EoHnt Brad MM C*tove: — Vertagtpottamt Mil Ktagenturt trhaja v C*)ovcu — Errch^inuagrort Ktagenturt Ponamaint trrod t.!0 Ut., mnaeina naroinina S titingov P. b. b. Letnik XX!X. Cetovec, petek, t8. januar 1974 štev. 3 (1643) Jugosiovanski predsednik Tito: Našim manjšinam v Avstriji morajo priznati vse pravice, ki jim pripadajo .Mam je vaino, da trnom o dobre jugosiovansko-avstftjske odnose, toda našim narodnim manjšinam morajo priznati vse pravice, ki jim pripadajo." Tako je poudari) jugodovanski predsednik Tito, ko je prejšnji teden na Brdu pri Kranju sprejet deiegacijo X!V. divizije, katera je — kakor smo poročati tudi v našem iistu — obhajata 30-tetnico svo-)ega tegendarnega pohoda na Štajersko in Koroško. V pogovoru z čtant detegacije se je predzednik Tito namreč dotaknit tudi vprašanja Koroške ter nagtazit, da mtad) rod na Koroškem očitno poztaja vze botj aktiven, da ze ne uktanja priMzku. .Prav na Koroškem pa ze kažejo tudi razne profašiztične tendence, medtem ko avztrtjzka vtada očitno n! dovotj močna, da bi izpotnita obveznozti, ki jih je dotina izpoiniti," )e nagtazit predzednik Tito. Seja obeh odborov ZVEZE SLOVENSKtH ORGAN!ZAC!J NA KOROŠKEM Madzorni in Upravni odbor Zveze ztovenzkih organizacij na Koroškem zto ze v torek 1$. januarja 1974 zeztata na prvi zkupni žeji v novem tetu. Razpravijata zta predvzem o detovnem načrtu za teto 1974 in tozadevno zprejeta dotočene zktepe. V zvezi z ukinitvijo kazenzkega zaztedovanja oseb, ki zo zodetovate pri protizakonitem podiranju uradnih dvojezičnih napizov, zta odbora zogtazno zktenita, da poštje ZSO zveznemu predzedniku Jonasu proteztno izjavo. Prav tako zta zkieniia, da koroškemu dežetnemu zboru predtagato, naj v novi deietni ustavi upošteva dejstvo obstoja ztovenzke narodnostne skupnosti na Koroškem ter njene neokrnjene pravice do uvetjavtjanja in uživanja pravic, ki zo v njeno korist zajamčene v zvezni ustavi in mednarodnih pogodbah. Z zadovoijztvom zta odbora vzeta no znanje, da je bito končno ugodeno dotgotetnim prizadevanjem koroških Stovencev za tazten kutturnt referat pri dežetnt vtadt. Čestitata zta podpredsedniku ZSO višjemu vtadnemu svetniku dr. Pavtu Apovniku kot vodji novega oddetka ter mu zagotovita vso podporo pri njegovem brez dvoma odgovornem in zahtevnem detu. Predsednik Nixon v stiski Srečanje s predstavniki borcev je veijato predvsem obujanju spominov na junaške podvige v času na-rodnoosvobodiine borbe. Predsednik Tiio se je v pogovoru z vojnimi tovariši spomnii tudi zakijučnih operacij druge svetovne vojne, probie-mov Trsta in Koroške, tokratnih odnosov z veiesfUami in pri tem omeni) tudi pogovore s Staiinom, pa tudi poznejša srečanja s Churchitiom in Morganom v Londonu. Posebej pa je poudarit zgodovinski pomen pohoda XiV. divizije pred 30 teti in dejal, da je bita to veiika stvar, herojska epopeja, na katero so iah-ko ponosni. Dodoi je še, da mora biti donašnja XtV. divizija kot vsa ljudska armada vseiej budna. ,Ne gre sicer več zoto, da bi se boriii na naših tteh, toda vsak trenutek moramo biti pripravijeni braniti našo deieio na mejah in tu ni samo Ve!epos)amk Vlahov RAZGOVARJAL O MANJŠ!NAH Jugoztovanzkt vetepoztonik v Avstriji dtpt. tnž. Gustav Vtahov je prejšnji teden obiskat avstrijskega zunanjega mtntztra dr. Rudotfa Kirch-zchtdgerja. Proučita zta vrsto odprtih vprašan) v jugozto-vanzko-avztrtjzkih odnosih, od katerih rešitve je odvisen na-datjnjt razvoj dobrega sosedskega zodetovanja med obema državama. Kakor znano, je tugoztavt-ja v zadnjem času ponovno opozorita, da med temi nerešenimi vprašanji zavzema prvo mesto potoža) ztovenzke in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji ter odtočno zahtevata, da mora Avstrija izpoiniti svoje tozadevne obveznozti iz državne pogodbe. To je biio poudarjeno tudi v pogovoru, ki ga je pred kratkim imei veiepozianik Viahov z deiegacijo Hrvaškega kutturnega društva na Gradiščanskem. V daijšem pogovoru z predstavniki gradiščanskih Hrvatov .ze je veiepozianik neposredno seznani) z probiemt, ki ze pojavija-)o, ker Avstrija ne izpoinjuje obveznozti iz 7. čiena državne pogodbe", je rečeno v Tanjugovem poročiiu o razgovoru. Stovenija, iu je vsa Jugoslavija.* V Mariboru pa je bita prejšnji teden prostava ob 30. obietnici ustanovitve pohorske brigade ,Mi-ioš Zidanšek*. Na prireditvi je govori) podpredsednik predsedstva SFRJ ter bivši komisar iV. operativne cone Mitja Ribičič. Poudarit je vojaški in družbenopolitični pomen brigade za razvoj partizanstva na Štajerskem in Koroškem ter ugotovit, da je bita pohorska brigada ustanovtjena najdlje v osrčju tako-imenovanega .tretjega nemškega rajha* in je s prihodom XtV. divizije dobita v operativnem pianu štaba tV. operativne cone pomemben de-tež pri uresničevanju natog v zadnjem tetu osvobodilne borbe. To je gotovo nojbotj usodno obdobje v naši narodni zgodovini, je dejat podpredsednik Ribičič, š!o je za bitke vetikanskih razsežnosti, što je za osvoboditev cetotnega narodnostnega ozemtja. Mitja Ribičič je pri tem poudarit, ,da morda premato pojasnjujemo potek tega dogajanja, razredno ozadje tega boja, naše junaštvo, pa tudi tisto, kar je najboij prizadeto naš partizanski ponos — da smo ze moraii umakniti z Primorske, iz Trsta in iz Koroške, iz krajev, ki smo jih osvoboditi z veiihtmi žrtvami". Štajerska in koroška zgodovina partizanstva med Savo in Dravo predstavtjata najgtobtje pričevanje socialistične, razredne, antiimperia-tistične vsebine našega boja, je na-gtcrsii Ribičič. Kako vetik pomen so vsi pripisovati severni Sloveniji, se je zavedat tudi okupatorski nacistični vojaški in teroristični stroj, zato je z vsemi sitami od prvih dni okupacije preprečevat s totatno vojno in terorizmom steherno osvobodilno akcijo. Zato so bite okoti-ščine na Štajerskem in Koroškem še posebej težke in zato so bite tudi žrtve mnogo večje. V svojem govoru je podpredsednik Ribičič ugotovit, da .spominov na