Osebne -vesfi. 851etnica nadškofa dr. A. B. Jegliča. Dnc 29. maja bo obhajal 851etnico nadškof dr. A. B. Jeglič. Ob priliki proslave tolikanj znamenitega jubileja zaslužnega vladike bo obiskal jubilant Ljubljano, v Št. Vidu od njega ustanovljeni zavod sv. Stanislava in Brezje. Priljubljenemu nadškofu naše iskrene čestitke z gorečo željo: Bog nam ga ohrani na priprošnjo Marije! Mesreče. Skedenj je zgorel v Selnici ob Dravi, last mariborskega zdravnika dr. Benčana. Šlioda 10.000 Din. Zažgali so najbrž klateži, fci so prenočevali na sdednju. Smrtonosen padec na želodec. 581etni iklepar Jakob Pahernik iz Kamnice, brez stalnega bivališča. se je napil v Mariboru in kresal peš iz mesta v Zrkovce. Med potjo je padel in se pobil na želodec. Naprosil je posestnika Št. Krajtnerja za prenočišče na hlevu ter ravi tožil, da ima neznosne bolečine ra-  di padca med potjo. Pabernika so našli na Krajtnerjevem hlevu mrtvega. Podlegel je poSkodbi, ki mu jo Je povzročil padec na želodec. Žrtev neprevidnega ravnanja z oiož jem. Posestnik in bivši župan Viriko Majcen s Polenšaka pri Ptuju je čistil samokres, >Ki je bil slučajno nabit. Revolver se je sprožil in zadel Majcena v prsi. Ranjenega so prepeljali v ptujsiko bolnico. Splašeni konji so pohodili in težje poškodovali na Bregu pri Celju Martina Lednika, posestnika iz Lokrovca pri Celju. Padel ix vlaka. Dne 15. maja je padel iz vlaka pri čuvajnici v Tremerjih. pri Celju rekrut Jožef Sevščk iz Cerkelj pri Krškem. Težko poškodovanega so oddali v celjsko bolnico. Iz vlaka je padla tik postaje Brezovica pri Ljubljani 191etna Jelka Čot, hči progovnega čuvaja. Deklina je slonela na vratih vagona, ki so bila samo priprta in so se odprla ob naslonu. Težko poškodovano so spravili v ljubljansko bolnico. V:* Smrtna nesreča. Pri Litiji gradijo na Savi nov leseni most, iki bo na betonskih stebrih ali johih. Tesarska dela je prevzel doma.in Iv. Golobar iz Šmartna pri Litiji. Zgradili so tri bctonsko podstavke, tesarska dela so bila izvršena na prvi in drugi konstrukciji. V torek dne 14. majnika dopoldne je pričelo šest delavcev pod vodstvom Golobarja sam&ga valiti hrastove hlode prefco prve in druge konstrukcije, da bi zgradili tretjo ikonstrukcijo. Ko so valili zadnji hlod prefko prve johe, se je zrušila l&sena ikon3truikcija. Tramovje je pokopalo pod seboj tesarslkega mojstra Golobarja in tri delavce. Golobarju je stisnilo prsni ikoš in je kmalu podlegel notrajnim poškodljam. Delavec Jožef Pevec iz Št. Vida pri Stični je bil težje ranjen in je moral v ljubljansil-0 bolnico, druga dva delavca sta ostala v domači oskrbi. Golobar je bil star 34 let in iz.ežban v svojem poklicu. Stvarna škoda znaža 20.000 Din. Nevaren požar v vill. Dne 17. maja ob 5. uri zjutraj je izbruhnil požar v 1. nadstropju Pražnove vile v Radečah. Radl gostega dima in švigajoCih plamenov niso inog.i stanovalci 1. nadstropja iz smrtne nevarnosti in klicali obupno na pomo.. Vrlim gasilcem je uspelo, da so rešili z največjo nevarnostjo ogrožene in pogasili ogenj. Razne novice. Pogrebne svečanosti za le.a 1918 \ Radgoni ustreljanimi jugoslovanskimi nacijonalisti in februarja leta 1919 za posest Radgone padlimi Maistrovimi borci bodo na Vnebohod dne 30. t. m. v Gornji Radgoni ob pol 11. uri dopoldne. Najstarejši kajkavski rokopis iz 16. stoletja je prekmurslca pesmarica, iki je last mariborskega Zgodovinskega društva in se nahaja v Študijski knjižnici v Mariboru. 