravni v Ženevi, ima po splošnem prepričanju še vedno dolgo pot do cilja.
Zelo verjetno je, da bo ta pot še nekoliko daljša zaradi zahtev večine evropskih držav (še posebej zaradi zadnje nekajmesečne prakse dveh supersil), naj se jim o odločanju o evropski varnosti in sodelovanju da bistveno večji delež.
RAZOROŽITEV, POPUŠČANJE: razgovori o zmanjševanju oboroževanja in ra zoro žitvi bodo prav tako, čeprav vselej nekako v send, pomemben sestavni del politične aktivnosti v tem letu. Ta aktiv nost bo nujno in zanesljivo po vezana z nadaljevanjem po puščanja napetosti med super silama.
ENERGETSKA KRIZA: ne čisto politična, pa hkrati ne izključno ekonomska, bo energetska kriza zanesljivo pomembno prisotna na svetu v tem letu. Nove cene nafte bodo vplivale na dogajanja povsod. Kako - o tem ekonomisti še vedno razpravljajo, njihove na^ povedi pa se sučejo od mračnih domnev o veliki inflaciji in nezaposlenosti do razmeroma mirnih obetov, da se na svetu kaj bistvenega in odločilnega ne bo spremenilo.
To je, ponovimo, zgolj skiciran pregled tega, ker se je kot privesek prineslo iz starega v novo leto, pri čemer smo ome niti le nekaj postavk te bilance.
DOLENJSKI LIST
ČRNOMELJ: NOV HOTEL?
„Viator", ki je pred letom prevzel gostinstvo, promet in turizem v črnomaljski občini, jfc prispeval nekaj pripomb k občinskemu srednjeročnemu razvojnemu programu. Predstavniki omenjenega kolektiva so predlagali, naj bi v Črnomlju poskrbeli za gradnjo novega hotela, v Lahinji pa naj bi uredili delavsko samopostrežno restavracijo in sobe za samske delavce. V pospeševanje turistične dejavnosti naj bi se vključili tudi zasebni gostilničarji, trgovci in vsi tisti, ki imajo od turizma koristi. Po mnenju „Viatorja" bi morali urediti obrežje Lahinje v Črnomlju, proučiti možnost gradnje čistilnih naprav, zgraditi novo avtobusno postajo nasproti pošte in izdelati občinski turistični prospekt.
TRIMO: SODELOVANJE Z EMONO
Trebanjska industrija montažnih elemnetov je že pred meseci podpisala z ljubljansko EMONO pogodbo
o	dolgoročnem sodelovanju za izdelavo tipskih objektov za živinorejo. Imajo že več ponudb za gradnjo takih hlevov za Poljsko, Irak in Sovjetsko zvezo. Takih hlevov manjka tudi v Jugoslaviji, sedaj pa ima TRIMO možnost za prodor tudi na domačem tržišču. EMONA lahko TRIMU pomaga s prodorom na tržišče, TRIMO pa zagotavlja dobro tehnologijo. S tem proizvodnim poslovnim sodelovanjem se TRIMO posredno vključuje v znani „zeleni41 plan Jugoslavije.
TOZD, ki šepajo
Sevnica: odborniki kritično o nekdanjih obratih
Odborniki sevniške občinske skupščine na zadnji seji v minulem letu niso bili zadovoljni s položajem nekdanjih obratov s sedežem matičnega podjetja zunaj občine.
Okoličani so bili sicer za TOZD, tako Metalna v Krmelju, Jugotanin v sestavi Konusa ali sevniška Tovarna konstrukcij v okviru trboveljske Strojne tovarne. Ob izteku leta imata Metalna in Jugotanin izgube: Metalna nad 3 milijone, Jugotanin 2 milijona. Krmeljska Metalna je po proizvodnem načrtu predvidevala za lani 36 milijonov dinarjev realizacije, vil mesecih pa so dosegli le 26 milijonov. Dobršen del minulega leta jih je pestila celo nezasedenost z delom. Se vedno dela nad polovico zaposlenih kar na prostem. Ni čudno, da zgubljajo kvalificirano delovno silo.
Nujne bi bile naložbe v opremo Tovarne konstrukcij, saj je dosedanjo proizvodnjo težko imenovati industrijsko. Težko pričakovana proizvodnja furfurala v Jugotaninu ni prinesla niti trenutne rešitve, v Konusu obljubljajo nove rešitve do marca.
Položaj delavcev v takih razmerah ni zavidljiv. Kot so ugotavljali odborniki, pridejo do informacij v skupščini šele, ko nastopi kriza. Ob urejanju samoupravnega položaja teh kolektivov žal niso rešili materialne plati. TOZD Metalne in Jugota-nina pa sta že dobili težke račune za stroške dela skupnih služb .. .
A.	ŽELEZNIK
Največ socialno šibkim
Metlika: v ponovni razdelitvi denarja iz proračuna so največ pridobili šociclni podpiranci
V četrtek, 27. decembra, so predstavniki „KRKE“ med njimi glavni direktor Boris Andrijanič in predsednik delavskega sveta Marjan Šonc v Šmarjeških Toplicah podelili 28 delavcem priznanja za desetletno požrtvovalno delo v tovarni. Ob tej priložnosti so dobili zlate ure ali bon za 100 dinarjev in darilni paket. (Foto: Sandi Mikulan)
Črnomelj: novo središče mesta
Sprejet je idejni osnutek zazidave - Novo središče blizu vrtca
Kljub temu da so se sešli odborniki črnomaljske občinske skupščine pretekli četrtek zadnjič v 1973. letu, njihova razprava ni bila prav nič praznična. Še največ pozornosti pa so posvetili urbanizmu. Sprejeli so urbanistični načrt za Semič in njegovo okolico, zazidalni načrt za „Vrtačo“ v središču Semiča, zazidalni načrt za središče Vinice ter idejni osnutek zazidave bodočega središča Črnomlja.
htevam občanov, stoijena prevelika škoda na tem prostoru, ter so zato sprejeli zazidalni načrt, ki na tem prostoru predvideva gradnjo vrstnih hiš. Prostor za individualno gradnjo, kakršno so tisti, ki bi radi na Vinici gfadili, zahtevali na tem območju, pa bo črnomaljska ibčinska skupščina določila z novim zazidalnim načrtom do konca aprila letos.
Ker Črnomelj sedaj pravega središča sploh nima in se hitro širi na vse strani, s tem pa se mesto preveč razbija, grozi nevarnost, da mesto kot občinsko središče ne bo moglo več opravljati svoje naloge. Zato so odborniki sprejeli idejni osnutek
Sodelavci ljubljanskega Urbanističnega zavoda so za območje Semiča pripravili urbanistični načrt, ki sega od vasi Kot do Osojnika. V urbanističnem načrtu je razen Semiča zajetih še 12 vasi. V prihodnje naj bi gradili samo v že obstoječih vaseh oziroma naseljih, ne bo pa dovoljeno graditi na krajih, kjer sedaj hiš še ni. Tako bodo povečali koncentracijo obstoječih naselij. V Semiču naj bi živelo do 150 prebivalcev na enemu hektarju površine, v vaseh pa malo manj. Urbanistični načrt je namenil 10 hektarjev površin stanovanjskim poslopjem, 8 hektarjev pa industrijskemu pasu, ki se naj bi razvijal v okolici „Iskre", „IMV“ in ob cesti Črnomelj - Semič. V Semiški gori pa bo dovoljeno graditi vikend-zidanice, vendar bodo morale biti podobne tistim, ki so že zgrajene, da bodo dopolnjevale videz pokrajine. Nikakor pa tam ne bodo dovolili gradenj stanovanjskih hiš.
Občani Vinice so se, ko so si ogledali zazidalna načrta za območje med zdravstveno postajo, cesto Vi-nica-Sinji vrh ter krajevno potjo, odločili za tisti zazidalni načrt, kije ponujal prosto zazidavo individualnih hiš, zavrnili pa tistega, ki je predvideval gradnjo dveh stanovanjskih blokov ter vrstnih hiš. Strokovnjaki in odborniki črn^naljske skupščine pa so na njeni zadnji seji menili, da bi bila, če bi ugodili za-
BREZICE: NAGRADE KMETOM
da
V Brežicah je upravni odbor skla-za pospeševanje kmetijstva 26.
decembra razdelil deset nagrad najboljšim pridelovalcem koruze v letu 1973, 22 nagrad proizvajalcem mleka in šest nagrad kmetom, ki preusmerjajo svoja gospodarstva na živinorejo.
PRVA V OBČINI, TRETJA V REPUBLIKI
Najboljšim učencem v natečaju „S humanostjo do miru“ je občinski odbor RK v Novem mestu 26. decembra podelil priznanja. Prejeli so jih: gimnazijca Jože Colarič in Marjan Horvat, iz bršlinske šole Zdenka Seničar in Slavka Anžlovar, iz Dolenjskih Toplic Damjana Šobar, iz osnovne šole Katje Rupene v Novem mestu Dana Osolnik, Joža Zupančič in Zdenka Bohte, iz Škocjana Slavka Kolenc, Milena Martinčič in Olga Knafelj, iz Žužemberka Anica Murn, Cvetka Zajec, Mimica Cvetkovič, Janez Kolarič, Mirana Likar, Metka Podboj in Marinka Kumar. Trije najboljši od teh -Marinka Kumar, Zdenka Bohte in Jože Colarič - so se udeležili republiškega natečaja, na katerem je Marinka Kumar dosegla tretje mesto. Vsi udeleženci natečaja so prejeli Dergančevo knjigo „Prva pomoč", trije najboljši pa še dodatno knjigo „Spomeniki naj govore".
N erazviti - drugačno skupnost
Trebnje predlaga delno spremenjeno zemljiško politiko
Odborniki trebanjske občinske skupščine so obravnavali družbeni dogovor in osnutek statuta kmetijske zemlji&e skupnosti že na predzadnji seji, vendar se o njem do seje minuli četrtek niso zedinili. Trebanjski statut se bo razlikoval predvsem glede prispevka po kvadratnem metru zemljišča za industrijo.
Svoje pripombe so predtem že poslali sekretariatu sekcije za vprašanja kmetijstva pri Skupnosti slovenskih občin. Skupnost slovenskih občin je namreč pripravila izhodišča za statute kmetijskih skupnosti, le-ta pa so po mnenju Trebanjcev krivična za nerazvite občine. Na svoje pripombe k republiškim stališčem niso dobili odgovora.
Trebanjci poudarjajo, da so k ne-načrtnosti in nenamenski uporabi
Brežice: izobraževanje v ZK
V	brežiški občini so v 1973. letu sprejeli v Zvezo komunistov 74 novih članov, torej veliko več kot katero koli leto nazaj, To nalaga organizacijam povečano skrb za idejnopolitično usposabljanje mladih in drugih članov ZK. Komite je pripravil program izobraževanja, v katerega je vključil tudi šolo za mlade komuniste. Trajala bo teden dni. Delavska univerza jo bo organizirala že v mesecu januarju.	.
Dvoje predavanj je namenjenih komunistom iz vse občine, osnovne organizacije pa bodo še same izbrale nekaj tem za izobraževanje v svojih vrstah. Napovedanih je več seminarjev. Komite občinske konferenco bo
priredil enodnevni seminar za vodstva osnovnih organizacij in aktivov in enodnevni seminar za vodstva osnovnih organizacij in aktivov in enodnevni seminar za člane občinske konference, ki bodo morali v prihodnje delati bolj zavzeto. Tudi za člane komisij in člane komiteja so predvidene oblike usposabljanja.
Osnovne organizacije ZK morajo sprejeti program izobraževanja do 15. januarja, da jim bo komite lahko pravočasno priskrbel predavatelje. Te bo združil v aktiv, ki bo v prihodnje deloval za vse družbeno-poli-tične organizacije v občini.
V. PODGORŠEK
zemljišč, zanimivih za kmetijstvo, v glavnem pripomogle razvite občine. Le-te so tudi v glavnem zgradile velik del svoje industrije, zato z novim prispevkom za spreminjanje namena kmetijskega zemljišča te občine sploh ne bodo prizadete, da o večji moči gospodarstva teh občin ne govorimo. Trebanjski statut, kakršnega je prejela občinska skupščina na predlog sveta za gospodarstvo in aktiva odbornikov komunistov, določa, da znaša prispevek za meter kmetijskega zemljišča 50 par tudi za stavbišča stanovanjskih blokov in industrijskih objektov za predelavo kmetijskih pridelkov, prav tako naj bi se znižal prispevek (10 din, 6 ali 2 od metra glede na to, v katerem katastrskem razredu je!) za 50 odst., če gre za nerazvite občine.
Tako po mnenju trebanjske občinske skupščine ne bi toliko prizadeli načrtov za vlaganja v prepotrebno industrijo. Več se namreč za kmetijska zemljišča lahko doseže s smotrnim urbanističnim urejanjem. Zemljišča, ki so jih doslej namenili za industrijo v „škodo4* kmetijstva, so namreč v občini sila majhna.
A.	ŽELEZNIK
OGLAŠUJTE V DL!
zazidave oziroma gradnje novega središča mesta, ki naj bi nastždo blizu otroškega vrtca. Načrt osnutka bodo javno razgrnili in bodo o njem lahko svoje pripombe povedali vsi občani.
B. PODOBNIK
Na zadnji lanski seji metliške občinske skupščine so odborniki med drugim sprejeli sklep o prerazdelitvi denarja iz letošnjega občinskega proračuna. Tistim, ki denarja niso porabili ali pa so ga le nekaj, so denar, ki jim ga je proračun namenil v začetku leta, vzeli, najbolj potrebnim pa so ga dodali.
Največ so od prerazdelitve pridobili upravičenci socialne pomoči, saj so jim namenih 123 tisočakov več. Tudi pri prerazdelitvi sredstev so morah upoštevati lani sprejet republiški dogovor o stopnji rasti občinskega proračuna. Ker se je v proračunu zbralo okrog 600 tisočakov več, jih bodo odvedli na poseben račun, z njega pa bodo denar porabili za plačilo opravljenih del pri gradnji vodovodov in kritje obveznosti do šolstva.
Odborniki so sprejeli tudi odlok o začasnem financiranju potreb iz občinskega proračuna v prvih treh letošnjih mesecih. Poraba v tem času ne bo smela prekoračiti porabe v enakem obdobju lani.
Sekretar občinskega komiteja ZKS je odbornikom povedal, da se bodo vse-metliške delovne organizacije pravočasno konstituirale in se vpisale v sodni register. V večji ča-
Berite »Dolenjski list«
Manj veselih kot tepenih
Za konec leta je v blagajni novomeškega občinskega proračuna zmanjkalo denarja
Strah ima velike oči in tudi možje, ki so vse leto bdeli nad proračunom novomeške občine, so se upravičeno bali, da bo treba ,,upnikom“ reči: Ni predvidenega dohodka, črtajte iz dejavnosti, kar ni nujno! To se je tudi zgodilo.
Pet dni pred novim letom je občinska skupščina sprejela spremembo proračuna, iz katere je razvidno, da so dohodki za leto'1973 za
1.760.000 din manjši, kot so predvidevali. Zaradi tega so namenih manj: kulturni skupnosti 490.000 din, skladu za štipendiranje 40.000, za starostno zavarovanje kmetov
130.000,	za vzdrževanje cest, ulic in trgov 120.000 in za odplačila posojil za negospodarske investicije 1,128.740 din. Več so dali: za zdravljenje nezavarovanih oseb
150.000 din, sodstvu in pravobranilstvu 106.000 in komunalnemu skladu 300.000 din. To so le nekateri večji zneski po spremembi proračuna.
Občinski proračun je najbolj udaril posebni občinski davek na promet proizvodov, ki se ga je nabralo v blagajni kar za 2,4 milijona dinarjev manj, kot so predvidevali. Enakega republiškega davka je bilo za
500.000	din, davka od premoženja pa za 550.000 din manj. Prometni davki so navrgli manj zavoljo odliva kupne moči na druga območja. Proračunsko varčevanje na vseh področjih, za katero se je zavzel svet za finance, je občinska skupščina sprejela.
Skupščina kulturne skupnosti, ki je zasedala istega dne, je prva povzdignila glas proti taki odločitvi občinske skupSčine. „Zdaj smo prikrajšani že drugič," so poudarili na sicer nesklepčni seji. „Prvič že pri sestavi občinskega proračuna nismo dosegli, da bi kulturni skupnosti namenili 1,050.000 din, ampak smo morali pristati na 840.000 din." Ob koncu leta je bilo v ustr-ovah denarja komaj za osebne dohodke.
I.Z.
Na zadnji lanski seji občinske skupščine Ribnica, ki je bila 27. decembra, so odborniki razpravljali o osnutku novega statuta občine, poročilu davčne uprave, sporazumu o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti, sprejeli so več odlokov, na dnevnem redu pa so bile še nekatere druge zadeve.