partizanska doživetja ne obnav-tjamo zato, da bi dobiti za naše zastuge posebna odličja in poseben privitegij v naši družbi. Hoteti bi samo, da bi se mtadi rod zavedat pomena narodnoosvobodilne borbe in vetičine žrtev padlih partizanov in aktivistov, da bi se zavedat zgodovinske vtoge komunistične stranke in osvobodilne fronte stovenskega naroda, ustvarjatcev tistih družbenopotitičnih temetjev, na katerih danes ZK in socialistična zveza gradita samoupravno socia-tistično družbo." Ameriški predsednik Nixon pre-živtja težke čase. Tako imenovana .afera Watergafe" mu greni živ-tjenje in čedatje pogosteje ter od-točneje je slišati četo zahteve, da se bo moral predčasno umakniti s predsedniškega potožaja. Da v tej neprijetni zadevi ne pride do razjasnitve in s tem do pomiritve, je kriv tudi Nixon sam. Odstranitev predsednika preiskovanega odbora, odktonitev izročitve zahtevanega dokaznega gradiva in podobni ukrepi gotovo niso prispevati k zmanjšanju nezaupanja vanj. Nasprotno, to nezaupanje se veča in se širi. Zdaj je prišto v tej zadevi do novega presenečenja, ki je vzbu-dito nadaljnje dvome v poštenost in iskrenost predsednika Nixona. Pri magnetofonskih posnetkih, ki jih je Beta hiša po dotgem okteva-nju in izgovorih, da takih posnetkov sptoh ni, končno te izročita preiskovanemu sodniku, so izvedenci namreč ugotoviti, da je bit det posnetkov namerno izbrisan, kar da je storita spretna roka s ponovnimi posegi na magnetofonskih trakovih. Kako se bo Beta hiša zdaj izvita, še ni znano. Vsekakor je krog tjudi, ki so imeti dostop do teh trakov, žeto majhen, poteg tega pa je Nixon izjavit, da je osebno skrbet za varnost posnetkov. Pričokovati je torej nadaljnja presenečenja, kojfi zmeda v sami Beti hiši je po novem odkritju postata te še večja. S tem pa so dobiti nove argumente tisti, ki zahtevajo, da se mora predsednik Nixon predčasno umakniti s svojega potožaja. Nova doba v gospodarskih odnosih v svetu Če bi zbrali in analizirali vse prognoze in razmišljanja ter poročila o perspektivi mesecev, ki so pred nami, bi vsekakor imeli vtis, kot da je največja sodobna modrost vsebovana v vprašanju: kako se navaditi na krizo, ki je prišla, in živeti z njo. Inflacija, naraščanje cen nafte in drugih surovin, monetarna nestabilnost in podobni pojavi namreč niso, kakor se je še pred kratkim mislilo, le občasni neprijetni spremljevalci razvoja, marveč predstavljajo kronično stanje, ki označuje prelomno točko v industrijskem in političnem razvoju evropskega zahoda. Kljub vsem najnatančnejšim elektronskim računalnikom in predvidevanjem je to spoznanje delovalo na ljudi kot šok, približno tako, kot če bi se človek prebudil iz dolgotrajnega prijetnega spanja, kjer je v sanjah živel bogato, udobno življenje. O teh vprašanjih je pred nedavnim govoril tudi predsednik francoske vlade Messmer, ki je dejal: .Menim, da se nahajamo v povsem izjemnem položaju, v tisti fazi gospodarske zgodovine sveta, ki jo bo označevalo stalno naraščanje cen, zlasti primarnih proizvodov. Nihče, razen izjemnih optimistov, ne pričakuje, da se bodo cene nafte z vzpostavitvijo miru na Bližnjem vzhodu povrnile na raven, na kateri so bile še pred nekaj meseci." Osnovno vprašanje pa ostane, kako sprožiti neodvisno zahodnoevropsko pobudo v času, ko večina članic Skupnega tržišča na vse, kar se dogaja, reagira živčno in splašeno, ko dolar na borzah grozeče raste in ogroža že tako oslabljene zahodnoevropske valute. Na pariški borzi je ameriška valuta znova zabeležila skok na 5,20 franka. Kaj to pomeni, zadostno ilustrira podatek, da je pred nekaj meseci dolar veljal samo 3,80 franka. Japonski jen je po trenutnih ocenah praktično že .na kolenih" in bi utegnila njegova dejanska devalvacija potegniti v „motne vrtince" še evropske valute. Finančniki in igralci na borzah očitno nimajo kdove koliko patriotizma. 2e so se začeli otresati frankov in se skušajo rešiti v dirki za zlatom. Napoleonov zlatnik, ki predstavlja tradicionalni barometer razpoloženja na pariški borzi, je zabeležil skok za 25 odstotkov, to pa predstavlja skoraj že tisto mejo, pri kateri se začenja panika. Drugo vprašanje je razumljivo to, aa članice tako imenovane zahodnoevropske .deveterice" v tako nemirnem položaju — z Veliko Britanijo na robu gospodarskega strahu, zaskrbljeno Italijo, vznemirjeno Zahodno Nemčijo in ogorčeno Nizozemsko — tudi po kopenhagenski konferenci ne morejo uskladiti svojega koraka. Spori okrog regionalnega razvoja, ki so združili Nemce in Angleže proti Francozom, pa so ta položaj še oslabšali. Prav tako je očitno, menijo francoski omentatorji, da zahodnoevropski partnerji vselej rešujejo podobne krize od danes do jutri in nimajo neke izdelane daljnoročne strategije. Mnogim izmed .deveterice" je zaradi tega sprejemljivejše, da se priključijo ameriški pobudi in se tako skupaj z Američani lotijo pogajanj s proizvajalci nafte. Razglabljanja francoske diplomacije so mnogo temeljitejša, njih korenine pa so pognale že davno pred izbruhom oktobrske vojne na Bližnjem vzhodu. Francoski zunanji minister Jobert je med svojim obiskom v nekaterih arabskih deželah stalno poudarjal in razvijal tezo o skupnosti oziroma dopolnjevanju francoskih in arabskih ter severnoafriških interesov. To bi utegnili biti — poudarjajo v Parizu — prvi znaki osvežene sredozemske politike Francije. Ideja sloni na prepričanju, da bi arabske dežele, ki žele pospešiti lastni gospodarski razvoj, lahko našle v zahodni Evropi najprimernejšega, najsprejemljivejšega gospodarskega in tudi političnega partnerja. Morda bi bil — kakor menijo v Parizu — neki čvrstejši koncept določenega trajnejšega sodelovanja Skupnega tržišča in proizvajalcev nafte na Bližnjem vzhodu še najpravilnejši odgovor in stvarna rešitev vprašanja energetske krize. Če pa člani .deveterice" niso pripravljeni, da bi skupno storili tak korak, je še vedno cilj mogoče doseči po bilateralni poti. To potrjuje