400 let staro sedlo. Srbsko žensko društvo iz Banjaluke je podarilo našemu ikralju Petru II. 400 let staro sedlo. Zgodovinsko sedlo je paklonil pred 40Q leti turški sultan takratnemu vladar ju bosanske krajino Riza paši. Sedlo jr umetniško delo iz najfincjšega usnja in s srcbrnimi okovi ter okraski. Neznana utopljenka. V Šarmanovcm lc-snem skladi^ču v Vurmatu, občinr. Selnica ob Dravi, so potegnili iz vodc utopljenko, ki je morala biti stara 18— 20 let. Truplo je bilo v vodi 2—3 tedno Neznanko so pokopali pri Sv. Ožbaltu ob Dravi. Zasilen pristanek letala. Na krož ncm polotu iz Zagrcba po Dolenjskcn je odpovedal dvokrilniku motor. Pilot in njegov spremljeval?. sta morala pristali na travniku pri Št. Janžu na Dolenjskem. Leialo se je razbilo, potnika sta odno-.la iz nesreče le rnalenkostne praskc. Veliko škodo raui mraza in pozebe v mesecu maju so preceiiili v srezih Maribor desni in levi breg na 30 milijonov Din. Naš novi pctniški parnik »Princcsa Olga« bo krščon due 31. maja t. 1. Parnik bo vzdrževal redno zvezo med Jugoslavijo, Palestir.o in Egiptom. Neznanega utopljenca so pategnili iz Save pri Radeeah. Močno razpadlo truplo, kateremu manjka desna noga pod kolonom, je moralo biti zelo dolgo v vodi. Deklica s padalom in tiskarna v letalu. Dne 14. maja se je mudil francoski zunanji minister Laval s svojim spremstvom v Moskvi. Ob tej priliki so mu pokazali sovjeti vse razne znamenitosti ter novosti. Francoske časnikarje so presenetili predvsem s skoki iz areoplana s pomočjo padala. Se'dem pilotov s padobrani je stopilo v letalo, ki se je dvignilo 2600 m visoko. %yseh. sedem je skočilo istočasno iz aeroplana in. šele 500 do 700 m nad zemljo so odpiii pogumni skakači padala in pristali srcčno na letališču. — Največje občudovanje Francozov jo žela svetovna prvakinja v skoku iz letala in sicer 261etna Kanuzova. Tudi ona je skočila iz letala iz višine 2600 metrov in je odpiia padalo komaj 200 metrov nad zemljo in prijadrala povsem srečno na tla. — Drugo sovjetsko čudo je največje potniško letalo »Maksim Gorki«. Ruski letalci so povabili Francoze v to letalo, se dvignili nad Moskvo, so spravili v obrat tiskarno, ki je v aeroplanu v propagandne svrhe in natisnili med letom 30.000 izvodov časopisa. — Omenjeno največje letalo »Maksim Gorki« je treščilo 18. majnika jblizu letališča v Moskvi na zemljo, ker je zadelo v zraku ob drug aeroplan. Letalo je posedalo krila s 70 m razprtine, 8 strojev je proizvajalo 5000 k. s. Imelo je najmodernejšo brezžično pogtajo in poleg posadke 23 mož je sprejelo lahko še 40 potnikov. Opremljeno je bilo tudi za nočne polete in so ga lahko preuredili vsak čas za prenašahje bomb. Nesreča je zahtevala 11 mrtvih pilotov in 36 mladih udarnikov iz moskovskih tovarn." Proletarske dame. Boljševiki ne najdejo dovolj besed, da bi primerno obsodili gnilo buržujsko (meščansko) družbo, ki se šopiri v lepih oblekah in dobro živi na stroške ubogega proletarca. BoljževLški voditelji v Rusiji pa dejansko sami uganjajo, kar meščanBki gospodi očitajo. Ruski delavci hodijo okoli v zamazanih, raztrganih oblekab, boljševiški mogotci pa se vozijo ,v luksuznih. avtomobilih v družii lensik, ki imajo najimodernejšo, nadivse drago obleko. O priliki obiska zujaanjega ministra