Smetarska vojna, po kateri je Ribnica znana, odkar je sprejela skupščina odlok o obveznem odlaganju smeti, še vedno traja. Boji potekajo z vso ostrino. Obe strani streljata z vsemi kalibri. Prebivalci Gorenje vasi oziroma Gorenjske ceste bi bili radi oproščeni odvoza smeti, vsaj nekateri; zagovorniki odloka pa pravijo, da je treba odlok dosledno izvajati. Skupščina je na tej seji predlog dele-
VETERINARJI POD SKUPNO STREHO
Trebanjska in novomeška veterinarska postaja sta sc decembra združili v Veterinarski zavod, ki bo imel sedež v Novem mestu. Zavod bo opravljal zdravstveno preventivo pri živalih, živinorejsko pospeševalno dejavnost, skrbel za umetno osemenjevanje in vzrejo plemenskih bikov. Računajo, da sc bodo novemu zavodu v Novem mestu pripojili tudi belokranjski veterinarji.
ZVONE BEČAJ—NOVI SODNIK ZA PREKRŠKE
Pravnik Zvone Bečaj bo poslej delal v Novem mestu kot občinski sodnik za prekrške. Za to delovno mesto ga je imenovala občinska skupščina in mu naložila, da v dveh letih opravi strokovni izpit.
gacije Gorenje vasi zavrnila in zahtevala, naj svet krajevne skupnosti (KS) Ribnica zadevo ponovno prouči, občani pa naj na zborih volivcev, ki jih lahko skličejo s pomočjo SZDL, vso zadevo skupno s predstavniki vodstva KS raziščejo in se pametno odločijo. Vsekakor bo zmaga na tisti strani, kjer bo večina. Razprava o gorenjskih smeteh sicer ni bila uradno glavna točka dnevnega reda, vzela pa je največ časa odbornikom na zadnji seji, čeprav so o tej zadevi razpravljali že tudi prej na večih sejah.
J. PRIMC
sovni stiski so se znašle uruzbene službe v občini, vendar bodo svoje obveznosti vseeno izpolnile do roka.
B. P.
LOJZE HLEDE
V	nedeljo, 23. 12. 1973, smo na novomeškem pokopališču spremili k zadnjemu počitku Lojzeta Hledeta, direktorja novomeške zavarovalnice v pokoju. Rojen je bil 18. 6. 1908 v Novem mestu, po poreklu pa Primorec iz Brd, kjer živi svobodoljuben in kremenit rod. Od tam so~se priselili njegovi starši in trgovah po Dolenjski. Svojemu sinu Lojzetu so vcepili domovinsko zavest, ga izšolali in mu dah poklic.
Ker v domačem kraju ni bilo dovolj delovnih mest za njegov poklic, se je po odsluženju kadrovskega roka preživljal z raznim drugim delom, dokler ni potal 1. 1937 mestni stražnik v Novem mestu. Bil je že prej socialno globoko čuteč, v tem poklicu pa je doživel marsikaj, kar je še utrjevalo njegovo delavsko zavest. Zato se je brez pomislekov že leta 1941 vključil v OF in julija 1942 vstopil v partizane, da bi se z orožjem v roki boril proti okupatorjem kakor tudi proti zatiralcem delavskega razreda.
Smeti spet glavna točka
»Eno leto že razpravljamo o teh prekletih sme teh«, je poudaril Tone Marlot iz Gorenje vasi
Zaradi svoje zavednosti, poštenosti, požrtvovalnosti in zavestne pripadnosti marksizmu je bil med vojno sprejet v KP. Med NOB je bil borec, kurir, intendant in komandir. Po demobilizaciji je bil izvoljen v najvišje organe ljudske oblasti pri Okrajnem ljudskem odboru Novo mesto. Bil je poverjenik raznih služb, tujnik, nadomeščal je predsednika, bil je član raznih svetov in komisij. Vse te naloge je opravljal vestno in vzorno. Končal je razne tečaje in šole, opravil več strokovnih izpitov in se kvalificiral v finančni stroki. Leta 1952 je postal direktor novomeške podružnice DOZ. Ta položaj je zavzemal do upokojitve 31. 12. 1966. Še naprej je tudi kot upokojenec aktivno sodeloval v množičnih organizacijah, zlasti v SZDL, Zvezi borcev in pri lovcih.
Pokojni Lojze je bil delaven, dober in plemenit značaj. Četudi je bil na zunaj včasih videti trd, je imel v resnici mehko in čuteče srce. To vedo vsi, ki so ga globlje poznah ah delali z njim. Z njegovo smrtjo smo izgubili- velikega patriota, borca za delavske pravice, pravega komunista in predvsem poštenega in plemenitega tovariša. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
B. K.
OBVEZNI TAKSIMETRI
Novomeški taksisti ne bodo več mogli in smeh zaračunavati voženj na pamet, saj najnovejši občinski odlok določa med drugim, da bodo morah imeti v avtomobilih vgrajene taksimetre. Kogar bodo zalotili, da bo brez te naprave ah da je ne bo imel v redu, bo kaznovan. Predvidena Je kazen od 1.000 do 5.000 din.
VL
Hvaležnost je plačilo
Obisk, voščilo in skromen dar so starejši občani novomeške občine s hvaležnostjo sprejeli
Koliko starejšemu človeku pomeni topla beseda, obisk in iskreno voščilo za novo leto, vedo povedati požrtvovalni aktivisti Rdečega križa iz vse novomeške občine, ki so dneve pred novim letom žrtvovali za to delo. Več kot 500 ljudi je pripravljalo pakete in jih raznosilo na več sto domov.
Skromna darila so dobili vsi starejši ljudje, socialno šibki pa še kuverto z denarjem ah pa pomoč v materialu. Take akcije so v novomeški občini v navadi že vrsto let. Člani mestnega odbora RK v Novem mestu so na primer obiskali okrog 400 ljudi. Samo primer: Pepca Haider je imela sama na skrbi okrog 50 takih obiskov. Podobno so se izkazali še v vseh ostalih 28 krajevnih organizacijah Rdečega križa na območju občine.
Ni bilo malo primerov, ko so ob-darovanci s solzami hvaležnosti sprejeli pozornost. Prav to pa je bilo požrtvovalnim aktivistom najlepše plačilo za trud.
Novoletno akcijo Rdečega križa so s prispevki in delom podprli še Center za socialno delo, Krajevna skupnost in Socialistična zveza ter mladi člani Rdečega križa po šolah. Od podjetij pa so se s humanostjo izkazali tovarna Novoteks, Industrija obutve, Labod ter podjetji Dolenjka in Mercator. Nekateri so dali svoje izdelke, drugi blago s precejšnjim popustom.
V	tej akciji je bilo skritih na tisoče prostovoljnih ur, za katere javnost malokdaj izve. Naj bo torej vsem sodelujočim izrečena vsaj javna zahvala!
R.B.
Ce želite ekonomično malolitražno vozilo in z njim temperametno vožnjo po gorskih cestah, pa še mnogo prostora za tovor, poleg 4 potnikov, je odločitev lahka
Renault 4
iz dolgoročne industrijske kooperacije
RENAULT
Značilnosti:
— motor: 845 ccm
— prestave: 4+1
— instalacija: 12 V
— minimalna poraba
Cena: 42.583,60 Din *co tovarna Novo mesto Dobava: takoj po prispetju plačila na naš tekoči račun -
OioO£
OLAJŠAJTE Sl NAKUP S KREDITOM!
OBRNITE SE NA POSLOVNO BANKO V VAŠEM KRAJU. DA VAM ODOBRI POTROŠNIŠKO POSOJILO
Takoj, ko prejmemo vaše nakazilo, vam dobavimo romunski RENAULT 12
TDžUClžZ 1300
Cena: 52.200 din fco jugo-romunska meja.
v
ZA DINARJE vam nudimo iz konsignacije vsa vozila proizvodnega programa RENAULT: R-5, R-6, R-12, R-15, R-16, R*17.
Redr.o oskrbo z nadomestnimi deli zagotavlja
inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novomESTO
preko svojih poslovalnic in specializirane servisne mreže
Za podrobnejše informacije in navodila se obrnite na poslovalnice IMV:
Novo mesto, Zagrebška 18-20 ................................... 068 21-075
Ljubljana, Titova c. 172-a..................................... 061-343-485
Ljubljana, Poljanska c. 12  ................................... 061-312-294
Podjetje „Trimo", Trebnje, Prijateljeva 12
razpisuje JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
	izklicna cena
1. Kompresor EK 250 1	3.260 din
2. Uvijalni stroj 1 = 2 m	100.000 din
3. Uvijalni stroj 1 - 1,5 m	4.000 din
4. Stoječi brusilni stroj	1.530 din
5. Kovaško ognjišče	500 din
6. Stružnica US 245/5	20.000 din
7. Vzvodne škarje — male	470 din
8. Elektromotor ,85 kW, 1400 0(/min	300 din
9. Stenski brusilni stroj	1.000 din
10. Nakovalo	400 din
11. Tehnica (500 kg)	2.100 din
12. Hidravlična stiskalnica, pokončna (601)	50.000 din
13. Hidravlična stiskalnica, pokončna (601)	50.000 din
14. Hidravlična stiskalnica, vodoravna	90.000 din
15. Čistilni boben	1.000 din
16. Stružnica ADA	15.000 din
17. Kompresor EK-1200	1.500 din
18. Ekscentrična stiskalnica (8 t)	5.000 din
19. Varilni agregat LINDE	8.000 din
20. Varilni agregat LINDE	8.000 din
21. Hidravlična žaga — strojna	6.000 din
22. Varilni agregat MIGVAR	3.500 din,
23. Polirni stroj NIBRU MAX	15.000 din
24. Električni brusilni stroj EBS	2.500 din
25. Kotni brusilni stroj SCHLUTER	1.200 din
26. 24-voltni generator	2.600 din
27. 24-voltni generator	2.600 din
in večje število elektromotorjev ter reprodukcijski material.
Osnovna sredstva bomo prodali najboljšemu ponudniku. Pravico do udeležbe na javni licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe, če predložijo predpisano varščino v višini
10	% od začetne izklicne vrednosti osnovnih sredstev.
Zastopniki pravnih oseb morajo predložiti pooblastilo. Navedena osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo vsak dan od 11. do 13. ure v proizvodnih prostorih podjetja „Trimo", Trebnje.
Licitacijska prodaja bo v nedeljo, 13. 1. 1974, v podjetju „Trimo" v Trebnjem Začetek ob 9. uri za družbeni sektor, ob 10. uri za zasebni sektor.
<£>
•v
(S>
BREZ PRATKE PAVLIHOVE PRAZEN JE DOM,
NIKOLI JE KUPIT POZABIL NE BOM!
m
^^S^šča^cenjen^tranke^fcH3^^
VALILNICA V CEGELNICI 20, NOVO MESTO,
pričela obratovati v decembru, tako da bodo prvi piščanci že okoli 15. januarja.
Na voljo bodo pasme PRELUX BRO in PRELUX RJAVI. Interesente prosimo za prednaročila, ker si le tako lahko zagotovijo piščance v času, ko si to želijo. Hkrati ste deležni predsezonskega popusta 10 odst., ki ga priznavamo do 15. II. 1974!
Prednaročila sprejma tudi Alojz ŠADL, Gor. Gomila 1, Bela cerkev.
Za naročila se priporoča GIZELA PETELINKAR
INŠTITUT ZA PLJUČNE BOLEZNI IN TUBERKULOZO, GOLNIK
RAZPISUJE prosta delovna mesta:
BOI NIŠKIH STREŽNIC, KUHINJSKIH POMOČNIC IN ČISTILK BOLNIŠKIH PROSTOROV.
f'0 J: osemletka oziroma nekvalificirani in polkvalificirani
delavci
Osebni dohodek od 1.500.- do 1.700.— din. Samsko stanovanje in hrana po regresiranih cenah zagotovljena v inštitutu. Razpis velja 15 dni po dnevu objave.
Ponudbe pošljite na zgoraj navedeni naslov.
Občinsko sodišče v Novem mestu razpisuje prosto delovno mesto
STROKOVNEGA SODELAVCA.
Pogoji:
diplomirani pravnik z opravljenim pripravniškim stažem,
OD po pravilniku, stanovanja ni.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Razpisna komisija
„LABOD" tovarna perila NOVO MESTO TOZD LIBNA
RAZPISUJE DELOVNO MESTO DIREKTORJA TOZD
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
1. Visoka ali višja strokovna izobrazba z najmanj 5 let prakse na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih ali srednja strokovna izobrazba in najmanj 10 let prakse na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih.
2. Osebnostne in moralno-politične kvalitete, ki zagotavljajo uspešno delo in razvijanje zdravih samoupravnih odnosov
v	TOZD,
3. da so s svojim dosedanjim delom dokazali sposobnost za vodenje.
Kandidati naj pošljejo poleg prijave še dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim življenjepisom in z navedbo dosedanjih zaposlitev.
Razpisni rok za prijave je 15 dni od dneva objave razpisa. Pismene ponudbe sprejema Komisija za razpis mesta direk-
=iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
■	I
I
Prihajam
sporeda.
zaradi ankete o priljubljenosti televizijskega
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DOLENJSKI UST
£Y6I p|tDunp| - (8VSI) i .IŽ
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Odprto pismo naši javnosti
Študentje: nevzdržne razmere v inštitutih medicinske fakultete
Študentje in študentke medicinske fakultete v Ljubljni, zbrani na redni letni skupščini (bila je 7. decembra 1973), znova opozarjamo in opominjamo slovensko javnost ter odgovorne organe, da vladajo v predkli-ničnih inštitutih MF nevzdržne razmere.
Medicinska fakulteta je najvišja medicinska znanstvena ustanova v Sloveniji, ki-vzgaja bodoče zdravnike in zobozdravnike. Že pred vojno je načrtovala v svojem programu gradnjo nove ljubljanske -bolnišnice ter nove medicinske fakultete. Od tega načrta je bil zgrajen le Klinični center, za drugi del pa je zmanjkalo denarja. Vsa javnost v Sloveniji bi se morala zavedati, daje zdravje najvažnejše in da je trdno povezano z vzgojo in šolanjem zdravnikov. Gotovo je gradnja nove medicinske fakultete v Ljubljani vsaj toliko važna kot gradnja razkošnih hotelov, bank in veleblagovnic.
Hkrati ko so v sosednjih republikah zgradili celotne medicinske fakultete (v Srbiji so po vojni zgradili 3 popolne MF v Novem Sadu, Prištini in Nišu), pri nas nismo zgradili niti pred-kliničnih inštitutov.
V preteklosti smo dobili kopico obljub. Naj naštejemo le nekatere. V februarju 1971 je odbor za zdravstveno zavarovanje socialnozdravstvenega zbora republiške skupščine obiskal MF v Ljubljani in ugotovil naslednje.
Citat:  ....... soglasno	je	bilo
ugotovljeno, da so pogoji dela inštituta zelo slabi ter da je treba kljub naporom za stabilizacijo gospodarstva in velikih obveznosti do kliničnega centra najti rešitev za omejitev prostorske stiske inštitutov MF“. Maja 1971 je bilo na seji izvršnega sveta rečeno:	.. da bo sredstva za gra-
dnjo MF v celoti pokrila republika4*. 4. julija istega leta je bilo na skupni seji odbora IS SRS za kulturo in znanost ter odbora IS SRS za socialno politiko in komunalna vprašanja ugotovljeno: „ da ni več sporno
financiranje gradnje in da bo gradnja predkliničnih inštitutov MF prioritetna gradnja v času od 1971 do 1975“.
V tem času je MF pripravila potrebno investicijsko dokumentacijo in jo 10. aprila 1973 skupaj z obrazložitvijo predala skupščini SRS, IS SRS, republiškemu sekretariatu za finance, sekretariatu za socialno varstvo ter svetu za prosveto in kulturo. Zdaj, ko je vsa dokumentacija pripravljena, zahtevamo, da se nemudoma pripravi odlok, oziroma zakon o financiranju gradnje predkliničnega inštituta, da se na podlagi tega takoj začne gradnja, ki je že v 30-letnem zaostanku.
Te zahteve niso le naša pravica, ampak tudi dolžnost pred prihodnjimi rodovi medicincev in pred delovnimi ljudmi, katerih zdravje nam bo prej ali slej zaupano.
Študentje in študentke medicinske fakultete
Stranske poti naše živinoreje
Negospodaren pokol telet in uvoz dragih, z devizami plačanih krav
Leto, ki se je izteklo, je posebno ostro pokazalo na vrsto nenavadnosti v naši živinoreji: od pretiranega izvoza do pomanjkanja mesa doma, od nenavadnega klanja telet do uvoza zelo dragih živali, zlasti krav. Čeprav to ni bila kaka letošnja posebnost, so neskladja dosegla takšna razmerja, da silijo k iztreznitvi celo tiste, ki za to doslej niso imeli dovolj posluha. Žal pa je še vedno tudi precej takšnih, ki se od slabih izkušenj v preteklosti niso ničesar naučili.