sporazum med Francijo in Saudsko Arabijo: v naslednjih 20 letih bo Saudska Arabija dobavila Franciji 200 milijonov sodov surove nafte, medtem ko bo Francija sodelovala pri uresničevanju načrtov gospodarskega razvoja Saudske Arabije s tem, da ji bo nudila tehnološko pomoč pri graditvi industrijskih objektov; dobavljala pa ji bo po vsej verjetnosti tudi orožje. Prve reakcije so take, da vse to ocenjujejo kot dober korak na poti vzpostavljanja novih odnosov med proizvajalci in potrošniki nafte, korak, do katerega bi utegnilo priti tudi v drugih zainteresiranih deželah. Pri vsem tem je nedvomno zanimivo, da so Francozi to svojo potezo začrtali prav v Saudski Arabiji, kar predstavlja svojevrsten izziv Washingtonu. In še eno: Najbolj pravilno stališče nedvomno zastopajo tisti, ki zatrjujejo, da je v gospodarskih odnosih v svetu nastopila nova doba — doba pravičnejše porazdelitve dobrin in odprave najbolj grobih oblik izkoriščanja najrevnejših na račun bogatenja najbolj bogatih. 18. januar 1974 Boj za manjšinske pravice je boj za demokratizacijo družbe Grob diškdminacijškt postopek obiasti v videmski pokrajini, ki so, v ostrem nasprotju i osnovnimi načeti čiovečanskih pravic, vsebovanih v Hstini OZN in z načeii repubii-žke ustave, prepovedaie pouk sioveničtne, je povzroči! kot detonator ceio vrsto procesov in poiitičnih razčUčevanj. Kot izhaja iz objavijenih uradnih dokumentov in do seda) znanih informacij, se v tej zvezi marsikaj premika in je tudi fronta vedno boij jasna: na eni strani birokratske in nedemokratične siie, ki zanikajo obstoj Siovencev v videmski pokrajini in s tem objektivno ustvarjajo na meji ponovno ozračje nerazumevanja in napetosti; na drugi strani pa demokratične siie, ki prihajajo do izraza v dežefni strukturi in ki so za priznanje Siovencev, za zafčito njih pravic ter iirše sodeiovanje. Tako je ocenit Primorski dnevnik zadnji razvoj dogodkov okoli nezaslišane prepovedi pošolskega slovenskega pouka v Beneški Sloveniji. Kakor smo poročali tudi v našem listu, so namreč tamkajšnje oblasti brez vsakega vzroka in v nasprotju z zakoni in ustavo prepovedale poučevanje slovenščine. Ta ukrep je izzval splošno ogorčenje ne le pri slovenski narodnostni skupnosti v italiji, marveč tudi pri italijanskih demokratičnih silah, še posebno pa v matični državi Jugoslaviji. Razjasnitev .fronte", o kateri piše Primorski dnevnik, je vsekakor prinesla nekaj novega in pozitivnega v odnose med večinskim narodom in slovensko manjšino v Italiji. Ponašanje s tujim perjem Te Jn; je M Jforol&e??! Kredn;& ^eogrgjs&ega ierfnj&g „N/N" ter se pri raznih ose^nosti^ za?!:??M( zd položaj in proMe?Hdt;%o S/ovencev. poročd VZ, je ^eogrcjs&i MouifMr oMM/ txd: pre4se(Jn:M &oro%e OVP 3dc/?erjd, je oi? tej priložnosti „do^%zovd/" popo/-wo ewdi^oprdvr:ost mdnjšine ud Aoro-J^ew. /z poroč:/d v VZ povzewd?MO, Jd je Rdc/?čr Zd „tio^dz" suojegd „4o^dZoud-wjd" med drdgim Mduede/ tdd: s/ovens&e Zddrrrge, ^reditMe MStdrtove it! tKrističnd podjetjd. z)/i se BdeAer tK&dj wi pot!dSdi s ttrjim perjem? Ne Sdmo, dd smo si iio-vet!ci suoje gospoddrs^e Ksfdttofe mord/i zgrdditi ^rez sie^erne podpore večms^e-gd Mdrodd, mdrveč so Me te MStdMove v vsej zgodovini izpostdvijene A^di dis&ri-mindeiji, ndše ozemije pd ndčrtno zdpo-stdvijeno. Zdto je td^o ^doMzovdnje" end^o-prdvnosti ^oros^iA Siovencev s&rdjno neo^Msno/ Napredne sile, zlasti komunistična in socia-iistična stranka, so že doslej zavzemale pozitivno stališče ter so se pogosto odločno zavzemale za izboljšanje položaja Slovencev. Omenjeni stranki oziroma njeni videmski federaciji sta tudi uradno in nedvoumno priznati obstoj Slovencev v Beneški Sloveniji, medtem ko ostale politične grupacije, vključno najmočnejše — krščanske demokracije, še vedno .osporavajo", da bi v videmski pokrajini živeli tudi Slovenci. Za-pletljaj okoli prepovedi pouka slovenščine v Beneški Sloveniji pa je, kakor vse kaže, prebil led tudi na desni polovici vtadne koalicije, saj je na podlagi protestov slovenskih organizacij zavzelo k vprašanju stališče tudi pokrajinsko vodstvo krščanske demokracije. Čeprav je to stališče nekoliko čudno in zavito, vendar pomeni, da se je končno tudi ta stranka priborila do spoznanja, da je Slovence v videmski pokrajini treba priznati in jim zagotoviti njihove pravice. Predvsem pa je v tej zvezi treba zabeležiti izjavo, ki jo je podal predsednik deželnega odbora (po našem je to deželni glavar — op. ured.) Comelli, katerega je v tej zadevi obiskala skupina komunističnih deželnih svetovalcev (poslancev) ter ga opozorila na resnost dogodkov, ki so se pripetili v zvezi s pošolskim poukom slovenščine in uporabo učilnice za kulturno dejavnost slovenskih krajevnih krožkov v Beneški Sloveniji. Predsednik Comelli je namreč izjavil, da je deželni odbor naredil že več korakov pri pristojnih oblosteh in državnih uradih ter zahteval ugodno rešitev. Slovenska narodnostna skupnost v italiji to izjavo pozdravlja, pač pa njeno osrednje glasilo Primorski dnevnik hkrati opozarja, da je bil poseg dežele doslej neučinkovit, ker je birokracija — v konkretnem primeru videmska kvestura in vladni komisar za deželo, ki oba predstavljata državno oblast — vztrajala na svojem stališču o prepovedi pouka slovenščine v videmski pokrajini. List upravičeno poudarja, da obstaja stalna nevarnost grobih diskriminacij in teptanja osnovnih človekovih pravic z vsemi posledicami, kadar ostaja načelno-politično nerešeno osnovno vprašanje priznanja obstoja neke narodnostne skupnosti. Zato pa Primorski dnevnik tudi poziva vse politične sile, da uradno in nedvoumno priznajo obstoj Slovencev v Beneški Sloveniji in stopijo na pot noporov za zažčito njih pravic. Spričo spopada, do katerega je prišlo ob teh dogodkih na eni ter izvoljeno oblastjo na drugi strani, ko se zastavlja celo vprašanje, kdo resnično odloča: ali od ministrstva imenovani prefekti, ali od ljudstva izvoljeni