Francije v Moskvi so poročali časnikarji, da ni mogoče do.volj prehvaliti krasnih oblek, ki so jih. lmele žene sovjetskih mogotcev in diglomatov na sprejemu in svečanem plesu v sovjetskem zunanjem ministrstvu. Da, da, ruski delavec je res proletarec in siromak, njegovi voditelji pa so veliki gospodje, ki zabavljajo čez buržuje, živijo pa na buržujski način, in to na delavske stroške. Obžalovanja vredni slučafi. Nevarna vlomilska tolpa se klati že dalje časa krog Polskave, Slivnice ter Frama. Vlomilci so že na par mestih odnesli "vse, Ikar jim je prišlo pod roke. Orožniki so z vso vnemo na delu. Ustreljen tihotapec. Na severni meji je bil ustreljen radi tihotapljenja 8 kg saharina Karol Pop iz Remšnika. Popov tovariš jr pobegnil v Avstrijo. Da je bil ustreljeni pripravljen na vsak obračun z obmejno stražo, kaže dejstvo, ker so našli pri njem poleg saharina še pištolo. Radi smrtonosnega strela štiri leta ječe. Letos dne 17. febmarja je prišlo v Zimici pri Sv. Barbari v Slov. gor. do uboja, kojega žrtev je postal Konrad Polanec. Om<_njenega dne se je vršila v Zimici gasilska veselica, katero je posetil tudi 311etni Martin Straka, šofer iz Maribora. Nekateri fantje so se lotili Strakov_g-a svaka. Straka je potegnil iz žepa samokres in zavpil: »Pazite, streljal bom!« Orožje je počilo in v tem hipu se je tudi zgrudil smrtno zadet Konrad Polanec, ki je prihitel med fante, da bi jih pomiril. Dne 15. maja se je zagovarjal Straka pred mariborsklmi sodniki, da je botel fante samo postrašiti. Samokres se je spro žil, ker ga je sunil nekdo od zadaj v roko. Obtoženi je bil obsojen na 4 leta ječe. , Stroga sodba. Dne 16. maja je stal v Celju pred sodniki 231etni" brivski pomočnik Anton Filipič. Dne 28. marca je omenjeni pri Celju oropal med grožnjo z revolverjem Francu Nachbergerju 300 Din. Dobil je radi roparskega napada na Nachbergerja in ker se je zoperstavljal dne 23. februarja stražniku v Ljubljani 12 let robije. Obesil se je v duševni zmedenosti Štefan Ivančič, posestnik in krčmar v Velikih Laščah na Kranjskem. Vlomilec pod ključem. Pri Kranju so prijeli Antona Trpina, mesarskega pomočnika iz vasi Smolevo, občina Železniki. Aretirani j priznal več vlomov in ima v celoti na vesti 30.000 D. katere so mu vrgli vlomi in tatv:_.3. Izropana trgovina. Na Sapu pri Grosupljem so izropali vlomilci v noči trgovino Marije Ahlin. Odnesli so 300 m mcškega ter ženskega blaga, mnogo svile, nogavic, 27 dežnikov ter tobačno zalogo. Vlomilci so zginili neopaženo v temno noč. Vlom v pisarno žage. V noči je bilo vlomljeno v pisarno žage v Soteski pri Novem mestu, ki je last kneza Karola Auersperga. Vlomilci niso bili kos veliki železni blagajni, pač pa so odnesli borih. 90 Din, katere je imel logar shranjene v predalu. Zrtve slaDe Hnfige. Slaba knjiga in slab časnik prinaša smrt mladi duši. Ta ugotovitev je zasnovana na dejstvenih slučajih, to je, na nesrečnih. žrtvah nekrščanskega tiska. Ako nočejo starši in njihovi sinovi ter hčere verjeti našim svarečim besedam, pa naj vsaj dejstvom verujejo. Opozorili smo o priliki justifikacije (usrnrtitve na vislicah) Laknerja v Mariboru na to, da je Lakner po lastni izpovedi vsled slabega tiska in nemoralnega kina postal brezveren in kot tak hudodelec. Danes sporočamo o novcm primeru, ki se je zgodil v Brukselju v Belgiji. Pred sodiščem je stala nedavno mladenka 17 let. Do 13. leta svojo mladosti je bila vzorna: prva v znanju in prva v vedenju. Celo v samostan je hotela vstopiti. Lastni oče ji je hotel samostanske misli pregnati iz glave. Prinesel ji je knjigo ter ji rekel: »Hčerka, beri to, da ne zaostaneš za svetorn!