Mimo naše javnosti ni šlo opozarjanje, da ne bi smeli klati preveč telet, da bi morali klavno težo mladih govedi pomakniti navzgor, da ne bi smeh izvažati preveč žive govedi, zlasti premalo dopitane, da je škodljivo uvažati neplemensko živino raznih pasem itd.
Navedimo primer: v Jugoslaviji zakoljemo čez 600 tisoč telet na leto, čeprav bi bilo za potrebe zdravstvenih ustanov in največjih tu-ristično-gostinskih podjetij dovolj 10 do 15 tisoč ton telečjega mesa. Z drugimi besedami: za te potrebe bi bilo dovolj zaklati le 200 do največ 250 tisoč telet na leto. Podobne izgube v prireji imamo zaradi tega, ker koljejo pitance v teži od 250 do 350 kg. Če bi mejo klavnosti premaknili vsaj za 50 kg navzgor, bi lahko dobi-
li	za 150.000 ton mesa več. Tudi z omejevanjem pretiranega izvoza žive govedi, še posebej govedi z majhno težo, ki jo potem uvozniki dopitajo, bi lahko mnogo smotrneje gospodarili z našo živino.
Končno je tudi zvezni sklad za napredek proizvodnje in prodaje ži-
1975: kmetom po 300 din
Starostne pokojnine leta 1975 večje za 50 din
Začasna skupščina starostnega zavarovanja kmetov je sklenila s 1. januarjem 1975 povečati kmečke pokojnine za 50 din — od sedanjih 250 na 300 din mesečno Hkrati naj bi se povečal tudi prispevek, in sicer naj bi kmetje-zavezanci starostnega zavarovanja že od 1. januarja 1974 dalje plačevali v pavšalu po 1.136 din in 7,6 odstotka katastrskega dohodka.
Računajo, da bo pokojnino po 300 din prejemalo že nad 30.000 kmetov v Sloveniji. Kasnejši letni „prirastek4* upravičencev bo okoli 2.500. Letos prejema starostno pokojnino (po 250 din) 15.000 kmetov, vendar se bo število že prihodnje leto skoraj podvojilo.
V	petih dolenjskih občinah so pokojnino ob koncu novembra pošiljali že 1.800 kmetom. Vseh zahtevkov je bilo letos 2.234. Prihodnje leto naj bi se letošnjim „upokojencem*4
ENAJST LET SODELUJEJO
Dan JLA je za učence osnovne šole Vas-Fara, ki že enajsto leto tesno sodelujemo z garnizijo Delnice, poseben praznik. 20. decembra so obiskali našo šolo predstavniki garnizije in najprej predvajali dva filma
o	ustanovitvi in delu JLA. Nato je eden izmed starešin govoril o delu in nalogah v vojski. Za konec nam je igral še njihov ansambel partizanske in narodne pesmi. Srečanje se je končalo s prijetno zakusko.
21. decembra so se 4 predstavniki pionirjev z mentorjem udeležili sprejema pri komandantu garnizije. Pionirji so podarili vojakom izdelek tehničnega krožka, oni pa so jih prisrčno pogostili.
22. decembra so se povabilu vojakov odzvali rezervni oficirji in predstavniki šole. V kasarni v Delnicah so razdelili knjige za najboljše naloge na temo „JLA - čuvar naše svobode44. Dobil jo je tudi naš učenec. Ravnatelj Franc Volf pa je v imenu šole sprejel posebno častno diplomo za dolgoletno sodelovanje.
M. V.
»Dolenjski list« v vsako družinq
Namesto da konča v smeteh
Pripombe k zbiranju odpadnega papirja
Ob prebiranju časopisov ali gledanju televizije sem ugotovil naslednje: Rdeči križ Slovenije zbira odpadni papir za Onkološki inštitut, DINOS odkupuje odpadh papir, odpadke zbirajo šolski otroci, vse to z namenom, da bi zagotovili industriji dovolj surovin. Toda ali je tako
V BLOKU GORELO
30. deccmbra lani je okrog 15. ure nenadoma začelo goreti v kleti stanovanjskega bloka na Kristanovi 34 v Novem mestu. Kako je ogenj nastal, še ugotavljajo, vse pa kaže, da je začela goreti papirnata embalaža. Od tu se Je plamen hitro širil naokrog. Ogenj je stanovalcem uničil ali poškodoval precej ozimnice in
Solic v kleti, ki so hkrati shrambe, ačunajo, daje nad 10.000 din škode.
„PLAMENČKI"
V	zadnjih decembrskih dneh so učenci posebne šole v Krškem izdali peto številko glasila „Plamenčki44. Z voščili za srečno novo leto so ga poslali družbenopolitičnim organizacijam in nekaterim delovnim kolektivom, da bi jih seznanili z uspešnim delom v šoli.
tudi pri nas? Ko sc nabere tudi do tisoč kilogramov odpadnega papirja na mesec, se vedno sprašujem, zakaj naša trgovina naročati pri Komunalnem podjetju traktor ter plačevati za odvoz in nakladanje tudi do 20 starih tisočakov. Tako ni samo pri nas, velike količine odpadlega papirja imajo tudi druge trgovine.
Ob vsakem zbiranju papirja v Novem mestu smo prosili otroke, naj obvestijo svoje učiteljice, da imamo pri nas dovolj odpadnega papirja. Res, prišli so z vozičkom in odpeljali 10 kilogramov, nazaj pa jih ni bilo več. Tudi tovariš Padevski se je kot predstavnik RK Novo mesto oglasil, videl papir, pa spet ni bilo nič. Odpadnega papirja DINOS ne
?>rejme, češ da ni lepo zapakiran, ako torej: čist, kot surovina zelo primeren odpadni papir konča na smetišču, namesto da bi ga odpeljali v tovarno papirja. Da bi ga pošiljali sami, je za nas predrago, zato se sprašujem: ali ne bi kazalo bolje organizirati zbiranje starega papirja v Novem mestu in najti zanj kak prostor, kjer bi čakal do odvoza v tovarno papirja?
Poslovodja trgovine BOROVO NOVO MESTO
pridružilo še okoli 1.500 novih uživalcev pokojnine, medtem ko naj bi jo po 300 din izplačevali že 3.500 do 4.000 kmetom na našem območju.
PRIJATELJSTVO Z VOJAKI
Med vojaki novomeških vojašnic in člani različnih mladinskih aktivov v Novem mestu se je razvilo trdno prijateljstvo. V sklopu tega so predstavniki mladinskega aktiva ZMS z osnovne šole Grm 29. novembra obiskali vojašnico v Pogancih, kjer so bili prisrčno sprejeti. Dogovorili so 'se za novo srečanje, kije bilo 21. decembra.
V	vojašnici Milana Majcna v Bršli-nu so bili učenci osnovnih in srednjih šol na proslavi obletnice ob ustanovitvi Gubčeve brigade ter si ob tem ogledah vojašnico in njen muzej. Da se učenci in dijaki spomnijo na svoje prijatelje vojake, so pokazali s pismi, ki so jih pisali ob dnevu JLA. Najboljši so bili nagrajeni v petek, 21. decembra, pred svečanim zborom vojakov v vojašnici. Ob tej priložnosti so podelili priznanja najzaslužnejšim za sodelovanje z JLA, vojakom pa za različne zasluge v vojaških službah in v sodelovanju z mladino.
Vsi mladinci so veseli, da so se naši stiki z vojaki tako okrepili. Upamo, da bo tako tudi v prihodnje. '
DAMJAN GAZVODA osnovna šola Grm
vine in živinorejskih proizvodov sprevidel, da so številni predlogi v tej smeri bili dovolj tehtni in upravičeni. Zaradi tega zdaj tudi sam predlaga določene ukrepe za prihodnje leto: občutno zmanjšanje klanja telet (kar za dve tretjini!); organizirano proizvodnjo 800 tisoč glav mlade govedi v teži 300 do 400 kg in omejitev izvoza žive govedi na 50.000 glav v teži okrog 450 kg. Če bodo te predloge uresničili, lahko v Jugoslaviji pridobimo 250.000 ton govedi za domači trg in okrog 105.000 ton za izvoz.
To pa je le en vidik naše živinoreje. Drugi je tisti, h katerem naša javnost, zlati slovenska, zadnji čas precej govori in razpratvlja. To je uvažanje zelo dragih krav za mlečne farme. To so nekateri, žal ob podpori strokovnjakov, počenjali tudi v preteklosti, toda kakšna pa je bila korist? Taka, da še daleč ni krila v ta namen izdanih deviz in stroškov.
Kljub temu nekaterih to še ni izučilo in še vztrajajo na takšnem uvozu. Samo po sebi to ne bi bilo nič hudega, če bi interesenti za uvoz dah tudi izključno svoja sredstva. Toda v resnici terjajo družbena sredstva ne le za uvoz krav, temveč tudi za gradnjo hlevov, v katerih ceno stojišča za kravo nekateri primerjajo s ceno hotelskega ležišča.
Ob velikih zahtevah in potrebah, a ob sorazmerno pičlih sredstvih, ki so na voljo, bi vsekakor kazalo razmisliti, kaj je bolj gospodarno, predvsem pa, kako z družbenimi sredstvi za investicije v kmetijstvo gospodariti v sedanjem trenutku, da bo to najbolje vplivalo na razvoj živinoreje v celoti.
ŠTEFAN KUHAR
LASTNIKI PSOV ČUVAJEV
Lastnike psov čuvajev v mestih in na deželi prosimo, naj v zimi poskrbijo, da bodo imele Živah vsaj najnujnejše: toplo in suho zavetje pred vremenskimi neprilikami (pasjo uto in podobno), vsaj enkrat na dan izdaten obrok tople hrane in pitno vodo. Če so priklenjene, naj bo veriga dolga najmanj 3 metre.
Terenski delavci našega društva bodo*vso zimo postopno ugotavljali pomanjkljivost pri oskrbi psov čuvajev. Opustitev oskrbe po gornjih navodilih bo društvo smatralo za mučenje živali in bo take primere obravnavalo kot prekrške zoper ZRJM (Uradni list 38/59 in 40/71). Vse ljudi, zlasti pa člane društva, prosimo, naj brezvestne lastnike psov opozarjajo na naša navodila.
Društvo proti mučenju Živah SRS
Občinska Zveza društev prijateljev mladine Krško je priredila tekmovanje pionirskih odredov za plaketo Matije Gubca. 15. decembra je bila slavnostna podelitev plaket, združena z ogledom zanimivosti in posvetom za mentoije. Pionirji so si ogledali Kostanjevico, muzej slovenskih preganjancev v Brestanici in rudarski center na Senovem. Slovesnosti se je udeležila tudi delegacija OŠ „Katja Rupena“ iz Novega mesta. (Foto: Metod Saje, fotokrožek OŠ „Katja Rupena“).
Pozabljeno minulo delo
Zadnje čase praznuje v Kočevju obletnico veliko podjetij, ki so bila ustanovljena kmalu po vojni. Še veliko je v Kočevju ljudi, ki so razdajali svoje mlade moči zato, da so bila ta podjetja ustanovljena v takrat razrušenem mestu. Takrat za otvoritve nismo imeli pojedin, ker je bil naš življenjski standard točno odmerjen po živilskih nakaznicah raznih razredov. Torej tudi takrat ne za vse enako. To je že vse za nami inje za vse to res prava beseda „minulo delo44.
Na proslave ob obletnicah otvoritev podjetij in obratov so povabljeni običajno vedno isti, pač po položajih. Pionirjev, prvih delavcev teh podjetij, ne vabi na proslave nihče. Smo pač stari in že v pokoju in so na naše delo že pozabih, kakor tudi na nas osebno. Tu pa tam nas za novo leto pogostijo s kosilom in pol litrom vina, in to je vse, kar imaš od minulega dela in hvaležnosti družbe za 40-letno delo. Tudi vam, mladim vodilnim kadrom in političnim vodjem, tečejo leta in boste še lahko premišljevali o minulem delu! Šele takrat nas boste razumeli. Ugotovili pa boste tudi, da ni treba spoštovati le našega družbenega in gospodarskega dela, ampak da je pač lepo in
Če se v Nemčiji znajdete na cesti
Kaj v tem primeru pravi sporazum med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo
Delavec, državljan SFRJ, zaposlen v ZR Nemčiji, mora biti zdaj, ko obstaja tudi možnost, da ostane nezaposlen, seznanjen z najvažnejšimi določbami Sporazuma med SFRJ in ZR Nemčijo o zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. list št. 9/69), ki so naslednje:
l. Za določitev pravice do dajatve, višine dajatve in njenega trajanja
ter glede postopka veljajo pravni predpisi tiste države, na katere območju to pravico uveljavlja. Če uveljavlja to pravico v ZR Nemčiji, veljajo pravni predpisi ZR Nemčije, če pa uveljavlja to pravico v SFRJ, potem ko se je pod določenimi pogoji vrnil, veljajo pravni predpisi SFRJ ob upoštevanju ustreznih določb citiranega Sporazuma.
2. Če delavec, državljan SFRJ vloži zahtevo v ZR Nemčiji, upošteva pristojni nemški organ (Urad za delo) čas zavarovanja v ZR Nemčiji, dopolnjen s časom zavarovanja v SFRJ v zadnjih dveh letih pred vložitvijo zahtevka. To pa velja le tedaj, če je bil delavec po zadnjem prihodu na delo v ZR Nemčijo, kjer je ostal nezaposlen, zaposlen najmanj štiri tedne.
3. Če delavec, državljan SFRJ, vloži zahtevo pri pristojnem Zavodu za zajJbslovanje v SFRJ, upošteva Zavod za zaposlovanje v čas zavarovanja v ZR Nemčiji dopolnjen s časom zavarovanja v SFRJ v zadnjih dveh letih pred vložitvijo zahtevka* Vendar bo odobritev za dajatev v SFRJ dobil samo:
a) če je ostal nezaposlen brez svoje krivde,
b) če je pristojni nemški organ • (Urad za delo) dovolil delavcu, drža-yljanu SFRJ, vrnitev v Jugoslavijo,
in /
c) če je delavec, državljan SFRJ,
v šestih tednih, šteto od dneva prenehanja delovnega razmerja ali od dneva, ko je prejel dajatev za primer
brezposelnosti v ZRN, zahteval dajatev v Jugoslaviji. Pomembno je, da delavec zahteva odobritev za vrnitev v Jugoslavijo pred vrnitvijo. V nujnih izjemnih primerih lahko vloži prošnjo tudi po vrnitvi v šestih tednih po prenehanju delovnega razmerja ZR Nemčiji ali po prejemu
dajatve za primer brezposelnosti.
Odobritev dobi nezaposleni samo:
a) če je prejemal od začetka brezposelnosti brez presledka najmanj štiri tedne dajatev za polno brezposelnost po pravnih predpisih ZR Nemčije, ah
b) če je bil pred začetkom brezposelnosti najmanj tri leta zaposlen na območju ZR Nemčije in so zanj veljali njeni pravni predpisi.
V	primeru pod a) se odobritev lahko izda tudi pred potekom roka, če je glede na potrebe po delovni sili mogoče pričakovati, da bo delavec ostal brez posla do poteka roka.
V	primeru pod b) se soglasje lahko odreče, če ni osebnih in drugih razlogov, ki bi opravičevali vrnitev.
Če nosilec druge države pogodbenice delavcu ne prizna pravice do dajatve zato, ker je delavec odklonil delo ah ga je zapustil brez upravičenega vzroka ah zato, ker je bil po svoji krivdi odpuščen, se mu čas zavarovanja, preden mu je bila zavrnjena pravica, v smislu prvega in drugega odstavka ne upošteva.
Delavci iz SR Slovenije, ki potrebujejo dodatna pojasnila o teh in podobnih vprašanjih, naj se obračajo pismeno ah na drug način na diplomatska konzularna predstavništva ter republike in komunalne Zavode za zaposlovanje.
SEKRETARIAT ZA INFORMACIJE V IS
Prešernova gre v akcijo
V občinah aktivi Prešernove družbe - B. Ziherl: z dobro knjigo v bitko proti komercializaciji
Ob izidu knjižne zbirke Prešernove družbe za leto 1974 so sklicali pred novim letom v Ljubljani tiskovno konferenco, na kateri so časnikarjem obširneje predstavili knjižni program za naslednje leto in hkrati spregovorili o prizadevanjih, da bi družba ponudila bralcem še več dobrega čtiva, da bi se število njenih poverjenikov pomnožilo in da bi knjige še bolj jemali v roke vsi, ki so jim namenjene, zlasti delavci v proizvodnji.
Urednik Obzornika Tone Fajfar je izrazil prepričanje, da bo akcija, ki jo je Prešernova družba začela prek Socialistične zveze in sindikatov, plodna: število zaupnikov naj bi
se znatno povečalo, vrsto dobrih starih zagnancev, ki so do nedavnega pridobivali prijatelje za to družbo in naročnike za njenu, knjižne zbirke, naj bi nadomestili novi povqpjeniki iz vrst učiteljev, javnih in drugih delavcev, prepričanih, da človek ne Živi samo od kruha. V občinah nameravajo ustanoviti aktive Prešernove družbe, njihovi člani pa bi bili sami poverjeniki in drugi privrženci kulturnih vrednot.