predstavniki, tukaj ne gre le za uveljavitev pravic manjšine, marveč gre hkrati za obrambo interesov celotne dežele Furlanije-Julijske krajine. POS!ROKKDSVKU ŽENEVA. — Ta teden se je v Ženevi po božičnih in novoletnih praznikih spet začelo zasedanje konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, na kateri predstavniki 33 evropskih držav ter Amerike in Kanade razpravljajo o vseh vidikih varnosti in sodelovanja na naši celini. Na sedanjem zasedanju gre za izoblikovanje dokumentov, ki naj bi jih v tretji fazi konference potrdili najvišji predstavnki sodelujočih držav. Po predvidevanjih dobro poučenih krogov naj bi bil ta ..evropski vrh" letos julija ati septembra, in sicer v Helsinkih, kjer je bila tudi pripravljalna faza evropske varnostne konference. BUENOS AtRES. — Demokratično odporniško gibanje v Čilu kljub nasilju pro-fašističnega vojaškega režima nadaljuje svoj boj za demokratizacijo. Sredi diktature je ustvarilo svoj .ilegalni tisk" biltene, ki jih kot .študentske zvezke" na skrivaj delijo med ljudi, da jih tako obveščajo o odporniškem gibanju in o dogodkih v deželi. V zadnji številki tega biltena so natisnili razglas generalnega sekretarja čilske socialistične stranke Carlosa Altamirana, ki je pozval ljudstvo, naj vztraja v junaškem boju proti diktaturi vojaškega režima. Altamira-no se je izrekel za ustanovitev enotnega odporniškega gibanja pod skupnim vodstvom. To gibanje naj bi se v boju proti vojaškemu režimu izognilo kakršnemukoli avanturizmu in individualnemu terorizmu. Vodstvo odporniškega gibanja mora delovati v državi in ne zunaj nje, je poudaril Altamirano, ki je hkrati tudi napovedal, da se bo spet vrnil v Čile iz Havane, kamor se je umaknil po sklepu njegove stranke. LJUBLJANA. — Prejšnji teden je bil v Ljubljani zbor Turistične zveze Slovenije, na katerem so izvolili za novega predsednika te organizacije bivšega člana izvršnega sveta SR Slovenije inž. Franca Razdevška. Na občnem zboru je bilo med drugim ugotovljeno, da si je Jugoslavija kot turistična dežela v zadnjih letih priborila 10. mesto na svetu. Z dohodkom od turizma pokriva Jugoslavija tretjino primanjkljaja v zunanjetrgovinski menjavi, kar zgovorno priča o visoki stopnji razvoja turističnega gospodarstva. NEW DELHt. — Letošnjo pomlad bo skušalo najvišje vrhove Himalaje osvojiti skupno 21 ekip iz osmih držav, in sicer iz Japonske (od koder je najavljenih kar 9 ekip), Španije, Južne Koreje, Britanije, Italije, Zvezne republike Nemčije, Poljske in Avstrije. Nepalska vlada je v tej zvezi sklenila, da šerpam (nosačem) ne bo dovolila na Himalajo, dokler ne bodo tuji planinci, ki jih nameravajo najeti, vplačali zavarovalnine zanje. Zadnja leta se je namreč veliko pogumnih šerp smrtno ponesrečilo, ko so pomagali tujim planincem, njihove družine pa so nato ostale popolnoma brez sredstev. WASHiNGTON. — Ameriško obrambno ministrstvo zahteva, naj mu odobrijo rekordni proračun, ki naj bi bil skoraj za 10 odstotkov večji od dosedanjega. Za proračunsko leto, ki se bo začelo s 1. julijem, zahtevajo skupno okrog 89 milijard dolarjev (to je v našem denarju bajna vsota okoli 1,800.000,000.000 šilingov!). Ob tem je pač težko govoriti o ameriškem prispevku k prostovoljnemu znižanju izdatkov za vojaške namene, kakor je to predlagala in zase tudi sklenila Sovjetska zveza. BUKAREŠTA. — Romunija se je odločila za graditev elektrarne, pri kateri bodo za gorivo uporabljali skrilavce (Schieferge-stein). Prvi generator bo začel delovati konec leta 1978. Na leto bodo potrebovali okrog 12,5 milijona ton skrilavcev, kar bo zadoščalo najprej za tri, pozneje pa za štiri generatorje s skupno 1320 megavati. Zmogljivost romunskih elektrarn se bo s tem povečala skoraj za 15 odstotkov. BEOGRAD. — Lani so iz Jugoslavije izvozili za 48,49 milijarde dinarjev, kar je za 27°/« več kot leta 1972; hkrati pa je bila vrednost lanskega uvoza 76,69 milijarde dinarjev ter se je v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 40 "/e. Lanski zunanjetrgovinski primanjkljaj je torej znašal 28,19 milijarde dinarjev in je bil za 11,36 milijarde ali za 67,5 °/o večji kot leta 1972. Izvoz Slovenije je lani dosegel vrednost 9,45 milijarde dnarjev in je bil za 30 "/o večji kot leta 1972, medtem ko je uvoz narasel za 46 odstotkov na 15,69 milijarde dinarjev. To pomeni, da je lanski zunanjetrgovinski primanjkljaj Slovenje znašal 6,24 milijarde dinarjev in je bil za 2,67 milijarde ali 79,2 odst. večji kot leta 1972. MOSKVA. — Kazahstan ima v načrtu globinske raziskave vse severne obale Kaspijskega jezera, ker so tam odkrili naftni vrelec, ki veliko obeta. Letos bodo začeli črpati nafto iz kakih 200 novih vrtin, ki bodo dajale na leto 22 milijonov ton nafte. Nadaijnji ukrep! za enakopravnost narodov in narodnosti v Vojvodini Pred nedavnim je jugosiovanska tiskovno agencija Tanjug poročata, da bo zbor občin skupščine Sociaiistične avtonomne pokrajine Vojvodine kmaiu sprejet skiepe za še popoinejše uveijavijanje enakopravne uporabe jezikov in pisav narodov in narodnosti pred pokrajinskimi organi in organizacijami. Pri tem gre za zagotovitev enakopravne uporabe skrbohrvaškega oziroma hrvaškosrbskega, madžarskega, siovaškega, romunskega in rusinskega jezika tako v ustnih kot tudi v pismenih stikih s strankami, ob pripravijanju gradiva za seje, izdajanju uradnih in drugih pubiikacij in pri deiu skupščine SAP Vojvodine. V vojvodinski skupščini so zagotoviti simuitano prevajanje v S jezikov na skupnih sejah zborov ter tudi na točenih sejah posameznih zborov. Zdaj pa se bavijo z ukrepi, da bi tako prevajanje zagotoviti tud) na sejah skupščinskih odborov in komisij ter na sejah izvršnega sveta. Tudi gradivo za seje vojvodinske skupščine praviioma prevajajo v vse jezike narodov in narodnosti. Prav tako pa bodo tudi na okrožnih sodiščih in to-žiistvih sprejeti ukrepe, da bodo vsi postopki tahko potekati v jezikih narodov in narodnosti. Da