« Storila je. Izpočetka je čitala iz radovednosti, potem z zaiiimanjem, a naposled hlastno. Knjiga je bila slaba, polna nemoralnosti. Mladenki je dokončno izbila iz glave samostanske misli. Zato pa so ji začele okoli glave brenčati druge muhe, ki so jo kmalu zapeljale v nasprotje s 6. božjo zapovedjo. Oče se je natihoma veselil, češ, sedaj pa se ne bo več ponunila. Njegovo tih-o veselje ni dolgo trajalo. Hčeri ni bila samo 6. božja zapoved v napotje, marveč tudi druge. Radi nameravanega umora je prišla pred sodnijo ter tudi bila obsojena. Žrtev slabe knjige! Koliko še bo takih žrtev tudi med našo mladino? Mar bo naše svarilo pred slabo knjigo in nekrščanskim časnikom še vnaprej ostalo glas vpijočega v puščavi? Gorje narodu, ki pusti svojo mladino zastrupljati z bacili verske brezbrižnosti, nevere in nemoralnosti! Sv. Marjeta ob Pesnici. Halo! V nedeljo dne 2Q. maja popoldne bo v Šmarjeti res pravi lialo. Nastopili bodo bojeviti »Maratonc'«. Ker je pri nas precejšnje zanimanje za rokoborbo, se je odločil SSK Maratoti, da pri Šmarjeti izvede s svojo elipo rokoborbe in bok_. Tudi lahkoatleti bodo preizkusili svoje moči. Prišel bo na svoj račun vsak, pa naj bo star ali mlad, še celo naši pretepači, ki majo korajže na cente, bodo uvideli, da je pač mnogo lepše pokazati svoje moči na plemenit na.in ''n se boriti, seveda brez plank. Šmarječanom priporočamo, da se v čim lepšem številu udeležijo te prireditve. Vstopnina bo malenkos.na. Jarenina. V n.deljo dne 2G. maja nas obišče izpod zelenega Pohorja iz starodavnih Ruš, nazvane Mali Beograd, tamkajšnje pevs-ko društvo »Ruše« dn nam priredi papoldan ob 3. uri v dvorani Posojilnice pevski koncert. Ker je to edh.stven primer, da bi se pri nas vršil kak pevski koncert, zasiužijo ruški pe.vci, ka¦leri so ves prebitek odstopili tukajšnjemu pevskemu društvu, tem večjo pozornost. Zatorej je naša dolžnost, kateri že od nekdaj ljubimo lepo peisem, da napolnimo dvorano do zadnjega kotička. Na prireditev pa se vabijo tudi .ljubitelji petja iz Sv. Jakoba in Pesrfce, ka- terim je zasiguranih par veselih urlc v ldilični Jarenini. Vrlim Rušanom pevcem in organizatorju tega koncerta g. Franju Knupležu pa kličamo: Na veselo svidenje! Kapela pri Slatini-Radencih. Gasil&ka četa Kapela priredi dne 26. maja veliko pomladansko tombolo na vrtu tovariša Zadravca, katere čisti dobiček je namenj&n. za odplačilo nove motorne brizgalne. V slučaju slabega vrem.na se vrši tombola dne 30. majnika ravnotam. Ljutomer. Ta teden. prejmejo naši šolarji prvo sv. obhajilo. Okoli 150 prvoobhajancev bo tega dne sre.nih. Da bodo pa z njimi srečne tudi mamice, jim priredijo naši otroci iz Marijinega vrtca to nedeljo dne 20. majnika, popoldne ob pol štirih v Katoliškem domu slavnostno akademijo, s proslavo materir__kega dne in v proslavo prvega sv. obhajlla. Na .poredu so same lepe točke, petje, deklamacije, dve lepi igr:ci, govor, nastop fantka prvošolca s harmo_iiko itd. Ni večjega užitka, ko deica na odru. Zato pridite, da boste z otroki veseli vsi, zlasti matere. Vsi prostovoljni prispevki te