Predsednik Prešernove družbe Boris Ziherl je poudaril, da bi morala pomeniti ta akcija spopad z najrazličnejšimi in resnični kulturi nenaklonjenimi težnjami v naši družbi. Pomenila naj bi bitko s komercializacijo kulture in literature, kakršna se iz kioskov ponuja kot posledica skomercializiranosti našega časa
I. ZORAN
humano spoštovati stare ljudi. Human, topel odnos do starih delavcev gojijo v vseh družbenih redih po svetu. Zal je ta zvrst tovarištva pri nas še zelo redka.
V	teh mislih in prepričanju nisem osamljen. Prepričan sem, daje v Kočevju še veliko takih, ki uživajo podobne blagodati „minulega dela*4.
ANDREJ ARKO, KOČEVJE
KOČEVJE: ŠE O VPRAŠALNIKIH
Pomislek o izidu ankete za novi samoprispevek in o 388 glasovih v prid zaprtega plavalnega bazena sem že objavil. Se bolj zanimiva pa je številka 121 glasov za gradnjo telovadnice. (Razposlanih je bilo 3000 vprašalnih pol, vrnjenih pa jih je bilo 1559.)
Izid ankete kaže, da še nismo prišli do prepričanja, da nam je dom telesne kulture premalo. Sole so brez telovadnic. Ali ni to še bolj porazno, kakor bi bilo, če šole ne bi imele ustreznih kabinetov?
Upajmo, da bo nova temeljna te-lesnokulturna skupnost krepko poprijela in pričela prepričevati občane, posebno starše, o nujnosti te-' lesne vzgoje, za kar pa je potreben prostor, se pravi telovadnica. Še in se bo treba prepričevanja, da ne bo, ko -bo šlo zares, se pravi za samoprispevek, ostala telesna kultura na repu. Posebno mladi ljudje bi morali živahneje sodelovati pri akciji za gradnjo telovadnice in uvedbo samoprispevka, ne pa postavljati nepremišljene pogoje.
ANDREJ ARKO
Dolina tišine
V	Kolpski dolini ni ne mestnega vrveža ne prometa in ne živžava. Kdor si želi miru in tišine, naj pride, k nam. Dobri ljudje bodo vsakega lepo sprejeli in ga po svoji moči postregli, čeprav je nam tudi cm košček kruha dober.
Nobenega obrata ne dobimo. Še sreča, da je v Brodu na Kolpi lesno industrijsko podjetje, kije podružnica DIP Delnice. V njem je našlo zaposlitev teh nekaj še mladih gospodarjev. Saj mladine tako ni, ker so jo pobrala mesta in celo tujina.
Pri nas v Kolpski dolini ni bilo nikoh lepo in lahko živeti, vendar je danes - čeprav kritiziramo - mnogo bolje. V stari Jugoslaviji je večina moških delalo po slavonskih gozdovih in po ameriških rudnikih, da so preživeli družino in obdržali kmetijo.
92-letni možakar Jože Bauer iz Lazov se dobro spominja, kako sije služil vsakdanji kruh zase in družino po ameriških rudnikih. Danes je dela dovolj doma in vendar ga mnogi iščejo v tujini. A tudi na tujem ne pletejo plotov z okusnimi klobasami, temveč z zelo bodikavim trnjem.
Vse je res drago in iz dneva v dan dražje, da si nekaterih stvari revnejši sploh morejo kupiti. Kmetje ne razumejo, zakaj so odkupne cene mleku nižje kakor navadnr radenski vodi, da o vinu ne govorimo. Kar 6 litrov mleka je treba dati za liter vina. Pri nas odkupujejo mleko po 1,90 din liter, vino je pa po 12 din hter. Kako naj potem kmet obdrži živino ali posodobi kmetijo?
JOŽE KRI Z KUŽELJ
Moj mož danes ne sme gledati televizije. Pri pomivanju je razbil krožnik.
Brez besed
■■•■■■••■■■■■■•■■■•■■a
PolenHhl ll«l 20 leti
Izvoz naše elektrike
IZVOZ ELEKTRIČNE energije iz Jugoslavije v sosednje države predstavlja za nas dragocen vir dohodkov. Strokovnjaki nadaljujejo z raziskovalnimi deli in z načrti novih hidrocentral, ki bodo izvažale električno energijo v Italijo, Avstrijo in Zahodno Nemčijo. Ta dela obsegajo trenutno tri centrale na reki Trebi-šnici v Bosni, štiri na rekah Lika in Gacka na Hrvaškem in na reki Cetini. V Sloveniji raziskujejo teren za graditev zbiralnih vodnih bazenov na Gornji Soči in Idrijci.
V KOČEVJU veliko mladine sodeluje v raznih društvih in organizacijah, kjer se strokovno izpopolnjuje. To pa je premalo, kajti mladina potrebuje poleg strokovne tudi politično vzgojo. V mnogih sindikalnih organizacijah in v delavskih svetih prevladuje napačno mišljenje, da je politična vzgoja mladine samo stvar mladinskih organizacij.
S PRVIM snegom se je spet oglasila tudi stara novomeška pesem: čiščenje pločnikov. Kdo naj skida sneg? Težko vprašanje, ki ima vsako leto isto „vižo“, morda je le kaka nota zdaj višja, zdaj nižja. Mi smo takega mnenja, da bi bilo treba za čiščenje pritisniti lastnike hiš, ne pa najemnike lokalov. Ce so znali lastniki tako poskočiti z najemninami, naj pa še malo poskočijo in odkidajo sneg.
OB KONCU lanskega leta se je v Adlešičih končal tkalski tečaj, ki je v tej stroki napravil pravo prelomnico. Vse prejšnje delo, propaganda in borba za uresničitev programa, je bilo le uvod v novo fazo. Pred nami so prvi vzorci sukna iz domače volne. To ni več ona starinska „čoja“, ampak modra, dvobarvna in celo večbarvna tkanina. O tem bomo še razpravljali v zgodovini belokranjskega tkalstva.
S POSEBNO t)DLOČBO Zveznega izvršnega sveta je rečeno, da ostanejo enake cene kruhu, žitu, zdravilom, soli, petroleju, motornemu bencinu in tobačnim izdelkom.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 8. januarja 1954)
mmm
-
VSfr. '/ifoglš jBS
Zgodilo seje...
GONJA ZA DOBIČKOM -Gonja za dobičkom je na Japonskem zahtevala smrt 130 otrok in zastrupitev hujše vrste 12.000 otrok. Otroci so se zastrupili z arzenom, ki je zaradi malomarnosti pri nadzorovanju izdelkov tvrdke Mori-naga, zašel v mlečni prah. Dober posel je preveč prevzel podjetne poslovne može, pa so zanemarili nadzor.
OBRAT NA MESTU - Ameriška mladina med 12. in 20. letom pokadi vse manj hašiša, vendar to ne pomeni, da se je zlata mladina bogate Amerike poboljšala. Statistiki so namreč ugotovili, da so mladi prešli na alkohol, ki jim je lažje dostopen. Zdravstvene ustanove imajo posla celo z 12. letnimi kroničnimi alkoholiki. Prvotno veselje staršev je hitro splahnelo.
GOSPODARSTVO MEŠA PAMET - Vzroki nekaterih duševnih bolezni še sedaj niso znani, zato je knjiga „Duševne bolezni in gospo-darstvo“, ki jo je napisal psihiater Brenner, zanimiva po tem, ker nakazuje možnost novih spoznanj. Brenner namreč ugotavlja, da nestabilnost v nacionalnem gospodarstvu povečuje število duševno bolnih. Ali velja tudi obratno, psihiater ni hotel napisati.
BOLNI TARZAN - Johnny Weissmueller, ki je eden najslavnejših igralcev Tarzana in nekdanji odlični plavalec, saj je postavil kar 67 svetovnih rekordov in si priboril pet olimpijskih medalj, je hudo zbolel. Zlomil si je nogo in dobil srčni napad.
DROGIRANA VOJSKA - Poveljstvo ameriških vojaških čet je ' sklenilo narediti red v svoji vojski in je iz vojašnic odpustilo več kot dva tisoč vojakov, ki so se vdajah mamilom, nekaj manj pa so jih poslali na zdravljenje. Kaj so dosedaj delali v vojski, poveljstvo noče povedati. V ponos ji gotovo niso bili.
ŽIVI OD ČAJA - Indijec Sing, ki živi v Veliki Britaniji, je začel z gladovno stavko, ki bo trajala 40 dni. Z gladovanjem hoče opozoriti svet na lakoto, ki vlada v mnogih dežalah. Vsa njegova hrana je le šest skodelic čaja na dan.
NAPAČNA SMER - Pazniki v jetnišnici El Sexto v Limi so odkrili rov, ki so ga izkopali kaznjenci. Žal so vrh tunelarji malce zgrešili smer svojega kopanja in tako se rov iz celice konča pri garaži policijske postaje. Fantje, ki so rov v upanju na zlato svobodo kopali, po tem sodeč niso daleč prišli.
KAJ POČETI - Zahodnonemška ministrica za narodno zdravje je dala svojim državljanom nekaj nasvetov, kaj naj počno med prazniki. Glase se tako: žri, dokler ne počiš, poskrbi, da bodo znanci in prijatelji popili kar največ alkohola, otroci naj se nabašejo slaščic, kadi, da se ti bo iz ušes kadilo in varuj se svežega zraka!
ZA BLAŽENI MIR - Za vse tiste, ki imajo v svoji bližini glasbeno navdušene pianiste, pa sami ne slišijo preveč radi, kako začetniki trpinčijo klavir, je neka tovarna glasbil izdelala tak klavir, ki ga učenec posluša prek slušalk, sosede za tankimi stenami pa nič ne moti. Kasneje, ko mladi pianist že zna bolje igrati, lahko klavir ozvoči. Za stanovalce v blokih zanimiva novost.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Repata zvezda tava okoli
Kava je najbolj priljubljena in najbolj razširjena pijača na svetu. Težko si predstavljamo delovni dan ali, obisk brez skodelice poživljajočega črnega napitka. Kava pa je tudi sporna stvar med tistimi, ki se ukvaijajo z vprašanjem človekovega zdravja. Eni so zagrizeni nasprotniki kave in ji pripisu-* jo celo vrsto škodljivih stnosti, drugi pa jo spet hvalijo kot zdravilno in neškodljivo pijačo. Gre predvsem za
na intelek in na
želodčnih sokov. S tem kofein širi krvne žile, povečuje sposobnost mišic. Staro mnenje, daje kava škodljiva za srce, so nova raziskovanja povsem ovrgla. Ravno tako so številni poskusi dokazali, da kava ne povzroča nespečnosti, kakor se je mislilo do sedaj. Prostovoljcem so dali piti kavo, vendar brez kofeina, ne da bi vedeli za to. Polovica se jih je pritoževala zaradi nespečnosti. Ko so v drugem poskusu dali 'o, rekli pa so ji jo teman čaj, so vsi spali.
Poglavitni vzrok, da nekateri ljudje ne ali da jim
inu.
nastajajo jo živčni
škodljiva, ampak je mere celo zdravilna.
Seveda pa vsako pretiravanje pri pitju kave ni dobro,
saj se človek tudi z zdravilom lahko zastrupi.
Bo jeklene konjičke gnal dina-min?
Alkohol za dirke
Ko je v večini evropskih držav zavladala kriza v preskrbi z naftnimi derivati, so med ukrepe za varčevanje z gorivi uvrstili tudi prepoved avtomobilskih dirk. Ta ukrep je močno prizadel poklicne dirkače in vse ljubitelje vznemirljivih avtomobilskih tekmovanj. V Franciji so se odpovedali celo svetovno znanemu avtorallyju Monte Carlo, na katerem so večkrat sodelovali tudi jugoslovanski asi avtomobilskega športa.
Te dni pa šo se med pristaši ^ avtomobilizma pojavile govorice, da bodo dirke vseeno lahko priredili. Dirkalni avtomobili naj bi namreč uporabljali za pogon motorja dinamin, to je na poseben način pripravljen alkohol.
Dinamin ni novost v svetu drvečih strojev. Odkril ga je konstruktor dirkalnih avtomobilov Enzo Ferrari iz Maranella. Leta 1936, ko je Italija živela pod pritiskor ekonomskih sankcij in ni V.io zaradi njene imperialistične . ojne v Abesiniji goriva na pretek, je Ferrari izdelal ‘ /jnes merilnega alkohola, vode in da’gih sestavin in jo dal v uporabo it* janskim dirkačem. Istega let., je Alfa, ki jo je poganjalo novo gorivo, zmagala na dirki „Millemiglia“. Dinamin se je na dirkah uporabljal vse do leta 1957, dokler ga ni povsem izpodrinil bencin po zaslugi velikih družb, ki so za dirke zmetale velike vsote, ker so na ta način najbolje propagirale svoje proizvode.
Dinamin ima pred bencinom precej prednosti: ne zasmraja zraka v tolikšni meri, bolje se da komprimirati in za 20 odr stotkov povečuje moč motorja. Edina njegova slabost je, da je precej drag iri da nima organizirane proizvodnje.
(Da
v naši) zemlji žuga velika nevarnost je
v nekem govoru nedavno govoril Rudolf Falb. Repeta zvezda, ki se je prikazala, brez pravega tira jadra po vesoljnosti okoli. Ko se ponovno čez nekaj let prikaže, bojda trči z zemljo vkupe. Ko pa bi se ne trčila, padlo bo vendar toliko zvezdnih utrinkov, kakor bi sneg zapadel. Ako dotična zvezda repata nima določene poti, temveč tava svojevoljno okoli, kako neki je „učeni mož“ to preračunal? Zato se nam ni še bati.
(Živinska sol) se bo po novem letu jela po znižani ceni deliti med živinorejce. Sol je drugačna nego kuhinjska, s katero se ne sme zamenjavati. Določeno je natančno, koliko je dobi vsaka vrsta živali. Določile se bodo občutne kazni za tiste, ki bi živinsko sol rabili za druge namene, poleg tega pa se bode natančno določilo, kdo more dobivati živinsko sol in koliko ter kako se živinska sol loči od druge soli.
(Število u m o b o 1 n i h) na Studencu
:
pri Ljubljani je bilo koncem leta 222. Med temi so bili 4 vojaki, 2 zdravnika, 4 uradniki, 5 učiteljev, 3 tehniki, 29 trgovcev in obrtnikov, 37 posestnikov, 49 kočaijev, 144 delavcev in dninarjev.
(Poslanec naš) izjavil je kar določno, da sedanje ministerstvo je nemško-liberalno, torej nam Slovencem sovražno. In takega mini-sterstva slovenski poslanci ne morejo podpirati; zato se en del izmed njih ni hotel pridružiti koaliciji. Iz vsega tega pač lahko sklepamo, da . tako ne more dolgo iti.
(Nevarna tatvina.) Pri sv. Ani nad Mimo pečjo je bilo ukradenih 15 kilogramov dinamita.
(Influenca) se čedalje bolj širi po Kranjskem. Nevama je le malim otrokom in starim ljudem, ker se iz nje razvije pljučnica.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. januarja 1894)
Kakšno kolednico
Nisem pesnik, da bi ob vsaki priliki in za vsako rabo zlagal pesmi, kot pred sto in već leti Kančnik, ki je bil šolmošter in organist v Dobrepolju. Novih pesmi si ne znam izmisliti, stare pesmi in običaje pa prehitro pozabljamo. Kdo še dandanes koleduje? Še za novo leto si ' voščimo kot navaden „do-berdan“. Leta bežijo kot bi jih z nogo suval v zadnjo plat. Samo obrneš se, pa je leto naokoli.
Nekdaj se ni nikomur mudilo. Za vse je bilo dovolj časa in vse je bilo postorjeno. Zavoljo tega so ljudje manj nase gledali, pa se bolj z drugimi družili in se pomenkovali o tem in onem.
Kakšno kolednico bi radi? Naj vam zaželim zdravja in sreče, ko vem, da nas bo ob letu osorej pobrala cestna kuga najmanj šesto, tako kot minulo leto in vsa leta nazaj? Kako dolga bi bila procesija teh nesrečnikov, ako bi se prijeli za roke in se postavili v vrsto, stari
in mladi, pa hodili po naših cestah in spraševali:,,Ljudje, ki še živite, kam ste nas pahnili? “
Kako naj vsem starim, osamljenim in od lastnih otrok zapuščenim ljudem pošljem roko, ki jim bo pozimi zakurila peč in jim skuhala jedi, ki si je sami ne morejo?
Marsikatero dete bi še rabilo pestmo, ki bi ga negovala in se igrala z njim, da ne bi samo čepelo doma v kletki kot ujeta žival. Se revnim bi dal novcev, vendar se bojim, da bi čez čas postali prav taki. Vsem lenuhom pa bi naložil dela, da bi se pošteno potili. Rad bi, da bi kmetom namesto kolednice zaropotale ubogljive pošasti, ki jim pravijo stroji, da bi jim bilo lažje in bi jim sonce prijazneje svetilo.