bi to enakopravnost jezikov še razširiti in utrditi, bodo poskrbeti za ustrezno šo-ianje kadrov. V sistemu izobraževanja je treba ziasti na vtšjih in visokih šotah odpreti nove katedre, iektorate, seminarje itd. Pripravijajo nove terminoioške siovarje, od katerih bo madžarski kmaiu izšet, v načrtu pa imajo še siovaškega, romunskega in rusinskega. V jezike narodov in narodnosti bodo prevajati tudi vse obrazce, za zagotovitev kadrov na sodiščih in tožitstvih pa bodo na pravni fakuiteti štipendirati MO študentov. Vse to govori o precej drugačni skrbi za enakopravnost narodov in narodnosti, kakor to doživtjamo v Avstriji! Podpora upravičenim zahtevam na-So narodnostne skupnost! v Avstr!)) n) noben Jjubljanshi a!! siovonski na-cionaiistični kompieks", temveč resnično )n neposredno sodevo ceiotno Ju-gostavijo. To staiišče, gledano v iuči nadvse tehtnih interesov naše samoupravne. sociaiistične skupnosti narodov in narodnosti )e aksiom, ki ga v obiikovanju naše notranje in is nje izhajajoče sunanje poiitike ni dopustno sanemariti. V taki skupnosti kot je naša, zgra-jeni na soiidarnosti vseh njenih deiov pod vodstvom deiavskega rasreda, n) mogoče odriniti nobenoga posebnega vpraSanja kot da se tiče ie deia te skupnosti, ne da bi bita prisadeta vsota vseh interesov in s tem skupnost sama ter temeiji, na katerih je sasnovana. To sposnanje se je v druž-beno-poiitični misii !ugosiavi]o utr-diio. Morebiti je v sosednji tujini pogosto poudarjanje nasprotnega (v ko-roSkem in ati, denimo, makedonskem primeru) potrdiio veijavnosti te sestavine naSe poiitike v najSirSem, tudi giobainem smisiu. .Razsežnosti tega probiema so Sir-Sa in giobija, kot bi skiepaii povrSni opazovaici," je dejai nedavno franc Šetinc. To je .probiem vseh, ki jim je kaj do miru na svetu. " M) treba posebej poudarjati, da imajo vsi jugosiovanski narodi svoje pripadnike tudi sa mejo. v vseh sosednih driavah, prav tako pa imajo vse sosede (rasen Avstrijo) v Jugosia-viji svoje narodnostne skupine. To dejstvo, povezano s specifičnim geopoii-tičnim poioiojom !ugostav))e, dviga njeno ..manjšinsko" poiitiko v aksiom, k) ga najprej zaradi svoje varnosti. pa tud) zaradi tega, ker gre res za probiem miru, vnaSa kot novo dimenzijo v pravita mednarodnega obnašanja. ..Spoštovanje identitete in ustvarjanja pogojev za popotno uveijavitev narodnostnih manjšin, ki Sive v mnogih evropskih driavah, je nujen pogoj, da te manjšine vse boij postajajo dejavnik povezovanja, ne pa iočevanja med narodi in driavami v Evropi," je rekei Miioš Minič po zasedanju evrop- ske konference o varnosti v Heisinkih, kjer je Jugosiavija uspešno uveijaviia enakopravnost, poino zaščito in pospeševanje razvoja narodnostnih manjšin kot novo razseinost varnosti. izhajajoč iz tega v Heisinkih načef-no sprejetega vodiia je Jugosiavija na decembrskem zasedanju konference o evropski varnosti v Ženevi predioiiia seznam konkretnih ukrepov, potrebnih za obiihovanje načeta, duha, v črko obvezujočih predpisov o ravnanju z manjšinami. Driave udeieženke — pozneje podpisnice sporazuma o evropski varnosti — naj bi se zavezaie, da bodo: # varovaio in razvijate pravice narodnostnih manjšin, zapisane v veijav-nih mednarodnih sporazumih; # poskrbeie za ohranitev posebnosti manjšin in jim zagotovite popoin razvoj na vseh področjih, posebno na gospodarskem, ki postaja v današnji mobiint industrijski drušbi nujen pogoj za iivijenje narodnostnih skupnosti za mejo matice; ^ zagotovite pripadnikom manjšine enakost pred zakoni in jim omogočite uporabo materinščine tudi v uradih in pred obiastmi; ^ manjšinam zagotovite ohranitev njihove kuiturne dediščine, šote in ustrezna informativna sredstva v materinem jeziku in # da se bodo odrekie poskusom asimiiacijo manjšine v večinski na- rod. Jugosiavija je s tem prediogom da ia tehten prispevek bodočemu sistemu miru, varnosti in sodeiovanja v Evropi, k) je tem boi) utemeljen z nauki resne mednarodne krize, v kateri predstavijo neka manjšina — Paiestinci — kamen spotike tudi zaradi toga, kor načeta o pravicah posameznika kot čiana manjšine in njegove skupnosti kot ceiote niso mednarodnopravno kodificirana in obvezna. Ob petindvajsetletnici spiošne deklaracije o čiovekovih pravicah in iz nje izvedenih dokumentov o posebnih pravicah, med katerimi je tudi dokia-racija o vzajemnem spoštovanju in razumevanju med narodi, na začetku desetietja boja proti rasizmu, na) opomnimo, da je noka) mesecev po podpisu dekiaracije generatna skupščina OZM spomtadi teta ..upoštevajoč, da Združeni narodi ne morejo bit) brezbrižni do usode manjšin, upo- števajoč univerzaini značaj dekiaracije o čiovekovih pravicah, upoštevajoč, da je težko najti občeveljavno rešitev tega zapiotenega in občutijivega vprašanja, ki ima posebne piati v vsaki državi, v kateri se pojavi," skioniia, da prediogov Danske, Sovjetske zveze in Jugostavije v korist manjšin v de-kiaraciji ne bo obravnavata s posebnim doiočiiom. To je bii pač davek trenutku, v katerem je nastajata spiošna dekiara-cija o pravicah čioveka, trenutku, ko se je porajaio prav tisto težko obdobje svetovnih odnosov, iz katerega je končno izšio spoznanje, da je mir en sam in nedeijiv. Sad tega spoznanja je evropska konferenca o miru, varnosti in sodeiovanju v Evropi, ki v razpravah o načrtu resoiucijo o načetih odnosov med državami ni mogia mimo pravic in temeijnih svoboščin čioveka. Jugosiovanski prispevek, oprt na te-meijno značitnostt in izkušnje naše samoupravne ureditve, med katerimi jo tudi spoznanje, da je treba vsakemu posamezniku omogočiti noposredon vptiv na družbene zadeve in sodeiovanje pri odiočanju, zato nujno vkiju-čuje tud) zaščito in pospeševanje narodnostnih manjšin (tako doma kot drugod): tudi manjšina so iahko ude-iežuje odiočanja v družbenih zadevah samo, če je obravnavana kot poino-praven subjekt v tistih zadevah, ki se tičejo njenih čianov kot posameznikov in nje samo kot