mladinske prireditve se bodo poslali v Ljubljano za evharistični kongr.s, kot prispevek naše mladine,, — Še je čas, da se priglasite za evharistični kongres v Ljubljani. — Tečaj igralcev naših ljudsk;h odrov iz okolice, ki bi se mcral po naortu. vršiti 16. junija v Ljutomeru, je radi okrožnih Satnerjevih koncertov prestavljen na pocitniški čas. Sv. Janž na Dravskem poiju. Une 30. maja, na Vnebohod, priredi tuk. pevsk: zbor pevsko prireditev z zelo pestrim' sporedom. Na programu je spevoigra »Snubači« in še mnogo drugih pevskih točk. Za smeh in veselo razpoloženje poslušalcev bo v obilni meri poskrbljeno. Začetek ob treli pOpoldne. — V večernem mraku, ob ._ve Mariji, se bo blagoslovil novi evharistični križ, ki ga bodo postavili f^nije Sentjanške fure. Ob tej priliki bo primerrid slovesnost z nabožnim petjem in rim.ko procesijo. . St. Janž pri Velenju. Prvi kmetijsko-gcspodinjski tečaj je za naini. Izjemoma je trajaJ samo dva meseca, od 12. marca do 17. maja. Udeležilo se ga je devet deklet s, prav dobrim iKpehom. Zadnjo nedeljo dne \2. maja je bil njegov slovesni zaključek z malo prireditvijo. Na sporedu _o bile d.klamacije, govor goeps voditeljice, petje narodnih pesmi, en kuplet in vprizoritev dveh žaloiger »Brez zajtrka« ia »Strahovi«. Uspeh je bil vsestranski, Slomše-. kova dvorana polna in tudi gmotai uspeh po-: voljen. Po prireditvi so bile matere tečajnic povabljene na kavo in se je vršiJa v ožjem krogu proslava materinskega dne. Tečaj se je vršil v prostorih župnišča in ste ga vodili gospa voditeljica Sittig Olga in pomočnica gdč, Marica Bercetova. Učiteljici kakor učenke so. bile s tečajem zelo zadovoljne. Poleg tako po-i, trebne -visestranske strokovne izobrazbe, ki jo. Eomunski prestelonaslednik Mihael ob priliki vojaške parade v BukareštL naora imeti vsako dekle in vsaka gospodinja, 63 imele udeleženke tečaja še gmotni dobiček. V denarju so prispevale za ves tečaj skupno 254 Din. Poleg čistega dobička od prireditve so še poslaii prispevke: občina Velenje in sreski kmet;jsk odbor 200 Din ni 150 Din. Tako izkazuje končni obračun nad 300 Din prebitka, ki se je enakomeino razdelil med tečajnice. Ko še dospe za uboge udeleženke podpora banske u-prave, se tudi ta med najbolj poIrebne razdeli. Tako je ta prvi gospodinjski tečaj kljub nasprotovanju in protiagitaciji od gotove strani vse etransko dobro uspel in imajo samo veliko rooralno in gmotno škodo tista dekleta, ki so ga v nerazumljivi labk&miselnosti odklanjala. Ob koncu se prireditelj tečaja, dekliški krožek prosvetnega društva, najprisr.nejše zahvaljuje vsem, ki eo k njegovemu uspehu kakor že koli pripomogli, zlasti pa Lesjak Ivanu, po domače Kranjcu v Št. Janžu, ki je kazal še največ razumevanja in je tudi ves obilni inventar za tečaj brezplačno iz Doberne pripeljal in od tod zopet do ceste odpeljal. Če bo banska uprava še kedaj tak tečaj v Št. Janžu dovolila, upajmo, da bo zanj več razumevanja in več odziva v splošno korist naših družin in njenega gospodinjstva. Sv. Pavel pri Preboldu. Čitatelji »Slovenskega gospodarja« so jako hvaležni piscem za navodilo in nasvete »Fantom vojakom«. Le žal, da nekateri fantje takšna navodila radi prezrejo ali celo ometavajo. Pri nas so ee zbrali fantje v Društvenem domu že 14 dni pred odhodom. Domača dva gg. bogoslovca sta jih okrepila z lepimi nauki. Zadnji dan