Rad bi. . . oh, kaj vse bi rad! Kaj mi* 'pomaga vsa moč, s katero sem premagal Brdavsa, ko vsega tega sam ne zmorem, akoravno sem MARTIN KRPAN
UL_ILJLXm It J^jOT jg
■rpr-ininrir-^r^riril
klepetala ^ j^adiinik
i. „Ne ob^r1’ draga, i
IT.
PESNIK
JAP. TELOVADEC
ZOLAJEV
ROMAN
IVNETJE
SLUZNICE
POZ-ELEKTROOAl
TRUPLO
PREZIDANjB
SLAVNI
NIZ.
SLIKAR
PRIPO-
MOČEK
1AREM
SEZNAM
PLESALECi MLAKAR!
KOCINA
RAZCVETJE
STARA
LJUBLJA-
NA
ZVEZA
BORCEV
BOGINJA
JEZE
TOLSTOJEV
ROMAN
UT. MERA
ANTIMON
ZAČETEK
LORENZ OKEN .
NEGRI
IZLOČEK
USTNIH
Zlez
ER BOG SONCA
RUS.
PLEMIČ
BERITE
DL
V VSAKO HIŠO DL
5. Dolgo v noč sta klepetala ^j’.<‘radižnik je božal ročaj kopače ob sebi. „Ne ob^.1’ draga, ni še vse izgubljeno! Še je najina ladja ta«*' “regu in nihče ne ve zanjo,“ je tolažil ženko.
Slednjič so po latinsko zap^1	>n	nova su-
žnja sta z ostalimi odšla na del° ^8°vala sta pod in montirala ognjišča, odkoder bo \*a topla sapa po atrijskih hišah Lipusa koSatusa tem, ko bo po bregovih zavijala burja ...
Kmalu sta postala mojstra svoje obrti, se naučila latinsko in celo kak novčič je padel v žep na „fuš“! Hipokaustus se ni mogel pritožiti nad njima. Zaupal "jima je tudi zahtevnejše reči in na jesen, koje trtje že komaj nosilo sočne plodove, ju je poslal v županovo novo vilo na koncu vasi.
Kot vemo, dragi bralci, je stal Lipus košatus na zgodovinskih tleh. Naselje prapotrošnikov je stalo tod
Najstargši
zemljan
„Kaj za vraga je tu spodaj? “je zarobantil in odkril pod peskom kovino ...
- Čiste malo še, Marcel. Sem že skoraj popravil svetilko.
V_______________________________
(	-"T"-1------------      N
KURT KUSENBERG:
RESNA ZGODBA
Kar zadeva novo tajnico, je kakor sama vidiš, tvoja skrb odveč!
v davnini, in če bi se potrudil, bi Paradižnik morda lahko določil kraj, kjer je stala njegova rezidenca. Vsekakor, ne posebno dale«? od županove vile je morala biti . ..
„Štemal“ je Paradižnik v tla. Nekam trdo se mu je zdelo. Pleeenk! Pleeenk! je odletavalo dleto.
Brez besed
Zakladi na morskem dnu
V potopljenih ladjah na morskem dnu leže številni zakladi - Lovci na potopljeno zlato dostikrat pri iskanju tvegajo življenje
Poslednja
Mislimova
fotografija Silarija
terega ne bi niti pol tako dolgo živel. Važno se mu je zdelo tudi, kako se človek prehranjuj je. Vsaka naglica pri tem je od-. več. Človek mora počasi in z užitkom jesti. Sam pravi, da je pojedel največ sadja, sira, mleka j in medu, medtem ko je meso bolj poredko na njegovi mizi. In kot zelo važno je poudaril, da*, ni nikoli popil niti kapljice |j alkohola.
Sovjetska oblast mu je zgra-’ dila lepo opremljeno in udobno; hišo, da bi v nji počival, toda;> trdni gorjanec ni dolgo zdržal v nji. RAje se je vrnil v svojo do-? mačo vas na strme hribovske poti in na sveži zrak, ki ga je v| mestu najbolj pogrešal, ter k svoji preko sto let stari zakonski družici.
Šilari Mislimov je bil zelo priljubljen pri vseh ljudeh in vsak dan je dobival veliko število pisem iz vsega sveta, dokler nekega septembrskega dne ni odprl nobenega od prišlih pisem.
NOV MOTOR - Strokovnjaki iz tovarne Renault so sporočili, da imajo že izdelan prototip motorji , na vodik. Podrobnosti niso znane,_ ker so strogo tajne, ali pa jili še sam»| ne vedo.
Od leta 1500 se je vsako leto v morjih in oceanih potopilo preko dva tisoč ladij, med njimi velika večina natovorjenih z dragocenimi tovori. Taka je ugotovitev Richarda Glovera, ki je dolgo časa študiral mornariške arhive in izdelal tudi karto z naznačenimi kraji, kjer na morskem dnu leže ladje, otovorjene z zlatom in srebrom. Največ-pozornosti je posvetil pomorski poti med Ameriko in Španijo, po ! kateri so španske galeje pre-I važale dragocenosti iz kralje-
vih zakladnic Mehike in Peruja,, Med potjo so jih napadale gusarske ladje in mnoge izmed španskih galej so raje z zakladi vred šle na dno, kot da bi se predale.
Te ladje ozlfbma zlati tovori mamijo številne -Jovce na podvodne zaklade. V Londonu so celo ustanovili klub iskalcev potopljenih zakladov, vendar največji del pustolovcev brska po morskem dnu v lastni režiji. Znani so primeri, ko so potapljači tako rekoč čez noč postali milijonarji, ker so našli
Španske galeje, ki so vozile zlato v Evropo.
potopljeno ladjo z zakladom, manj pa so znani številni avanturisti, ki so ves čas potratili, ne da bi jim prišel v roke vsaj žebelj iz ladijskega trupa, mnoge med njimi pa je zlata podvodna . mrzlica nekje v morskih ‘globinah stala tudi življenje.
Zanimiv je primer potopljenega zaklada pri otoku Orkney, kjer je med prvo svetovno vojno zavozila na mino in se potopila angleška ladja Hampshire. Ta križarka je vozila v Rusijo kot zavezniško podporo okoli milijon funtov v zlatu. Večkrat so potapljači v sodelovanju s strokovnjaki poskušali izvleči ta zaklad iz mrzlih globin, toda nikoli jim ni uspelo. Dvakrat so sicer prodrli do ladijskega trupa, enkrat tudi vanj, vendar so namesto zaklada lahko potegnili na površino le mrtve potapljače. Zato je britanska admira-liteta prepovedala vse nadalj-ne poskuse.
Toda človek je tak, da rad pozablja, in na nevarna pota do potopljenih ladij se še vedno podajajo skupine zlata lakomnih avanturistov.
Pisatelj Sigrist se je preživljal s pisanjem veselih zgodbic.
Med pisanjem je čudno kremžil obraz in se tiho smejal predse; tako zabavne so se mu zdele njegove storije. Toda tudi njegove bralce so zabavale in zato je imel Sigrist znosno življenje.
Nekega dne se je naveličal zbijati šale in se je odločil, da bo napisal resno zgodbo. To pa ni bilo tako lahko, kakor si je bil mislil, zakaj šaljivo pero je kar samo hotelo kdaj pa kdaj napisati smešno domislico, ki pa ni bila prav nič na mestu. Sele ko si je nabavil nov držalnik, je bilo konec nereda in je delo lahko nadaljeval.
Pet tednov je pisatelj presedel za mizo, nič se ni pačil, nič smejal, samo vsak dan je napisal dve strani, dokler ni bila resna zgodba končana. Potem je prišel čas, ko je Sigrist po stari navadi prebral prijateljem svojo zgodbo, da bi preizkusil njen učinek. To je storil rad, ker je s tem dobil pregled, ki ga ustvarjalcu, dokler ustvarja, nikoli ne uspe doseči. Povrhu tega je ob tej priložnosti celo zgodbo nekako prvič dojel, ker jo je pisal po kosih, v veliki stiski s papirjem, zavoljo česar mu dogajanje ni ostalo več tako v spominu.
V začetku se je pri branju še zatikal, ker se je bal, da bo častilce vesele literature močno razočaral; pozneje pa gaje muza osrečila in mu podarila močnejši glas. Prisrčni smeh, ki je prej prekinjal branje, je seveda tokrat izostal, namesto tega je vladala tišina, ki je lahko pomenila dobro ali slabo. Sigrist ni bil eden izmed tistih neznosnih bralcev, ki nenehno pogledujejo svoje poslušalce. Ko pa je po naključju pogledal naokrog, je z nejevoljo opazil, da sta dva njegova prijatelja zadremala. To ga je hudo prizadelo, vendar tega ni pokazal in je bral dalje. Je bilo to morda zaradi obeh spečih, ki sta že glasno smrčia, ali pa zaradi nevajenega napora, da bi prebral resno zgodbo, ali pa celo,zaradi zgodbe same? Vsekakor pa je bilo res, da je tudi Sigrista zagrabila utrujenost, tako da se mu je glas le s težavo izvijal iz grla in je končno, v nekem posebno dolgem in umetniškem stavku, zamrl. Veke so mu postale težke, rokopis mu je spolzel iz ohlapnih rok na tla.
Ker se je zavedal svojega položaja gostitelja in pisatelja, je Sigrist s poslednjimi močmi še zadnjikrat dvignil veke in pogledal okoli sebe; bil je obdan od spečih prijateljev, zato je zaspal tudi sam.
Ne boste nam verjeli, če vam povemo, da je cela družba spala do naslednjega jutra. In vendar je bilo tako! Ko so se prijatelji zbudili in se pretegovali, je sonce že sijalo v sobo; zunaj se je delo že davno začelo. Preudarno, kakor- so zmožni le bistroumni ljudje, so takoj ugotovili, kaj je privlačnega v tej zgodbi: Sigristu je uspelo ustvariti delo, ki vsakega bralca ali poslušalca z neubranljivo močjo potopi v najgloblji spanec. Kakšno darilo človeštvu! Novica se je razvedela, Sigristovo zgodbo so natisnili in kmalu se je razširila. Na vsaki nočni omarici, pod vsako blazino je ležala knjižica, ki je delila spanec. Zdravi in bolni so se uspavali z njo, in kdor je drugemu naredil prijazno uslugo, da mu jo je bral, je dobro storil, če se je prej udobno namestil, kajti nihče se ni mogel ubraniti moči uspavajočih besed. Razume se, da ni Sigrist postal samo bogat, temveč tudi zelo cenjen dobrodelnik.
Nekaj pa je bilo seveda nenavadno in je marsikomu povzročilo glavobol: nihče ni vedel, kako se zgodba konča, ker do zadnjih strani ni uspelo prodreti nobenemu bralcu. Zdravi ljudje so zaspali že pri prvih straneh, nervozni so
i vzdržali nekoliko dlje in v primerih zagrizenega zaspanca se je bilo mogoče prebiti do polovice zgodbe, do tiste znane 35. strani, za katero so vedeli le izbranci. Da so nekateri prekanjenci preprosto prebrali konec, jim ni veliko pomagalo; takoj ko so se zbudili, so pozabili vse. Posledica tega je bila, da so se razširjale o koncu uspavalnega dela nasprotujoče si govorice in Sigrista so z vseh strani nadlegovali, naj zadevo pojasni iz „prve roke“. Toda Sigrist tega ni storil, marveč je skrivnostno molčal, kar pa mu ni škodovalo. Sicer pa bi tudi sam komaj kaj vedel povedati, ker tudi on ni vedel več kot to, da se zgodba konča z globokim spancem.
V	-■■■:   ;-------------------------------1-----------J
Lansko leto je umrl najstarej: ši prebivalec naše zemlje, Silan Mislimov, ki je dočakal neverjetno starost 168 let. Živel je v vasi Barzavo v Sovjetski Zvezi. Nekaj dni pred svojo smrtjo je še živahno kramljal z moskovskimi novinarji.
V vsem svojem življenju Šilari Mislimov ni šel niti enkrat k zdravniku. Zadnja leta so zdravniki sami hodili k njemu, vendar ne, da bi ga zdravili, ampak da bi razkrili skrinost njegovega dolgega življenja. Sam pravi, da ni v tem nobene čudne skrivnosti in da mu je k tako dolgemu življenjskemu veku pripomogla domača zemlja, čist planinski zrak in predvsem delo, brez ka-
S SODIŠČA
Na kočevskem sodišču se je Pred kratkim zagovarjala neka Zenska. Priča, tudi ženska iz ‘Ste hiše, je potrdila, da je v hiši '•'■aradi obdolženke res precejšen j loški promet, ki vznemirja ostale stanovalce in jim dela •'•krbi.
Obdolženki je bilo tega pritoževanja dovolj in je planila proti pfiči-sosedi:
„Če kdo pride k meni, jaz Mojo muco varujem in ni treba, da jo še vi!“
. NEZNANE ŽIVALI - Na Madžarskem so znanstveniki izkopali °&tanke številnih živali, ki so živele Pred dva milijona leti. Med znanimi fosili so odkrili tudi okostja do sedaj neznanih živalskih vrst: hrčkova, ki je bil velik kot miš, okostje velike miši in dveh rovk.
TEDENSM>LED
Četrtek Petek, 4 Sobota, Nedelja, Ponedel. Torek, Sreda, 9 Četrtek
, 3. januarja - Genovefa .januarja - Angela
5. januarja — Simeon
6. januarja - Mojmir jek, 7. januarja - Valentin >. januarja - Severin .januarja - Julijan
,10. januarja - Viljem
BREZICE: 4. in 5. 1. angleški barvni film „Kompanjerosi“. 6. in 7.
1.	angleški barvni film „Uspavana lepotica". 8. in 9. 1. francoski barvni film „Sin zločina*4.
MIRNA: 5. in 6. 1. „Kapitan Nemo in podvodno mesto".
TREBNJE: 5. in 6. 1. ameriški barvni kavbojski film „Pony expres“.
imffl
SLUŽBO DOBI
AVTOKLEPAR, vojaščine prost, takoj dobi zaposlitev. Stane Pusta-vrh, CKŽ 139, Krško, telefon 71-463 ali 71-367.
ČE SI PRIDNA in poštena, če imaš veselje do strežbe, lahko ši začetnica iz podeželja, se lahko zaposliš pri Anici Kerin, gostilna Grič, Krško.
STANOVANJA
NUJNO IŠČEM enosobno stanovanje ali garsonjero za tričlansko dnižino v. Novem mestu ali najbližji okolici. Plačam vnaprej. Naslov v upravi lista (3171/73).
Motorna vozila
PRODAM dobro ohranjen fiat 850 special, letnik 1971. Telefon 22-172.
PRODAM
PRODAM SPALNICO in kuhinjsko kredenco. Informacije na Partizanski 4, Novo mesto.
PRODAM bencinski motor. Anton Spehek, Ločna 32, Novo mesto.
PRODAM obračalnik od BCS in navaden voz. Ivan Banič, Dobruška vas 26, Škocjan.
UGODNO PRODAM dva kavča. Naslov v upravi lista (3168/73).
PO UGODNI ceni prodam štedilnik Gorenje, desni, dobro ohranjen. Ivan Bizjak, Rudnik 5, 61330 Kočevje.
PRODAM več kokoši nesnic po ceni za zakol. Kakoši še nesejo. Viktorija Zdravje, Zalog 17, Novo mesto.
KUPIM
KUPIM DOBRO OHRANJENO starejšo hišo v okolici Novega mesta. Plačam v devizah; drugo po dogovoru. Naslov v upravi lista (3172/73).
POSEST
UGODNO PRODAM gradbeno parcelo pri Mačkovcu. Ogled vsak dan. Terezija Potočar, Sevno 3, Otočec.
Ob boleči izgubi naše žene in mame
ROZALIJE PIRC, roj. Hostar invalidske upokojenke
se najlepše zahvaljujemo darovalcem vencev, tovarni zdravil Krka, Novo mesto, Gorjanci, Straža-Novo mesto, KZ Krka-Sentjernej trgovina, gasilskemu društvu Dobrava, zdravstveni šoli iz Ljubljane, šentjemej-skemu oktetu za pesmi, župniku za obred in govor ter,sosedom za pomoč. Zahvaljujemo se zdravniku Jožetu Podobniku za pomoč in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: mož Ivan, sinova Janez in Darko, hčerki Majda in Slavica ter drugo sorodstvo
V	cvetu mladosti nas je nenadoma zapustila naša draga, komaj 17 let stara
MARICA CESAR iz Podgorja pri Sevnici
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami delili neizmerno bolečino. Predvsem se zahvaljujemo za številno spremstvo, govornikom *ea ganljive besede in pevskima zboroma. Podjetju in sindikalni organizaciji podjetja Jutranjka iz Sevnice se zahvaljujemo za gmotno pomoč, za sodelovanje in oiganiza-cijo pogreba. Hvala župniku za opravljeni obred ter vsem sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in vence ter sočustvovanje in tolažbo v težkih urah.