coioto. in ie tako predstavijo tudi tisto dimenzijo varnosti, ki jo vnašajo jugosiovanski prediogi. (Delo, Ljubljana) Nova dimenzija varnosti 18. januar 1974 Štev. 3 (1642) — 3 Doslej samo lepe besede Kdaj bodo sledila dejanja? ne rešitve manjšinskih probtemov, in sicer na podtagi skupne odgovornosti in sporazumno z njimi. .Cerkev v Avstriji potom svojih ško-tij, občin in ustanov nudi svojo pomoč pri reševanju etničnih sporov v družbenem prostoru ter za ustvaritev ozračja medsebojnega razumevanja in zaupanja." Za katoliško cerkev v Avstriji in za njen odnos do narodnostnih skupnosti, kar vetja še posebej za Koroško, je razvoj v okviru sinodal-nega gibanja vsekakor prvi korak po novi poti. Ta korak koroški Slo-venci pozdravljamo, vendar pri tem izrecno poudarjamo, da gre dostej samo za tepe besede, ki jim bomo mogli iskreno verjeti šele tedaj, ko jim bodo stedita tudi ustrezna dejanja. Čeprav je bita predloga o sožitju na Koroškem sprejeta že teta 1972, o vidnih spremembah oziroma izbotjšanju vse do danes ne moremo govoriti. Ravno v zadnjem Ob koncu minulega tedna je v Cetovcu zasedata komisija avstrijske sinode, ki je med drugim razpravljala tudi o pravicah narodnostnih manjšin v Avstriji in o načetih sožitja med večinskim in manjšinskim narodom. Komisija je sprejeta tudi posebno predlogo, o kateri bodo razpravljali in dokončno sktepali na prihodnjem plenarnem zasedanju avstrijske sinode. Ta predtoga se v glavnem opira na načeta, ki jih vsebuje teta 1972 sprejeta predtoga o sožitju Nemcev in Stovencev na Koroškem, samo da ta načeta zdaj prenaša na vso Avstrijo in na odnose do vseh narodnostnih manjšin. V smislu teh načet je cerkev v Avstriji .zaradi krščanskih načel in avstrijske tradicije" poklicana, zavzemati se za zagotovitev obstoja in za velikopotezno pospeševanje harmoničnega razvoja etničnih manjšin v dežeti. Kot poseben pogoj za ohranitev etničnih posebnosti poudarja ta predloga temeljno vzgojo in pouk v materinem jeziku in pravi, da mora biti na razpolago dovolj ustreznih ustanov, ki pa bodo primerno koriščene le tedaj, če bo izostala sleherna diskriminacija. .Večina naj se čuti dolžno, da manjšini pomaga pri ohranjevanju njenih etničnih posebnosti, obe pa naj se zoperstavita poskusom, ki bi imeli za cilj načrtno spremembo etničnega značaja določenega življenjskega prostora." Kot sklep je komisija sprejela načelo, naj bi se škofje v škofijah, kjer žive etnične manjšine ter avstrijska škofovska konferenca pri odgovornih političnih forumih zavzemali za pravične in pospeševal- LETOS V SLOVENU! Vrsta pomembnih proslav Odbor za prostave pr) repubiiški konferenci SZDL S!ovenije je sprejet okvirni program pomembnejših prosiav v ietu 1974. Ta program zajema kar 1S večjih prireditev, ki ne bodo samo siovenskega, marveč širšega jugosiovanskega pomena. Vodiino mesto med temi prireditvami gre prosiavam ob 500-ietnici kmečkih puntov, ko bodo na ijubijanskem gradu odkriti spomenik, poieg tega pa izvedii še vrsto prireditev. Prav tako spada med najpomembnejše obietnice SO-ietnica zmagovitega spopada zasavskega deiavstva s fašistično organizacijo Orjuno; za to priiožnost bo v Tr-bovijah osrednja siovenska manifestacija. Med najvažnejšimi kutturnimi obietnicami pa je treba najprej omeniti H5. obietnico smrti največjega siovenskega pesnika Franceta Prešerna ter bodo ietošnji 8. februar obhajaii kot pravi tjudski praznik, povezan s tradicionaino revijo kuiturnega udejstvovanja v Sioveniji. V Saieški dotin) pa pripravtjajo vrsto prireditev za 30-tetnico smrti partizanskega pesnika Karia Destovnika - Kajuha. času je prišlo v raznih dvojezičnih farah spet do neljubih dogodkov, ki kažejo, da je miselnost sinodalnega gibanja osfata še precej na površju, da še ni prodrla v zavest članov župnijskih skupnosti, kajti drugače se pač ne bi moglo dogajati, da bi pod krinko verskih obredov tudi v cerkvi skušali prakticirati duha, ki ga poklicno gojijo v tako imenovanih .domovinskih" krogih. iz tega zornega kota, namreč iz vsakdanje prakse, je treba videti tudi izjave, ki jih je bilo slišati na sprejemu, ki ga je ob zasedanju komisije priredil celovški škof. Za besede, pa naj bodo še tako lepe in iskreno mišljene, velja namreč isto, kar smo leta 1972 zapisali o sinodalni predlogi o sožitju: Ati bo šel bodoči razvoj v pozitivno smer, ne zavisi od papirja in črk, marveč samo in izključno od ljudi, ki bodo temu papirju in tem črkam vlivali življenje. Bogat enotetni obračun Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pred pičlim letom — 11. februarja lani — so v Trebčah ustanovili Tržaški partizanski pevski zbor. Takrat so si zastavili nalogo, da bodo .gojili duha in tradicije narodnoosvobodilne vojne in odporniškega gibanja, kar pomeni, da bomo kot bivši slovenski partizani gojili v novih pogojih tradicije naše revolucije, ki je bila narodna in socialna obenem". Minulo soboto je imel ta zbor svoj občni zbor, na katerem je podal bogat obračun svojega dosedanjega komaj pičlo leto dolgega delovanja. V tem času je imel zbor že 22 nastopov v raznih krajih v Italiji in Jugoslaviji; člani zbora so se zbrali na 132 pevskih vajah, naštudirali so 20 pesmi s partizansko tematiko in nekaj narodnih, ki so jih na raznih koncertih, proslavah in prireditvah izvajali kar 246-krat; o prizadevnosti in požrtvovalnosti članov zbora pa govori tudi podatek, da so v tem kratkem obdobju prevozili s svojimi sredstvi in na lastne stroške skupno nad 100.000 kilometrov. Predsednik zbora Niko Škamperle je na občnem zboru s ponosom ugotovil: „Naš zbor ni le pevski zbor, ampak tudi važen dejavnik v našem političnem življenju. Tradicija boja za socialno in narodnostno enakopravnost, ki jo z našim petjem in našim delovanjem stalno oživljamo, je nam samim in vsem tistim, ki našemu delovanju sledijo, stalen memento." Občnega zbora so se udeležili tudi visoki predstavniki, med njimi predsednik Zveze združenj