ss je brala sv. maša za vojake novince. Cerkveni pevci (mošiki zbor) eo kra3iio peli; fantje pa so pristopili k mizi Gospodovi. Slovo je bilo jako ganljivo. Matere so jokale, fantje pa so peli in vriskali ter se odpeljali z okrašenim vozom pred vo-jašnico v Celje. Bilo je lepo, ker med njimi ni bilo pijancev in pretepaeev. — Tukajšnja Sadjarska podružnica gradi sušilnico za eadje in hmelj. Ker bo etavba združena s precejšnjimi stroški, bodo elani podružnice vprizorili v ta namen igro: »Xasa kri«. Občinstvo se zelo zanima, ker bode igra vprizorjena na prostem in sicer na dvorišču graščine Prebold na Vnebohod dne 30. maja ob (reh popoldne. Pišecc. V nedeljo dne 26. t. m. priredi pevsko drin.tvo iz Artič v Slomšekovem domu v Pišecah veseloigro. Smeha bo na cente. Kdor pa želi vedeti, kakšna bo igra, naj pride gladat, nm ne bo žal. Vsi od daleč in blizu vabljeni! Predstava bo po večernicah. Bistrica pri Rušah. V cvetu evoje mladosti je po kratki, a trpljenja podni bolezni dne i. maja, ob 11. uri ponoči, v bolnišnici v Mariboru izdihnila vzorna deklica in vrla učenka Anica Tancer, bči posestnice in vdove Matilde Tancer na Bistrici pri Ružah, svojo lepo dušo. Kakor uni.i preko noči mrzla slana pomladno cvetje, tako je pokosila sredi noči nepričakovano njeno mlado življenje bleda smrt. Pokojna Anica je bila rojena na Bistrici pri Rušah ter je obiskovala osnovno šolo v Rušah. Bila je zelo pridna učenka, pravi vzor vsem součenkam v razredu in šolarjem spiob. Zastrupila si je Vri b tem, da je stopila na zrjaveli žrebelj, kar je bilo vzrok, da je inorala kljub vsemu zdravniškemu prizadevanju v bolnišcici zapustiti ta svet. Smrtni boj je junaško prenašala, dokler ji niso prevelike bolečine, zvezane s srčnimi kr.i koneale življenja. Dva dni kasneje so jo prenesli ob veliki udeležbi .bčinstva na nje_a zadnji dom na pobresko pokopališče. Mrtvaški sprevod je vodil njen gospod katehet iz Ruš, ki je izvršil tudi vse cerkvene obrede. Ob odprtem grobu se je od rajne Anice v ganljivih in v srce segajočih beeedah poslovila gdč. M. Mariiišek iz Laznice pri Limbušu. Njej, g. katehetu in vsem prijateljem in znancem, ki so nepozabno Anico spremili na njeni zadnji poti, bodi tem potom izrečena prisrčna zahvala! Ti pa, draga Anica, ljubljenka svoje Te tako ljubeče in neutolažljive matere in drugih svojcev, počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti v nebesih, kj&r kraljuje vecna pomlad! Spodnja Sv. Kungota. Izpočetka je smrt našenrn kraju bolj prizanašala, zato pa je b;la bolj neusmiljena v začetku majnika. En daa je zvonilo kar trem: fantoma Francu Bauman in Francu Kaspar, ki eta bila vsak nekaj nad 30 let stara; tretji mrlič pa je bil najstarejši faran Jožef Tavželj, v 94. letu. Kranjeka ko- renina, pošten, delaven in varčen, je le nekaj mesecev balehal, duševno zdrav do zadnjega. Pred kratkim je dal postaviti blizu doma lepo kapelico, kjer je rajnemu ginljivo govoril v slovo na dan pogreba p. Gabrijel iz Maribora. Vsi trije rajni naj počivajo v miru! Sv. Jurij v Slov. goricah. Smrt žanje prl nas neizprasno naprej, izbira pa najstarejže farane. Dne 9. majnika smo pokopali 86Iet-. nega Petra Korošeca, bivšega uglednega kmeta na Malni. V nedeljo dne 12. maja popoldne pa smo položili k zadnjemu počitku bivšega šentjurskega župana Jurija Kranerja v Jurjevskem dolu. Bil je 