Žalujoči: starši, brat Branko iq sestra Stanka z možem ter drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi žene, mame, stare mame in tete
JOŽEFE LISEC
iz Zavratca 22
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, nam pomagali v težkih trenutkih in jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: mož, sin z družino, hčerka z družino in drugi sorodniki
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Zivič
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan, (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Fotoreporter Sandi Mikulan, oblikovalec priloge Peter Simič.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din - Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda l din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 5 od 1.7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni daven od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. 1. 1973)
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
Ob boleči izgubi našega dragega očeta
JANEZAŠKEDLJA iz Pangrč grma
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam pomagali, sočustvovali z nami ter nam izrekli sožalje. Naj lepša hvala darovalcem cvetja in vencev in vsem, Jci so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala kolektivu IM V za vence; posebna hvala župniku za obred.
Žalujoči otroci: Martin, Kristina, Anica, Mici z družinami in sin Ivan
KRISTINI SKEDELJ IN FRANCIJU KOLENCU iskrene čestitke ter mnogo sreče in ljubezni v zakonu. Bratje, sestre in starši.
RADIJSKIM in televizijskim naročnikom iz Kočevja in okolice želijo srečno novo leto inkasantje: Marija Bizjak, Vida Krašovec in Franc Oberč.
SREČNO NOVO LETO želi vsem sodelavcem na pošti in vsem prebivalcem Straže njihov poštar JOŽE K APS, vojak, V.p. 3678/4
B,	Zagreb.
POROČNI PRSTANI! - Poročni prstan, ki vam ga bo izdelal zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani, bo tra-
~ jen spomin na sklenitev vaše zakonske zveze! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
um
MILE TUCIČ, Kettejev drevored 49, Novo mesto, opozarjam vse, da nisem plačnik morebitnih dolgov moje žene.
MARTIN CVELBAR, Vratno 4, Šentjernej, prepovedujem vožnjo in hojo po moji parceli na Njiv-cah. Kdor tega ne bo upošteval, \ ga bom sodno preganjal. VOZNIKOM vseh motornih vozil prepovedujem vožnjo po mojem gozdu pri gozdnem nadvozu čez avtocesto-parcelna	številka
3375/89, k.o. Bučka. Kdor te prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Franc Robek, Strit št. 23, 68275 Škocjan.
SKI-KULI, prenosne vlečnice, 150 m, komplet 7.000 din. Ljubljana, Rimska 7. telefon 48-149
Dežurni poročajo
MED DELOM OKRADENA -Marici Konda, delavki Industrije obutve v Novem mestu, je nekdo 20. decembra iz garderobne omarice med popoldansko izmeno ukradel 500 din.
VINJEN NA MOPEDU - 17. decembra so metliški miličniki zalotili Zvonka Hudorovca iz Rosalnic, ko se je močno vinjen na mopedu vozil iz Gradca proti Metliki. Pridržali so ga do iztreznitve.
TEŽKA VODA:. PO TRKU SE NA BOK - 20. decembra zvečer je Franc Hočevar iz Brezovice vozil tovornjak proti Težki vodi, ko mu je v ovinku naproti pripeljal Milan Badovinac iz Stopič. Med srečanjem sta se vozili oplazili, osebni avto pa je pri tem odbilo in se je prekucnil na bok. Badovinac se je pri nesreči poškodoval in je moral v bolnišnico, medtem ko je gmotne škode za 15.00Q.din.
Kaj je strah?
Najenostavnejša reakcija voznika je, ko na eno čutno zaznavo odgovori z eno samo kretnjo. Zadeva pa se zamota, če mora voznik v hipu odgovoriti na več čutnih zaznav. Takrat človek za volanom lahko doživi strah. Kaj pa je strah?
Za človeka je strah zelo važno čustvo, ker mu ohranja življenje. Vsak človek pa drugače reagira v strahu. Tisto sekundo, ko se človek nevarnosti zave, pa nič ne naredi, da bi se ji izognil, imenujejo nekateri „sekundo groze“. Vsak voznik pozna take sekunde. Usodno pa je, če se takrat v hipu ne odločiš za kretnjo, ki bo vozilo spravila iz nevarnosti. To je torej možnost, da pravilno ali napačno reagiramo v trenutku groze.
Nešteto prometnih nesreč opisujejo priče tako, da jih ne moremo razložiti drugače, kot da so posledica paralize zaradi strahu. Mnogokrat na kraju nesreče ne najdemo nobenega znaka zaviranja. Zakaj? Togost telesa je v telesni zvezi s čustvom strahu. Če pade v togost voznik, ki ima nogo še na stopal-ki za plin, tedaj je jasno, da se njegovo vozilo ne bo ustavilo, ampak bo še hitreje zdrvelo v nesrečo.
Pri zelo izurjenih voznikih so reakcije pogosto avtomatične in brezhibne, vendar pa mora vsak računati na pot ustavljanja. To je čas, ki preteče med tem, ko opazimo nevarnost, in trenutkom, ko se vozilo ustavi. Pot ustavljanja se deli na reakcijsko pot in zavorno pot. Reakcijska pot traja od trenutka, ko se voznik zave nevarnosti, do takrat, ko se odloči za zaviranje. Zavorna pot pa traja od takrat, ko je voznik Uporabil zavoro, pa dotlej, ko je vozilo že obstalo.
Najvaženejša pa je reakcijska pot oziroma reakcijski čas. Ta pot je odvisna od sposobnosti voznika in pravilnega ocenjevanja prometnih okoliščin. Ne smemo pa pozabiti, da se tudi reakcijska pot deli na dobo presenečenja, dobo odločanja, na dobo ukrepanja (uporaba zavor) do trenutka, ko so zavore že prijele.
Najbolje je, da je voznik za volanom zmeraj pozoren na promet, da ne precenjuje svojih sposobnosti in moči vozila. Tako se bo velikokrat lahko izognil nevarnostim na cesti in s tem v zvezi preizkušnjam v trenutkih, ki so lahko usodni.
VELJA KOČIČ
Zverinsko pretepel dekletce
Mučenje se reče temu, kar je morala prestati 10-letna Antonija Sitar Oče je s pasom mlatil duševno prizadetega otroka
Surovina, ne pa oče! — bi lahko rekli za kmeta z Drušč pri Tržišču! Ima tri otroke v starosti od 8 do 11 let, vsi trije z materjo vred pa so že večkrat okusiji pas ali kaj drugega, zaradi česar nastajajo modrice.
Letos poleti, bilo je 18. junija, pa je zvečer ob 22. uri suro-vež z usnjenim pasom, na katerem je bila kovinska zaponka, zmlatil svojo 10-letno hčerko Antonijo. Otrok je vrh vsega še duševno prizadet in epileptičen.
Sosedje so mučenje prijavili, učitelj pa je pretepeno deklico odpeljal k zdravniku in do socialne delavke. Poškodbe, kijih je nesrečnemu otroku prizadejal lastni oče, so pričale o brutalnosti in neusmiljenosti moža, ki se takole zbesni nad nemočnim otrokom. Dejstvo je tudi, da kaj takega ni prvič naredil, saj ga vsa soseska pozna kot nasilneža.
Ko je zaradi tega pred kratkim sedel na zatožni klopi občinskega sQdišča v Sevnici, je v svoj zagovor vedel povedati le tole: „Bila je nemima, potepala se je po vasi, zato sem jo pretepel. Vsakič, ko sem jo hudo zmlatil, je nekaj časa zaleglo.4*
Nesrečno Antonijo so potem oddali v zavod v Kamno gorico, kjer pa je revica kmalu umrla,
vendar ne za neposrednimi posledicami tega tepeža.
Sevniško sodišče je Antonu Sitarju prisodilo 1 mesec za-
pora. Če se bo še kdaj tako spozabil, bo drugič kazen veliko hujša. Sodba še ni pravnomočna.
Izrabljene, neustrezne in poškodovane prometne znake po Novem mestu so delavci Komunalnega podjetja ob izteku starega leta za-menjali. To bo precej pripomoglo k varnejši vožnji. (Foto: Ria Bačer)
SPOMLADI NOVA MRLIŠKA VEŽICA
Čeprav so Metličani upali, da bo nova mrliška vežica zgrajena v 1973. letu, to graditeljem ne bo uspelo. V tem času bo zgrajena vežica do tretje faze, zaključili pa naj bi jo spomladi prihodnje leto. V novi vežici bo tudi prostor za obdukcije. Razširiti pa nameravajo še pokopališče in urediti okolico. Denar za vsa dela so zbrali občani s samoprispevkom, vse skupaj pa bo veljalo okrog
1,200.000	dinarjev.
Šola zdravja
V januarju in februarju 1974 bo priredil občinski odbor RK v Metliki vrsto predavanj o zdravstvenem varstvu in varnosti pri delu. Predavali bodo novomeški in metliški zdravstveni delavci. V teh dneh so se pričeli pregledi zob šolskih otrok, potekajo pa tudi že predavanja o negi zob.
V gospodarskih organizacijah bodo največ skrbi posvetili poučevanju o varnosti pri delu ter prvi pomoči. V „Beti“ bodo organizirali 80*urni tečaj prve pomoči, tri take tečaje, ki bodo trajali po 20 ur, pa bodo pripravili v krajevnih organizacijah RK. Razen tega bodo priredili 5e tri 18-urne tečaje o negi bolnikov na domu. Vsa predavanja bodo obravnavala zelo zanimive in poučne teme, zato bi bilo dobro, če bi se jih udeležilo kar največ obfla-nov. S to dejavnostjo bodo v metliški občini delno proslavili tudi 30-letnico obnove slovenskega Rdečega kiiža, kar bomo praznovali junija 1974 v Gradcu.
B.	P.
V dobro vina in vinogradništva
Ustanovitev društev prijateljev vina pripravljajo tudi na Dolenjskem
Po ustanovitvi Zveze prijateljev vina Slovenije v letošnjem avgustu je povsod po Sloveniji čutiti zanimanje za ustanovitev društev prijateljev vina, zlasti v vinorodnih območjih. Tako je tudi na Dolenjskem, Bizeljskem, v Beli krajini in krškem vinorodnem obmo-
Da je takšno organizirano delovanje društev prijateljev vina potrebno, potrjuje že nekaj skopih podatkov. Od leta 1939, ko je bilo v Slo-
čju.
Na ustanovni skupščini Zveze prijateljev vina Slovenije so menili, da je treba najprej ustanoviti društva prijateljev vina po širših vinorodnih območjih, v okviru teh društev pa bi ustanavljali pododbore v vinorodnih okoliših in podokoliŠih. Seveda tam. kjer je za to interes.
Interes za ustanovitev društev prijateljev vina pa morajo imeti potrošniki vina in vinogradniki. Gre za organizirano akcijo in delovanje za kulturno potrošnjo Vina, zoper vsakršno ponarejanje vina, za ohranjevanje vinogradniških in vinarskih tradicij, značilnih za vinorodno območje, in zoper zaostajanje vinogradništva na tem območju. Tako se društvo in vsak njegov član z oznanjanjem zmerne potrošnje vina zave'* stno vključuje v boj zoper alkoholizem, narkomanijo in podobne pojave, ki tarejo sodobno družbo.
Tako je med drugim zapisano v pravilih društva prijateljev vina. Vse te poglavitne naloge dtuštva pa so pomembne za vinogradnike, za gospodarski razvoj vinorodnih območij z našimi kakovostnimi vini, za potrošnike vina in za resnične prijatelje naravnih vin, ki so, žal, nemalokrat opeharjeni za zdrav učinek pristnega vina in prijeten užitek ob zmernem pitju.
veniii 40.000 ha vinogradov, do leta 1970 so se vinogradniške površine zmanjšale na pičlih 20.000 ha. V letu 1972 je vsak Slovenec porabil 15 litrov čistega alkohola. Toda od tega odpade samo 1 liter na alkohol iz vina!
Nekaj let sem nazaduje prodaja vina v gostinstvu. Podatki urada za statistiko izkazujejo za september 1973 naslednje indekse: vino 86, sadni sokovi 79, brezalkoholne pijače 96, žganje 104, pivo 108.
Takšnemu razvoju botruje nespametna davčna politika, nerazumno negospodarno in Škodljivo dovoljevanje uvoza najrazličnejših žganih pijač, pa tudi skrajno slaba kakovost vin v prometu. Za primer: na obalnem območju je v dveh letih vinska inšpekcija v gostiščih od 111 vzetih vozrccv vina izločila iz prometa kar 83 vzorcev!
Dejavnost društev in Zveze prijateljev vina Slovenije bo vsestransko proti takšnemu zastrupljevanju potrošnikov z umetnimi ali drugače ponarejenimi vini, razen tega pa se bodo prijatelji vina organizirano in cev
načrtno zavzemali za kulturno pitje vina.
Ker si od takšne dejavnosti društev iz Zveze prijateljev vina Slovenije lahko mnogo obeta vsa družba, zlasti vinogradniki in resnični prijatelji vina, naših vinorodnih območij in vinskih goric, so se začeli oblikovati iniciativni odbori za ustanovitev društev prijateljev vina v raznih krajih Slovenije. V ki namen so na ustanovni skupščini oili v upravni odbor Zveze prijateljev vina Slovenije izvoljeni ugledni tovariši iz posameznih vinorodnih območij z nalogo, da zberejo člane iniciativnega odbora in izvedejo ustanovitev društva. Med temi so: za območje Bizeljskega Franc Premelč, za Krško Stane Nu-nčič, za Novo mesto Tit Dobršek in za Metliko inž. Janez Gačnik, KZ Metlika.	S. KUHAR
DENAR BO SKUPAJ
Odborniki metliške občinske skupščine so na zadnji seji glasovali za odpravo sklada, v katerem sc je zbiral denar za reševanje stanovanjskih vprašanj nekdanjih borcev NOV iz metliške občine. Upravni odbor sklada, ki so ga ustanovili 1969. leta, bo prenehal delovati, denar U tega sklada pa bodo prenesli v občinski solidarnostni stanovanjski sklad, kjer bodo ta denar posebej evidentirali in ga Še naprej uporabljali za pomoč pri reševanju stanovanjske problematike nekdanjih bor-
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00.	7.00, 10.00, 12.00, 15.00, '8.00, 19.30 in ob 22.00. Pisani asbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 4. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja, 9.30 Jugoslovanska narodna glasba.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. ( 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Anton Robič:	Vloga izobraževanja in
\ Prikazovanja v letošnjem f pospeševalnem	programu
* poljedelstva. 12.40 Po domače. I 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 16.00 „Vrtiljak . 18.15 ..Signali**. 19.00 Lahko noč, otroci!
20.00 „Top-pops 15“. 21.15 Oddaja 0 morju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 5. JANUARJA: 8. 10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Glasbeni drobiž od tu tam. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30	Kmetijski nasveti - inž. Matija Kovačič Kaj lahko pričakujemo od proizvodnih Kupnosti kmetov. 12.40 Cez travnike in polja. 13.30 Priporočajo vam... 16.00 „Vrtiljak**. ' 17.10 Kitara v ritmu. 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! ^0.00 Spoznavajmo svet in imovino. 22.20 Oddaja za naše
i	Kseljence.
NEDELJA, 6. JANUARJA: 6.00 j 8.00 DOBRO JUTRO. 6.07 ' Radijska igra za otroke - Žarko Petan: Obtoženi volk. 9.05 Se pomnite, tovariši.. . 10.05 Srečanje v studiu 14. 11.15 - 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
- vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci. 14.05 Humoreska tega 'sdna - M. Georijeva: Hrepenenje trica Denča. 15.05 Nedeljsko Portno popoldne. 17.05 Nedeljska '*portaža. 18.00 Radijska igra -
Uija Hurnik: Molji. 19.00 Lahko oč, otroci! 19.15 Glasbene Uglednice. 20.00 V nedeljo zvečer.
- 2 ?0 Zaplešite z nami.
PONEDELJEK, 7. JANUARJA: ® 10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan vet pravljic in zgodb. 10.15 Za *kogai nekaj. 11.00 Poročila -turistični napotki za naše goste iz |uime. 12.30 Kmetijski nasveti -Ludvik Strobl: Kaj prinaša nov £akon o semenih v vrtnarstvo. 12.40 £ tujimi pihalnimi godbami. 13.30 priporočajo vam ...	14.10
‘■niaterski zbori pojo. 15.30 Jlasbeni intermezzo. 16.00 - 17.00 »Vrtiljak**. 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom ayl* Kosca. 20.00 Predstavljamo nov posnetek Bizetove opere. '2-15 za ljubitelje jazza.
torek, 8. januarja: 8.10
Jlasbena matineja. 9.35 Slovenski °ktet poje skladbe jugoslovanskih ^orjev. 11.00 Poročila -’ ^stični napotki za naše goste iz f^jine. 12.30 Kmetijski nasveti -Jf*- Slavko Gliha:	Uspešnost
!*našnjih oblik povezovanja /asebnih kmetovalcev pri obdelavi 0|j- 12.40 Z domačimi ansambli.