30 let župan prejšnje občine Sv. Jurij, dočakal je. starost 84 le.t. Bil je tudi oče farnih siromakov ter še je v nedeljo dne 5. t. m. jitn zadnjikrat razdelil mesečno podporo po pozni službi božji. Med tednom je obolel, huda pljučnica je pritisnila; po dvadnevni bolezni je, okrepean z zadnjimi ev. tolažili, preminul. Na zadnji poti ga je eprem- ljala velika množica ljudstva pod vodstvom domačega g. župnika in g. župnika iz Spodnje Sv. Kungote Vinko Kranerja, kojemu je bil pokojni rodni stric. Domači pevci so mu zapeli doma in ob grobu prmerne žalostinke. Domači g. župnik se je ob odprtem grobu poslovil s prisr.nimi besedami od tega izredno značajnega moža. — Pred dobrim mesecem je tudi zapustil to solzno dolino nj&gov dober sosed Janez Lorber, kmet v Jurjevskem dolu. — Isiso se še prav zgubili tužni glasov; naših zvonov preteklo nedeljo, zopet je neusmUjena smrt iztegnila svojo koščeno roko ter rešla rlolge bolezni dne 14. maja 901etno Alojzijo Holz iz Varde, ki je potrpežljivo čakala na svojo rešiteljico v boljšo bodočnost onkraj groba. Naše poročilo bi ne bilo popolno, če bi se ne spom-nili tudi dne 24. aprila umrlega našega dosedanjega župana tukajšnje velike občine Janeza Rotmana, kmeta iz Spodnjega Gasteraja. V najboljših letih ga je zgrabila neozdravljiva bolezen, ki ga je spravlla v veliko prerani grob. V vse te hiše je zahajal »Slovenski gospodar« Rajni Jurij Kraner je bil njegov naročnik, odkar »Slovenski gojpodar« izhaja. Veem umrlim želimo večni mir, preostalim pa naše iskreno sožalje! Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Neizprosna božja poslanka smrt čje s svojo ostro koso posekala mladega dečka, učenca 6. razreda osnovne šole Martina Stabuc ter povedla njegovo dušo pred sodni stol božji. Pokojni s je za pot v večnost okrepil e sv. zakramenti, zato upamo, da už va v družbi Marije, katero je rad čafitil, kot član Marijinega vrtca nebeško veselje. Dne 12. maja se je vršil njegov pogreb ob mnogoštevilni udeležbi. K zadnjemu počitku so ga spremljali njegovi sošolci, ki so mu na pokopališču zapeli poslednje slovo. Poslovilne besede sta govorila g. župnik in neki součenec. Gospod, daj niu v raju veselje božje! Njegovim domačim naše iskreno sožalje! Medvece pri Majšperku. V četrtek dne 10. t. m. je zvonček vaške kapelice naznanil vaščanom, da je zatisnila svoje trudne oči pos. voj vdova Ana Mlaker iz Medvec. Rajna je bila dobra krščanska ž.na, varčna in skrbna mati evoji družini, ter bila dolgo let naročnica našega lLsta. Njeno ž:vljenje ni bilo posulo s cvetjem, vztrajala je do konca, ne da bi klonila pod težavami in neprilikami današnjih dni. Kruta emrt jo je po desetdnevnl bolezni pobrala. Njenega pogreba dne 18. maja se je udeležilo prav mnogc ljudi. Rajna naj v m:ru počiva! Žalujočim sinom: Tinetu, Jožeku, Tončeku in ostalim žalujoeim sorodnikom naš,< iskreno sožalje! Poljčane. Nagle smrti je umrl dobro znani g. Smeli. Pri mizi je kavo pil; naenkrat zavpije: Jezus, Marija! V hipu je bil mrtev. G. Smeh je b;l mož, ki so ga vsi spoštovali. Mir njegovi duši, dornačim naše sožalje! Sv. Frančišek v Savinjski dolini. Smrtna koei se letos kaj pogosto oglaša, saj imamo doslej mrličev že skoraj toliko kot v_e lansko l.to. Pobira predvsem ženske. V postnem času so umrle zaporedoma same starejše žene: Fludernik Marija, Grudnik Marija, Dobrovnik Jera in Osovnik Marija. V soboto dne 11. maja pa mlada žena Komar Frančiška. Naj jim sveti večna luč! Polzela. Vprav na Marijiu clan, v soboto 11. maja, je za vedno zaspala v Gospodu v 34. letu svoje starosti Marija Ožir, mlada gospodinja globokoverne Štoberjeve hiše v Podvinu. Kot dekle je bila vrla članica Marijine družbe in sedaj kot žena zvesta ljubeča družica svojemu možu. Zapušča dve mali ljubk: hčerki. Težko bolezen, ki jo je priklenila za skoro pol leta na bolniško postelj, je prenašala z veliko potrpežljivostjo in udanostjo v božjo previdnost. K pogrebu se je zbralo nepričakovano mnogo ljudi. Vsem so se blestele v očeh solze, zlasti ob pogledu ria ma.lo dveletno hčerkico, ki je neutolažljivo jokala, zroč na krsto in mnogo prerani grob svoje ljube mam:ce, ki je sedaj ni več. Da, ni je, toda duh njen živi, živi tam pri Mariji sredi rajekega majniškega cvetja, kjer bo obhajala na praznik Marijine pomočnice prvič svoj najlepši godovni dan. Pieostalim žalujočim naše prsrcno sožalje! Št Janž pri Velenju. Dne 15. majnika smo ob veliki udeležbi pokopali velikega trpina Jovan Markota, po dornače Jurija v Černovi. Bil je 42 let vzgleden tr.tjerednik; zato mu je tudi 48 tretjerednikov in tretjerednic izkazalo svoje spoštovanje iri zadnjo ljubav ler ga s priže.animi svečanv spremilo na kraj poCitka. Bil je dvakrat pDročen in zapušča poleg žalu-i joče žene pet nedoraslih otrok. Naj jih tolažijo Bog in dobri ljudje, pokojnemu Markotu pa naj sveti večna luč! Sv. Florjan prl Rogatcu. Dne 24. aprila ie zatisnila v smrt svoje oči Katarina Kitak v starosti 72 let. Bila je vzorna krščanska žena, pobožna, najboljša podpora svojemu možu Francu. Da je bila pridna kot mravlja, niiča dejstvo, da sta si s svojim mož.m v skupnem 511etnem zakonskem življenju prihranila od dela svojih rok toliko, da sta si kupila že pred več leti lepo posestvo, katero sta sedaj izročila vnukinji. Zapušča žalujočega rnoža, hčerko in vnukinjo in več vnukov. Počivaj v miru, od dela utrujena! Sv. Rupett nad Laškim. Hudo je .loveKu pri sicu, ko mora gledati, kako ledena slana zabori nežno pomladansko cvetje; a še bolj zadene človeka, ko nemila 6mrt uniči življenje mlade žene in matere. Ta žena je blla Frančiška Pirc na Kraljevcih pri Sv. Rupertu. Dne 7. maja smo v velikem spremstvu šli za krsto mlade, pa že večletne mučenice. Dobr: dve le(i je hirala, iskala povsod pomoči, a je ni mogla najti. Kot prava krščanska mati je trpela voljno in udano, Bogu izročila svoja dva nedolžna otročiča in žalujočega moža. Marjina družba žen je rajno kot družbenko v častnem spremstvu počastila na njeni zadnji zemeljskl poti. Vrla žena in mati, počivaj v miru! Sromlje pri Biezicah. Dne 5. maja je za vedno zaspala po dolgem bolehanju in hudem trpijenju vdova Ana Bole, rojena Molan, iz Silovca. Živela je s svojo rodbino v Trstu več let; zapušea edinega sina, ki živi Se tam. Pokojna se je vi ni'a pred' prl letom v svoj rojstrn kraj z namenom, da si zboljša svoje zdravje. Nastan'la se je Dri svoji sestrični Črnož Urški, ki ji je neumo.no stregla ter ji žftvovaia svoje moči, da ji olajša trpljenje. Pokojna je bila velika dobrotnica cerkve; kot žena močne vere je skozi pet rr ecev voljno prenašnhi Bogu vdano svojo mučno bolezen in trpljenje. Bila je večkrat previdena 3 tolažili sv. veie Bod: ji Bog mil sodnik in dober plačnik!