13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Srečanja z glasbeniki. 14.40 „Na poti s kitaro**. 15.30 Glasbeni intermezzo 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Koncertni oder za uomačina in gosta. 18.30 V torek na svidenje.
19.00	Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - „Pevska družina s Štajerskega**. 20.30 Radijska igra -Ciril Kosmač - Mitja Mejak: „Tantadruj**. 22.15 Od popevke do popevke.
SREDA, 9. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Tone Zorc:	Organiziranost
živinoreje, odkupa in predelave 'proizvodov. 12.40 Od vasi do vasi.
13.30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbe^-' intermezzo. 16.00 „Loto vrtiljak**.
17.45	Jezikovni pogovori - prof. dr. Jože Toporišič. 19.00 Lahko noč, otroci.	19.15 Glasbene
razglednice. 20.00 Koncert Simfoničnega	orkestra RTV
Ljubljana v stereo studiu. 22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 10. JANUARJA:
8.10	Glasbena matineja. 9.35 Iz glasbenih šol. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Nežka Snoj: Zatirajmo prašičavost čebel. 12.40 Igrajo pihalne godbe.
13.30 Priporočajo vam... 14.40 Enajsta šola.	15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.00 Popoldanski simfonični koncert.
19.00	Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Francija Puharja 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Popevke in plesni ritmi.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Silva Lužar iz Mirne peči - Franja, Karolina Omerzel iz Velikega Kamna -Slavka, Jožica Golobič iz Štrekljevca - Branka, Vida Kočevar iz Dragomlje vasi - Natašo, Ivanka Rožman iz Prilozja - Vesno, Danica Kašič s Selske gore # - Danico, Stanka Omerzu iz' Zdol Bernardko, Marija Gorenc iz Podlipe
- Janža, Martina Renko iz Malega Cirnika - Damjana, Helena Sepic iz Mirne - Matjaža, Draga Kužnik iz Velike Bučne vasi - Marka, Jožefa Hrovat iz Stopič - Jožico, Terezija Šurla iz Vinje vasi - Silvestra, Frančiška Pirc iz Veniš - Štefana, Ema Klemenčič iz Žabje vasi -Jerneja, Antonija Starc iz Krškega -Tatjano, Boža Obštetar iz Dvora -Bogdana, Ana Kolenc iz Mirne peči
- Edvarda, Marta Gantar iz Bršlina
- Majo, Marija Žiberna iz Velikih Brusnic - Danijela, Olga Bartolj iz Bistrice - Alenko, Marija Požgaj iz Senovega - Zlato, Jožica Zalokar iz Kalce Nakla - Matejo. Vladimira Tepina Benčič iz Ljubljane -Alenko, Jožica Trontelj iz Bršlina -Katjo, Danica Novak iz Jablana -dečka, Anica Omahen iz Cegelnice
- dečka, Anica Mihalič iz Stražnega vrha - dečka in Jožefa Menič iz Pristavice - dečka. - Čestitamo!
+J Hvala za vašo kri.
ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Franja Pavlin, Alojz Peterle, Franc Gorjanc, Tončka Gorjanc, Martina Ribič, Alojz Novak, Marija Tomažin, Janez Gornik, Avgust Bobič, Janez Butala, Marija Šivak, Zdenka Pevec, Tončka Brudar, Ivan Radež, Albin Golob, Stane Vovko, Alojz Per, Franc Udovč, Jelka Pešič in Ivo Moravec, člani Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Janez Škrbec, član Osnovne šole Brusnice; Ivan Šiška, Vinko Gorše, Martin Sepaher, Anton Kumelj, Ivanka Erlah, Ivan Petan in Stanislav Udovč, člani Novolesa Straža; Julijan Kirn, Anton Andrejčič Viktor Brulc, Alojz Muhič, Franc Andrejčič, Martin Bartolj, Janez Junc, Miha Kovačič, Janez Rudman, Anton Petje, Jožefa Kovačič, Blaženka Modic, Franc Jenkole, Stanko Župan, Anton Strašek, Stane Sodja, Ivan Bobič in Jože Brulc, člani IMV Novo mesto; Franc Bevc, Anton Kramar. Franc Murgelj, Marija Cesar, Anica Ivančevič, Branko Bec, Marjan Paičar, Bogdan Mali, Alojz Roštohar, Jože Novak'in Ljuba Avguštin, čiani Novoteksa Novo mesto; Alojz Juršič, član Novograda Novo mesto; Franc Bartolj, Ivan Žagar, Ivan Gorjanc, člani Pionirja Novo mesto; Jože Škedelj in Alojz Bučar, člana Novomontaže Novo mesto; Martin Senica, član Avto Kočevje; Ivan Mlinar, Štefan Kmet, Zvone Primc, Jože Zupančič, Franc Šinkovec, Franc Retelj, Martin Arh, Stanko Derganc in Jože Pucelj, člani Cestnega podjetja Novo mesto; Marija Juršič, Draga Črnič, Miha Lokovšek, Rudi Celič, Jože Potočar in Rafko Lindič, člani Industrije obutve Novo mesto; Jože Mikec, član ŽTP Novo mesto; Franc Andrelič, ključavničar iz Ravnika; Miroslav Ajdišek, Janez Blažič, Srečko Satler, Viktor Simčič in Zvonko Erpe, učenci Šolskega centra za kovinsko stroko Novo mesto; Jože Lavrič in Jože Klobučar, člžlfia Gorjancev Straža; Jože Pirnar, član Laboda Novo mesto; Ljudmila Časar, članica Krima Novo mesto; Tončka Pečavar, gospodinja iz Birčne vasi; Karel Požek, član Pionirja Novo mesto; Ivan Črnugelj, član IMV Suhor; Ivan Derganc, pleskar iz Črneče vasi; Stane Saje, avtomehanik iz Novega mesta; Janez Strajnar, član KZ Krka Novo mesto; Ivan Kralj, član Beti Metlika.
»Dolenjski list« v vsako družino
TELEVIZIJSKI
SPORED
‘ PEIEK, 4. JANUARJA: 17.40 Veseli tobogan: Trebnje I. del (Lj) t— 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Po domače z Avseniki (Lj) - (Lj) -18.55 Mozaik (Lj) -	19.00
Marksizem (Lj) - 19.25 TV kažipot (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Propagandna reportaža in 3-2-1 (Lj) - 20.40 Vikingi -celovečerni film v barvah (Lj) -
22.30	TV dnevnik (Lj).
SOBOTA, 5. JANUARJA: 12.25 Bischofshofen: Smučarski skoki -barvni prenos (EVR) -	....
Športno popoldne -	18.00
Obzornik (Lj) - 18.15 Proslava 30 letnice pohoda 14. divizije (Lj) -
19.00 Mozaik (Lj) -	19.15 Gledališče v hiši (Bg) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -S
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - -20.35 3 x 7 - kviz (Lj)
- 21.30 Propagandna'oddaja (Lj) -
21.35 Pravnuki - barvni film (Lj) -
22.00 TV dnevnik (Lj) - 22.15 Colditz - serijski barvni film (do 23.05) (Lj).
NEDELJA, 6. JANUARJA: 9.25 Poročila (Lj) - 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir - barvna TV nadaljevanka	(Lj)	-	10.17
Kmetijska oddaja (Zg) - 11.00 Mozaik (Lj) -	11.15 Otroška
matineja (do 12.30) Pravnuki, Veseli tobogan: Cerknica) (Lj) -Nedeljsko	popoldne (Ptujski
festival, Za konec tedna) (Lj) -
16.50 Prireditev ob 30 letnici pohoda 14.	udarne	divizije na
Štajersko (Lj) - 17.50 Poročila (Lj)
- 17.55 Črni biseri - jugoslovanski film (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) -
19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) -
20.35 Zabavna oddaja (Lj) - 21.20 Vietnam -	barvna	oddaja TV
Beograd (Lj) - 21.48 Propagandna oddaja (Lj) - 21.50 Športni pregled (JRT) - 22.25 TV dnevnik (Lj).
PONEDELJEK, 7. JANUARJA:
17.50	Gregec reši partizansko tiskarno (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj)
18.25	Enciklopedija- živali -barvni film (Lj) — 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Mladi za mlade (Zg) -
19.30	Kaj hočemo - Ob ustavnih in kongresnih razpravah (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) —
20.00	TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 T. Partljič: Mama umrla - STOP - barvna TV drama (Lj) - 21.30 Propagandna oddaja (Lj) - 21.32 Kulturne diagonale (Lj) - 22.05 TV dnevnik (Lj).
TOREK, 8. JANUARJA: 17.45 E. Peroci; Rožni pogovori - barvna oddaja (Lj) - 18.00 Risanke (Lj) -
18.10	Obzornik (Lj) - 18.25 Naši zbori iz Divače - barvna oddaja (Lj)
- 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Šolska TV: Nova matematika (Lj) - 19.15 Tišina, na sporedu je nemi film (Lj)
- 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 JLj) - 20.30 Pogovor o mladinskem tisku (Lj) -21.20 Propagandna oddaja (Lj) -21.22 H. Fallada: Sam med volkovi
- TV nanizanka (Lj) - 22.10 TV
dnevnik (Lj) - 21.15 Serijski film (Zg) - 21.45 Poročila (Zg).
SREDA, 9. JANUARJA: 16.30 Nogomet Milan: Ajax - posnetek iz Milana (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj)
- 18.15 Zaklad nad vodo - serijski film (Lj) - 18.45 Na sedmi stezi (Lj) - 19.15 Mozaik (Lj) - 19.20 Delavska TV tribuna (Lj) - 19-50 Risanka (Lj) - 19.55 Cik-cak (Lj) -
20.00	TV dnevnik (Lj) - 20.25 Propagandna reportaža in 3-2-1 (Lj)
- 20.35 Film tedna: Anatomija ljubezni - poljski barvni film (Lj) -
22.10	Propagandna oddaja (Lj) — 22.12 TV dnevnik (Lj).
ČETRTEK, 10. JANUARJA:
15.45	Tekmovanje v slalomu moških - posnetek iz Kranjske gore (Lj) - 17.15 Šolska TV : Nova matematika (Lj) -	17.25 Iz
slovenske književnosti:	Vilhar:
Jamska Ivanka - 2. del (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Shane -serijski barvni film (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Naš ekran (Lj)
- 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Turgenjev: Očetje in sinovi - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 21.30 Četrtkovi razgledi (Lj)
- 22.00 Nokturno: Le vkup, le vkup uboga gmajna - barvna odd. (Lj) - 22.15 TV dnevnik (Lj).
PETEK, 11. JANUARJA; 16.15 Tekmovanje moških v veleslalomu -posntek iz Kranjske gore (Lj) -
17.45	Veseli tobogan - Trebnje -
II.	del (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) -
18.25 Narodna zabavna glasba (Lj)
- 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Maksizem - zadnja oddaja (Lj) -
19.25 TV kažipot (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Tema tedna (Lj) -	20.30 Propagandna reportaža in 3-2-1 (Lj)
- 20.40 Dolina nasilja - cel. film" (Lj) -.22.15 TV dnevnik (Lj).
SOBOTA, 12:	JANUARJA:
16.25 Košarka Partizan: Olimpija -prenos v odmoru Propagandna oddaja (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj)
- 18.15 Daktari - serijski barvni film (Lj) - 19.05 Mozaik (Lj) -
19.15 Gledališče v hiši (Bg) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Tema tedna (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj)
- 20.35 Zabavno glasbena oddaja (Lj) - 21.30 Propagandna oddaja (Lj) - 21.32 Pravnuki - barvni film (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj) -
22.15 Colditz - serijski barvni film (Lj).	^
Povest vam poklanja kolektiv „NOVOTEKSA" Povest vam poklanja kolektiv „NOVOTEKSA" — Povest vam poklanja kolektiv „NOVOTEKSA" Povest vam poklanja kolektiv „NOVOTEKSA" — Povest
PREŽIHOV VORANC - LOVRO KUHAR
SAMORASTNIKI
S prijateljem Lipušdn Košatom sva ^ soparnega poletnega dne po več ko ^urni hoji zvrnila na hrbet širokega ^dnatega slemena, ki se je naslanjalo l!n severno pobočje mogočnega Obi-To sleme tvori z mnogimi drugimi *to polilevno obirsko predgorje, ki še Rublja na sever proti Dravi in ki ima ^°dobo nagrbančenih korenik obirske £>re, ko da bi ta gora pila z njimi iz rave in po njih srebala sokove za r®je večno življenje. Ena teh korenik, |?ainiogočnejša med njimi, se je drzno vstavila Dravi v bran in zasukala njen fr* proti severozahodu; na ta način se r zaokrožila tvorba Podjune, teh s edrij koroške dežele.
L Vrh tega slemena, Karnic, je v prej-jj*h časih živel kmet Karničnik. Re-
l	so mu tudi Kresnik in sicer zatega-pj, ker so Karničniki imeli pravico in °tenost o kresu na Obirju kresove Zato so bili poznani ne samo po » nji Podjuni in po spodnjem Rožu, f^več tudi po vseh krajih Koroške, °der so se ti kresovi videli.
Karniška huba je bila ena med prvine ne prva, ki je v teh krajih posta-žrtev tako imenovane „kmečke '£e“, bolezni, ki je v drugi polovici
januarja 1974
preteklega stoletja uničila po Karavankah na stotine kmečkih posestev. Daneš so Karnice grofovska last in od nekdanjega njihovega ponosa ni ostalo skoraj nič. Polja so bila že davno zasajena in lepi gozdovi so jih že drugič prerasli; od hramov so ostale samo lesena bajta in ovčje staje; oboje je danes bivališče ubornega najemnika, ki pa bolj zasluži ime drvarja, zakaj na preostalem polju okrog bajte more rediti le dve, tri krave in par ovac.
Sledovi ostalega, nekdaj obširnega poslopja Karnic so se že vdrli v zemljo, le tam, kjer sta bila nekdaj ognjišče in krušna peč, se še vidi kamenito groblje, ki ga ruša še do danes ni mogla prerasti. Okrog bajte sameva nekaj suhljatih tepk in lesnač, odetih v planinski drevesni mah, da sc zde ko sivi strahovi, sicer pa pritiskajo na to tesno bivališče od vseh strani črni lesovi s svojimi temačnimi sencami.
„Ta hiša mora imeti zanimivo zgodovino41, je začel L.ipuš Košat, ko sva se nekoliko ohladila. ,,Vsaka kmetija, ki jo je svoj čas požrla ,kmečka kuga*, ki je prišla iz kmečkih v gosposke roke, ima svojo posebno storijo. Mislim
zgodbo, kako je do tega prišlo, kaj je povzročilo zadnji sunek.“
Njegov pogled je zamišljen pil borno sliko tega razpadlega kmečkega bivališča.
Obrnila sva se proti bajti pod lesom. Krog nje je vladala že planinska tihota, polna enakomernega žuborenja vode, ki je v mogočnem loku curljala iz mahovitega tatermana (lesena cev iz 'katere teče voda v korito) v široko korito. Ta vodovod je bil menda tudi še spomenik nekdanje karniške svojine. Gotovo že par sto let stara bajta je bila lesena in zgrajena v tistem prijetnem gorskem slogu, ki se s svojim razveženim ostrešjem in z aherci (pri-strešje na koncih slemena) tako sklada z okolico, da si večje umetnosti niti predočiti ne moremo. - Njene stene so bile od starosti in vetra že počrnele in razpokane; kazila sojo le prevelika, neokusno zaokvirjena okna, ki jih je v te stene vstavila doba modernizacije stanovanj.
Pri bajti nisva opazila nikogar. Zdelo se je, kakor da ni nikogar doma, čeprav so bila vežna vrata na stežaj odprta. Ko sva hotela vstopiti, naju je že za pragom prestregla starka:
„Sami nimamo nič; ubogi najemniki smo.“
Starka je bila zanimiva. Ko sva jo pomirila, da ji ne bova na težavo, se ni na njenem rumenkastem širokem licu sicer nič spremenilo, ali po zgibih njenega telesa sva spoznala, da ji je padel kamen s prsi. Po njeni zunanjosti bi bilo težko uganiti njeno starost. Po svoji že precej zgrbljeni izsušeni posta-
vi	bi mogloa imeti tudi 80 let, po gibčnosti 20 let man, a po njenih živih neizgorelih očeh ter po še gostih, komaj na rahlo posrebrenih laseh bi ji človek prisodili še deset let manj. Vidno zadovoljstvo ji je tudi šinilo čez razorano lice, ko je čula, da govoriva slovenski; kajti tujci, berači in turisti, ki so hodili tod okrog kot gospodje, so bili skoraj izključno le Nemci.
Ko je starka po nekaj besedah utrujena sedla na prvo prečnico strmih, zakajenih stopnic, ki so iz veže vodile na podstrešje, sva spoznala, da ji nisva v napotje. Duh sajastih sten in njih, prijetni hlad sta naju objela z vso domačnostjo, da sva se tudi midva usedla pred starko na nizki prag preddverja.
„Ali je to vse, kar je ostalo od nekdanjih Karnic? “ je Košat naravnost vpadel s svojo željo, da bi kaj več zvedel od starke.
Stara mati pa se ni ganila; Košat je moral mleti dalje.
„Koliko let je že, odkar so Karnice grofovske? “
.„Karnice so. bile prodane 1875. leta.“
Njen suhi glas je imel nek poseben strasten prizvok, ki ga je Košatovo tenko uho takoj ujelo.
„Mati, kako je prišlo do prodaje karniške hube .. .? “
„To je skurna (zoprna, grda) štorija/* Starka se je kratko odrezala, ko da bi hotela zadušiti oživljeno čustvo. Preden pa sva utegnila še siliti vanjo, so sc njene oči v globokih jamah zabliskale, da se je čudno pomladil ves
njen žolti obraz; v njenih prsih je nekaj zahreščalo, ko da bi počila tajna struna, potem pa je nepričakovano goreče izsula iz sebe naslednjo zgodbo Karnic.
Na Karnicah je živel star rod in že od nekdaj je bila tu bogatija doma. Huba je imela tri sto johov grunta, njen .svet je na treh straneh slemena segal dol do doline, kakor bi se Karnice s tremi mogočnimi nogami upirale v nižavo, njeno zaledje pa seje naslanjalo na visoke obirske stene. Včasih je karniški.svet segal baje celo do vrha Obirja; ta svet jim je radi nekih zadev vzela gosposka. Od tistih časov menda so imeli Karničniki pravico žgati kres na Obirju. Zaradi tega so bUi znani daleč po koroški deželi, vsaj tako daleč, kolikor so se videle Karnice. Te pa so na severni strani Obirja najvišje selišče in je odtod odprt ves svet do Savinje, do Dobrača in tja čez Šentvid. Znano je tudi, da niso Karničniki v starih časih opravljali tlake niti niso dajali desetine, temveč so plačevali dačo v zlatu. — Vrh slemena, koder raste zdaj Črni les, so pokrivala položna polja, pri hiši se je redilo čez trideset govedi in čez sto ovac. razen tega sta spadali k hiši še dve, ob vznožju slemena ležeči bajti, katerih vsaka je tudi zmogla nekaj volov.
Karničniki niso bili znani le kot zamožen in mogočen rod, pač pa so bili znani tudi po svoji ošabnosti, trdovratnosti in samoljubnosti.
Nadaljevanje prihodnjič
DOLENJSKI LIST
11
Najtežje: ostati človek
„12. december je praznični dan, babica naša ima rojstni dan..."
To so začetni verzi iskrenega voščilca v več kiticah, ki ga je zložil 10-letni Otmar, eden izmed petih vnučkov dr. Eme Primožič iz Novega mesta. In nobeno darilo ji ne bi moglo narediti večjega veselja ko ta, iz srca izpričana vnučkova ljubezen. Kajti ona, ki je iz družinske sreče črpala vso moč na poti skozi viharje življenja, je, kljub temu daje leta in leta opravljala nadvse naporni zdravniški poklic, ostala predvsem č l o v e k. Pa mati in babica.
In koliko resnice je mali Otmar povedal v kitici, kjer pravi: „Živela med dvema vojnama je in veliko trpela je.“ Bridko je dejstvo: nacizem je Emi Rumenjakovi v Prekmurju vzel očeta, mater, moža in dva brata. Eden izmed njiju je bil narodni heroj. Ostala je sama z dvema malima fantičkoma. Študija medicine, ki ga je v stari Jugoslaviji prekinila, ker je bil predrag, se je po vojni vnovič lotila. Kot žena in mati nove družine pri štirih otrocih in v času, ko niti hrane ni bilo dovolj...
Dr. Primožičeva se nerada razgovori o letih, ki so od nje zahtevala veliko volje in napora.
„Na medicini sem promovirala, ko je bila naša Alenka, moj četrti otrok, stara šest mesecev, “ je rekla. „Iti štipendije pri nas ni imel nihče. Ne jaz ne nobeden od mojih treh otrok, ki so ostali živi “
Pred dvajsetimi leti je družina Primožič prišla v Novo mesto, kjer je dr. Ema nastopila dveletni staž. Gospodinjstvo in otroci so bili
poleg poklica tudi njena skrb. Čez štiri leta je imela za seboj tudi že specialistični izpit iz interne medicine. Malo je bila doma tiste čase, kajti s pokojnim primarijem dr. Koscem sta vse svojć sile in moči razdajala rasti ter uspehom internega oddelka novomeške bolnišnice. Dolga, so bila leta, ko dežurstva niso bila plačana in se je to štelo kot samoumevno delo v okviru zdravniške etike. Kljub vsemu temu pa je dr. Primožičeva vztrajala v naporni službi, kot mati in gospodinja velike družine in še kot družbena delavka, komunistka in funkcionarka. Ni veliko ljudi, ki bi lahko zatrdili, da so 'jo zalotili malodušno in slabe volje.
,Moje življenjsko geslo je tako kot Arnoldova pesem: Pojdi smejoč se skozi življenje! Ne pokaži drugim svojo bol, kajti nihče ti ne bo pomagal Ljudje nimajo srca. .. Na vsej svoji težki življenjski poti pa si prizadevam ostati predsem človek. To se mi zdi najteže. “
Če komu, potem se je dr. Emi Primožič to posrečilo. Na stotine njenih pa-cientov-diabetikov iz širše Dolenjske mi bo rado pritrdilo. Še ni mini! mesec, ko sem v čakalnici diabetične ambulante slišala govoriti krepkega možaka iz šentru-perških hribov: „Do zdc.j še nobenega dohtarja nisem ubogal, ampak dr. Primožičeva ... Ta pa zna z ljudmi! Njej lahko vse zaupaš. In kako te potolaži/“
Mar ni to eno najtoplejših priznanj človeku?
RIA BACER
Maijeta Pečaver: „Niti pomislila nisem, da bo moj Aleš prvi.4
Srečna mama Bariča Zoiko s sinčkom v naročju.
V obeh porodišnicah prva - dečka
Prvi dan novega leta se je že krepko prevesil v drugo polovico, ura je kazala natanko 14.20, ko je v novomeški porodnišnici privekal na svet Aleš. Tega 2950 gramov težkega fanta je povila Novomeščanka Maijeta Pečaver z Glavnega trga ob pomoči dr. Slavka Springeija, babice Bosiljke Mihalič, sestre Marije Miklavc in instrumentarske Andreje Šinigoj.
„Želja, da bi bil najin prvi otrok fantek, se mi je izpolnila. Držim pesti, da bi bil zdrav, drugo bo prišlo samo od sebe," je dejala mlada mamica. Za zdaj je samo ona zaposlena (v Krki), ko bo mož doštudiral in odslužil vojake, bosta naredila nove načrte. Tudi o povečanju družine bosta razmislila.
V bolniški sobi dela družbo Alešu 21 ur in 40 minut starejša in 450 gramov težja Barbara. To je zadnji otrok, ki se je rodil v novomeški porodnišnici v letu 1973. Barbare je rodila Jožica Pravne z Mirne. „To je naša druga deklica,44 je pripomnila Pravnetova. Oba z možem sta zaposlena: ona se s tovarniškim avtobusom vozi v IMV v Novo mesto, on pa v Trimo v Trebnje.
„Po dolgem času smo imeli na prehodu v novo leto spet zatišje, zato pa je bilo v porodnišnici več dela ves december,44 je dejal dr. Špringer, ki je z „novoletno44 porodniško ekipo /začel dežurstvo v ponedeljek, končal pa včeraj. Nočni del ekipe so sestavljale: babica Štefka Jandrič, otroška sestra Ivica Borec, oddelčna sestra Nada Jambrožič in strežnica
DAVEK NA ŽLICE,
NA LONCE PA NIČ VEČ
Od novega leta dalje sO v ribniški občini dolžni plačevati davek od lesenih žlic in kuhalnic vsi, ki jih izdelujejo. Doslej tega davka ni bilo, ker so jih izdelovali pretežno ročno, zdaj pa jih v glavnem le še strojno. Ročno delajo le še nad pol metra dolge, vendar tudi za te ne velja več oprostitev. Pač pa so oprostili davka lončarje oziroma bolje povedano lončarja, saj sta v vsej občini le še dva.
Nada Bartolj, dnevni del pa: babica Bosiljka Mihalič, sestra Anica Kotnik, otroška sestra Tihomila Tur-ščak ter strežnice Marija Brezar, Ančka Vogrinc in Marija Pernek.
I. ZORAN
Pod številko 891 so na porodniškem oddelku splošne bolnišnice v Brežicah 31. decembra ob 20.52 uri vpisali zadnje rojstvo v 1973. letu. To je bila deklica kmečke matere Pavle Ru-klićeve iz Samobora.
Sledilo je nekaj ur zatišja. Prvemu otroku v novem letu so pomagali na svet dve uri in 45 minut po polnoči. Srečna mama je bila spet s Hrvaškega - Bariča Zorko iz Male Jazbine pri Samobou.
Novo leto je nameravala dočakati doma, ker je pričakovala porod šele
sredi januarja. Toda že na Silvestrovo popoldne jo je moral mož odpeljati v porodnišnico. Pravzaprav bi morala v Zagreb, pa sije raje izbrala Brežice. Bolj domače se počuti tam. Želela si je sina, in želja se ji je izpolnila. Novorojenček je njen tretji otrok. Najstarejša, Štefica, je v desetem letu, sinček Tomiča pa jih ima pet in pol.
„Pa pridi kmalu nazaj z bratcem!44 ji je naročil pred odhodom.
„Zdaj se bom lahko igral z njim,44 se je na novo leto razveselil s Štefico vred, ko ju je oče pripeljal v Brežice, kjer je izvedel, da je dobil čisto pravega, živega bratca.
„Kako ga boste klicali? 44 sem vprašala mamo Barico.
„ ,,Nismo mu še izbrali imena. Mož bi rad, da bi bil Matija, meni pa to ni všeč. Mislim, da bi se mu Jožek lepše podalo. O tem se bova še pogovorila z možem. Glavno je, da se
oto
šol
IVOV
se pni idim ■učil
je vse srečno izteklo. Za n*aj?0L eden najtežjih in najsrečnejšC*„ nutkov v življenju.44
ITEW
r	-	—	■ ■ ti
DOLENJSKI LIST nfp PRVOROJENCEMA em
JRE
Prav tako kot prejšnja letske Dolenjski list tudi letos po<5ta s prvorojencema novomeške dni brežiške porodnišnice po 20(aiko narjev. Alešu Pečaveiju iz NZgra ga mesta smo denar že naki^RN na hranilno knjižico pri I^oijž Novo mesto, prvemu novoref Vel cu iz brežiške bolnišnice pjso ] bomo takoj, ko bomo zvedelfcate: katero ime sta je odločila 13 tis telja. Ob tej priložnosti izr^.
St elu miki lov i
mo tudi iskrene čestitke obeh dečkov.
a, ker je pričakovala porod šele govorila z možem. Glavno je, da se v 	iQv	j
Tovornjak pristal v spalnic:
------------ -----. ........ ,------.	..	~—T"
Sredi zime dve družini v napol podrtih hišah ■ to so posledice hitre n vožnje skozi vas - Počilo je prvič, drugič in še tretjič
„Spala sem kot top, ko je čelna stena hiše zgrmela v sobo“, je vsa razburjena pripovedovala Anica Škofljanc z Bregov pri Krškem. „Bomba je padla, zdaj bo po nas, sem pomislila, ko je podivjani tovornjak sredi noči s takim truščem zapeljal naravnost v spalnico.“
17
Btaonm
,JCdo vam je pomagal, da ste se rešili iz ruševin? 44
„Nihče. Sama ne vem, kako sva z možem zlezla izpod opeke na postelji in našla pot na plan. V temi sva klicala na pomoč sinova, ki sta spala v drugem delu hiše. Zbudila sva ju šele, ko sva bila že zunaj, na dvorišču. Skozi vrata, ki vodijo iz spalnice v dnevni prostor in kuhinjo, nisva mogla, zasul jih je kup opeke.*' Nenavadno nesrečo je povzročil voznik tovornjaka CE 446-61, enaindvajsetletni Stanislav Bogolin iz bližnje vasi Mrtvice.
V torek, 18. decembra, je vozil od Krškega proti Bregam. Zaradi neprimerne hitrosti (sumijo, da je bil voznik tudi vinjen) ga je v levem ovinku na začetku vasi zaneslo na desno, ven z vozišča, da je pred hišo Antona Račiča podrl precej močno betonsko ograjo in odškrnil hišni vogal. Tedaj se je kos betona odbil od stebra in skozi okno priletel v spalnico.
Tovorni avto (za prevoz živine) je od tam odneslo naprej. Na isti strani
ceste je zapeljal v prednjo stran hiše Franca Zorka in podrl čelno steno, da seje zrušila v notranjost spalnice. Od te hiše je avto zaneslo še 16 metrov na drugo stran ceste, kjer se je zaletel v hišo Mihaela Škofljanca. Podrl je 40 cm debel prednji zid in obstal v spalnici. Stena se je v hipu zrušila v sobo, kjer sta spala lastnik hiše in njegova žena. Postelji sta bili na srečo postavljeni vzporedno s porušeno steno, sicer zakonca najbrž ne bi ostala živa.
Tridelno okno je s polkni in železnimi križi vred vrglo čez obe postelji. Na posteljo se je hkrati sesedlo najmanj 300 kg opeke iz podrtega zidu. Ljudje še zdaj ne morejo veijeti, da sta Skofljančeva sredi teh ruševin ostala živa. Odnesla sta precej bušk, vendar nobene tako hude,
da bi morala k zdravniku. Tud nik je ostal nepoškodovan. V Nad prizadeti hiši so se skrbi. Gospodar Škofljanc jeetQ pan. No vc, Česa bi se lotil zdz zime. Zidovi so mu popokali 'l0V1 drugih prostorih. Na obeh hiiieš najmanj za 150 tisoč din škode>0sl
JOŽICA TEZ g
Ana Škofljanc pred podrti) mom.	*
Kozerija
LJUBI PS
S posebnim odlokom, objavljenim v dnevniku, so poskrbeli za pse čuvaje. Priklenjeni morajo biti na najmanj tri metre dolgi verigi, imeti morajo vsak dan en topel obrok hrane, gospodarji jim morajo kupiti ali zbiti primemo hišo. To je njihov problem. Psov čuvajev ne sme nihče pretepati ali jih kako drugače telesno poškodovati, z njimi se mora lepo ravnati. Da, z njimi moramo postopati po človeško . ..
Jožič ni imel vseh doma. Vsaj tako so govorili. Otroci smo se ga bali, kot se ljudje bojimo vsega neznanega. In Jožič je bil za nas otroke neznanka, bil je čudak, ki se je
pojavil v mestu dan pred dežjem. Raztrgan, umazan, režeč se z usti, kjer že dolgo ni bilo zob. Iztegoval je roko, da bi dobil za špricar, moledoval je za cigarete. In ko je izmozgal za dva deci, se je odmajal v gostilno do šanka. Že pri vratih ga je pričakal natakar in ga, vsiljivca, postavil na cesto. Vedno, tudi pozimi, kadar se je hotel Jožič ogreti ob topli gostilniški peči.. .
Psi čuvaji morajo imeti primemo hišico ...
Nemalokrat je spal Jožič v parku. Na pločniku. V posmeh mimoidočim, v sramoto mestu in občini. Zvalil se je po tleh, kjer je.omagal,
neobrit, neumit, s krulečim želodcem. Nikoli ga nisem videl, da bi jedel. Nikoli. Pil pa je, o, da!
Kadar je buija zavijala in nosila oblake snega, sem se ob toplem čaju spomnil Jo-žiča. Zazeblo me je pri duši, ker sem vedel, da leži pod kakšno smreko, zvit v klobčič kot jež. Topel in sladak čaj mi je postal nenadoma grenak ...
Psi čuvaji morajo imeti vsak dan vsaj en topel obrok hrane ...
Jožič ga ni imel, ker ni imel nikogar. Jožič ga ni imel, ker ni bil pes čuvaj, bil je izgubljena duša v izgubljenem hladnem času. Toda
nekje v notranjosti je v Joži-ču brlelo nekaj človeškega. Brezzoba usta so se režala, oči pa so se mu večkrat zasolzile, ko so ga pehali skozi vrata ali ko so mu namesto vina nastavili kozarec vode. Tudi suvali so ga, da je pristajal na trdem asfaltu ...
Psi čuvaji morajo biti priklenjeni na najmanj tri metre dolgi verigi.
Jožič je bil priklenjen. S svojo topo pametjo, z uboštvom, z' nebogljenostjo, z odvisnostjo od drugih, s po-tepuštvom.
Ko so ga nekega hladnega jutra našli trdega od mraza v obcestnem jariku, je nesla moja soseda psu čuvajo bel krožnik kadeče se kostne juhe.
TONI GAŠPERlC
Na sliki: Postelji, na katerih sta se med truščem prebudila Miha Ško(fljanc. (Foto: J. T.)	^	P1