borcev NOV Slovenije Janko Rudolf, predsednik italijanskega odporniškega gibanja ANPI Arturo Calabria ter zvezni, deželni in občinski mandatarji in zastopniki slovenskih organizacij. Vsekakor velika razlika z našimi razmerami, ko določeni krogi smatrajo gostovanje partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane za „one-častitev" koroške zemlje in kot .vzrok" za razstrelitev partizanskega spomenika. TONE SVETiNA 211 Čudil se je, kako piehko so razumeti Nietzscheja, in kako so se oddaijiii od čioveka bodočnosti. Ko bi mož še ži-vei in videi vso fo industrijsko mašinerijo, ki bo požria na milijone ijudi, preden se bo razletela, bi mu biio najbrž žai, da je napisa) svoja dela v nemščini. Tistim, ki se nanj skii-cujejo, danes ni prav nič mar, da današnji Nemci niso več misleci, marveč roboti. Konec koncev so vsa veiika kultur-na zločinstva v štiristo ietih napravili Nemci. Kako naj bi rešili svet, ko so že vnaprej pogubili sebe? Kaj vse se mo-toviii v tej vetiki norišnici) Od oholih strankinih vodij in okostenelih birokratov, do samozavestnih buržujev, proizvajalcev jekta ali čelad ali nočnih posod, zdravi) ali strupov, s katerimi spravljajo na milijone Judov s sveta ... Kadar je bi) nezadovoljen sam s seboj, je bi) nezadovoljen tudi z vsem, kar ga je obdajalo. O, ti bedni stebri velikega rajha) Generaliteta, ki ni mogla pospraviti ples-karja ... Inteligenca, ki se je da)a podrediti bedakom ... in vsa ta topovska hrana sestoječa iz ktobasičarjev, vrtičkarjev in drugih, ki stretjajo z enako pobožnostjo, kot prodajajo svoje izdetke, in so v vsem precizni, )e v razmišlja-nju ne... Kakšno usodo so nakopali tistim redkim, ki so še ostali ljudje... Po svojih ljudskih vrednotah so mu bili mnogo bližji uporniki. Saj so umirali s prezirom v očeh, največkrat zaverovani v svet svobode in ljubezni. V svet, za katerega bo- do, če zmagajo, slej ati prej opeharjeni kakor vsi revolucionarji v zgodovini, je ugotovil z rahlo ironijo. V sebi pa je kljub temu gojil kult višjega človeka. Veroval je v njegovo lepoto in vzvišenost. Veroval je v človeka, ki naj bi se otresel vsega, kar ga sedaj dela bednega, slabotnega in nerazumnega. Ta človek naj bi bil ustvarjalec novih vrednot, mislec, ki bi se čudil uspehom svojega dela. Ta človek naj bi premagoval zlo z ljubeznijo, ne pa z uničenjem sočloveka. Prišel bo čas, ko bo človek prebolel te otroške bolezni: to, kar se dogaja, je kriza duha. Človek se pretika in opleta skozi zgodovino, pada in vstaja. Toda kljub vsemu gre naprej. Ob tej misli je spet začutil tla pod nogami. Sredi noči je vstal, se sprehodil po sobi in se poigral s psom. Žival se je dobrikajoče vzpenjala nanj, ob njej je doživljal prijaznost in nežnost vdanega bitja. Ljudje smo neumni... Od sovraštva bi pomrle še živali, kaj šele mil Noč go je zvedrila. Naslednjega dne si ga je Lotte, ki je težko prenašala njegovo odtujenost, spet upala nagovoriti. Spravila sta nekatere stvari v red. V odmoru sta se ob sendvičih spet sproščeno pogovarjala kot že dolgo ne. Poslušala ga je z obožujočimi očmi. Znova jo je presenečal in navduševal. Medtem ko so jo mnogi drugi moški skušali takoj spraviti v posteljo, se je on obnašal do nje spoštljivo. Prav zato je njena zaljubljenost prešla v strast, poželenje. Zanj je bila pripravljena storiti vse. Zdaj, ko se je zaradi osebne varnosti odrekel vsem ženskam — po izkušnji z Doris se je čutil povsod ogrožen — se je zavedel, da je mlada Lotte privlačna in ne samo dragocena dekle, za nameček pa še mnogo pametnejša od mnogih, ki se imajo za zelo pametne. Povedala mu je, kaj vse je hotel od nje poveljnik, in tudi to, kako je sprejemal vesti, katere mu je po njegovem nalogu sporočala. „ Slovenščina je avstrijski jezik" Ta^o ;e povedal Zwš/ MMMŠstcr za f/JJ/-fcrčcv/č, danes e/an po/Zf/ČMC ^ondsije avstrijske sinode. Dolga /eta so se /*or//Z koroški' S/ovenci za ime Ce/ovec v naziva svoje gimnazije. Bivši minister tega ni reši/, ko je ki/ pristojen. Danes pa govori, da je prema/o, izkazati manjšinam /e vc/Z&ca/aŠMOst. Pravi, da naj se prakticira velikopoteznost/ fraze ostanejo /raze, dokier jim ne s/edijo dejanja. Mogoče si predstavijajo gotovi /jadje po tem epoka/nem odkritja g/ede s/ovenščine, napisanem črno na ke/em v „AZeine Ze/taMg", da koroški 5/ovenci zdaj zares nič nimamo več zaktevati. Toda; neokvezna /raza o tem avstrijskem jezika, jatri že pozakijena, je seveda čisto nekaj dragega kakor priznanje s/ovenščine kot enakovrednega jezika, avtoktonega, nekdaj ce/o večinskega domačega prekiva/stva na jažnem Doroškem. Če so s/ovenščina, krvaščina, madžarščina in češčina po/eg avstrijske nemščine res avstrijski jeziki in ne samo idiomi nekik manjšin, oksojenik na čimprejšnjo smrt, o katerik se da krasno razprav/jati in govoričiti, da mine čas in da čas medtem opravi svoje; potem za kadiča izpo/nite še danes č/en 7 in ne čakajte jutrišnjega dne. Ok/jak smo siti, k/epeta tadi. Dgotovitev, da je s/ovenščina avstrijski jezik, pa nam daje spet novo možnost, m/atiti staro s/amo; s/ovenščina je (najprej sevcdaj s/ovenski jezik, s/ovenščina je koroški jezik, vprašanje je, a/i je s/ovenščina t%di vindišarski jezik a/i je vendar /e okratno, s/ovenščina je avstrijski jezik, s/ovenščina je jagos/ocaMS^Z jezik, s/ovenščina je ;aŽMOs/ova?M&Z jezik, s/ovenščina je tadi ita/ijanski jezik (saj žive S/ovenci tudi v /ta/iji), s/ovenščina je evropski jezik, s/ovenščina je tadi svetovni jezik, ker ni jezik Marsovcev, temveč /jadi s tega sveta. Ampak; kaj je pravzaprav ta prok/eta s/ovenska manjšina katere jezik je zdaj posta/ v /razi avstrijski jezik krez aradnega priznanja? Je to sp/ok s/ovenska manjšina? Je to avstrijska manjšina? Je to jagos/ovanska manjšina? Je to evropska manjšina? Je to manjšina, ki ima pravico do s/ovesno podpisanik pravic? Je to manjšina, ki se še vedno pasti karvati od mešetarjev vsek vrst? Predstav/jajo to manjšino zakrknjeni /jadje, nezvesti nekema čadnema domovinskema pojma, in ki ki/ krez njik prok/em že zdavnaj rešen? Tako je; koroški prok/em ko rešen, ko ko na našem prostora vsepovsod do zadnje konsekvence — tadi s tak/ami pred vso javnostjo — izveden 7. č/en državne pogodke. R. Vouk Všeč mu je bilo, da je postalo dekle pas) zanje namesto zanj. Zanimive so bile fudi vesli o fem, kar je izvedela od prijafeljic in od lislih, ki so jo zalezovali. Zazrla se je vanj s svojimi kof nebo modrimi očmi in ga vprašala: .Povejte mi, gospod major, zakaj vas vsi tako žolčno sovražijo? Zakaj govorijo, da sfe slabi, grobi in da se vas je treba bati in na daleč izogibati. Delam z vami in tega res ne razumem. Ali sem jaz tako naivna ali pa vam delajo krivico?" Wolf je potegnil cigaro in sedel na pisalno mizo: .Dovolj časa delava skupaj, da sva si lahko odkrita. Jaz sem individualist, moja draga. To je za moškega še večji greh kot za žensko, če je brez svoje krivde lepa in hkrati pametna, kot ste na primer vi. Tudi to nekaterim povzroča slabo spanje, vsem grdim ženskam pa glavobol. Čreda sovraži vse, ki se oddvajajo. 2e v naravi stvari je, da slabiči sovražijo močne, ker se jim nehote morajo podrejati. Prav tako kot vsi povprečneži sovražijo tiste, ki se jim je na kakršenkoli način posrečilo, da so se dvignili." .Sedaj razumem, zakaj bi vas nekateri pri nas utopili v žlici vode. Drugačni sfe. Tudi oni občudujejo moč in pamet, ki pa je sami na žalost nimajo." .Jaz drugače prenašam težave boja kot oni. Preklinjam življenje. Zapadam v malodušje. Pobiram se. Toda še vedno verujem v neki svoj osebni cilj, gojim svoj posebni način življenja, ki ga nekateri ne poznajo. Zdaj, ko se jim podira vera v zmago, razpadajo sami v sebi." .Prav imate, gospod major. Odkar delam pri vas, so zame vsi drugi moški zbledeli in so kot ponarejen denar. Ne razumem jih, kakšen užitek najdejo v pijanosti in na zabavah, na katere me vabijo. Prav gnusne stvari mi pripovedujejo prijateljice. Danes me je spet povabil poveljnik na zabavo, ki jo bodo priredili za njegov god." Tudi 23.S!ovenski pies povsem uspe! Letošnji 23. Siovenski pies, k) je bi! minuto soboto v prostorih De-iavske zbornice v Ceiovcu, je za nami. Kar v začetku izrekamo vse priznanje prirediteiju — Siovenski prosvetni zvezi, ki je tudi tokrat po-skrbeia za brezhiben potek te veiike družabne prireditve koroških Siovencev. Vse je potekaio po ieiji števiinih obiskovaicev, ki so priiii iz vseh predeiov dvojezičnega ozemija Koroške, pa tudi iz matične Stovenije, Trsta, Gorice in Trbiža, da se skupno z nami poveseiijo in napiešejo. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na Prešernovo proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika ob 125-letnici pesnikove smrti v četrtek 7. februarja 1974 ob 20. uri v modri dvorani Doma giasbe v Ceiovcu. Na sporedu bodo: # Siavnostnt govor ^ PodeMtev iiterarnih nagrad Siovenske prosvetne zveze # Koncert čianov Giasbene matice iz Trsta Ljubiteije siovenske besede in giasbene umetnost) vabimo, da se prostave udeiežijo v čim večjem števiiu. Z udeiežbo no Prešernovi prosiavi bomo izpričaii povezanost z narodno ceioto. Odbor Koroški vokalni kvintet slavi 10-letnico obstoja Vsi so biti zadovotjni, tudi tisti, ki imajo sicer vedno kakšno kritično pripombo, kajti Ptesni ansambei Francija Puharja iz RTV Ljubtjana s pevkama Majdo Sepe in Sonjo Gaberšček je poskrbe) za izbrane ptesne metodije, s katerimi je pričet takoj, ko je predsednik SPZ Hanzej Weiss pozdravit častne goste in otvorit ptes. Tako so nestrpni ptesatci kmalu prišti na svoj račun in veseto rajanje in družabnost sta se pričeti. Tudi v zgornjih prostorih je — sicer nekoliko kasneje — bita veseta živahnost, kajti tam je za domače ptesne viže bit .zadot-žen* norodno-zabavni ansambet .Dobri znanci" s sestrama Potočnik; po potnoči pa se je presetit v vetiko dvorano in igrat do konca prireditve. Z tetošnjim 23. Stovenskim pte-som pa niso biti zadovotjni te šte-vitni obiskovatci, katerih je bito okoti tisoč marveč tudi prireditetj, Stovenska prosvetna zveza, kar je razumtjivo, ker je prireditev bita uspešno. Na tetošnji Slovenski ptes je kot po navadi prišta tudi vrsta častnih gostov, ki jih je pozdravit predsednik SPZ. To so biti generalni konzut SFRJ v Cetovcu Bojan Lubej s čtoni konzutata, podpredsednica republiške konference SZDL Stovenije Tina Tomtje, predsednik komisije za mednarodne stike in manjšinska vprašanja pri repubtiški konferenci SZDL Jože Hartman, tajnik Kutturne skupnosti Stovenije tov. Batažič, predsednik Zveze kutturno prosvetnih organizacij Stovenije tvo Tavčar, čtan predsedstva Stoven-ske kutturno gospodarske zveze v Trstu dr. Karet Šiškovič, zastopnik Siovenske prosvetne zveze v Trstu in Gorici Edmund Košuta, predsednik občinske skupščine Kranj France Šitkovič ter predstavniki narodnih in gospodarskih organizacij koroških Stovencev. Ko pišemo o Stovenskem ptesu, moramo posebej pohvaliti martjivi Na zadnji občinski seji v Škoctja-nu je bii soglasno sprejet dodatni proračun za ieto 1974. Potreben je bii zato, ker je bilo v nekaterih sektorjih porabljenega več denarja, kot je bilo to predvideno. Tako so za izgradnjo cest porabili okoli 400.000 in za gradnjo mrtvašnice okoli 600 tisoč šilingov več, kot je bilo v proračunu. Nepravilno poslovanje prejšnjega župana Jesseja je privedlo do tega, da so gradbeni mojstri mrtvašnico opremili s stvarmi, ki sploh niso bile predvidene — marmornata tla iz posebnega marmorja itd. Ta primanjkljaj so deloma krili iz konta za tujski promet, tako da so prena- godbi, ki sta zares dati od sebe vse, kar se je dato. Pa tudi pevke so s svojimi metodijami navduševate občinstvo. Skratka z vsemi izvajajočimi oz. sodetujočimi na 23. Slovenskem ptesu smo bili zadovotjni. Najbotjši dokaz za to je dejstvo, da je ptesfišče v obeh dvoranah bilo vedno potno in to vse do zadnjega takta, ko so .Dobri znanci* odigrati postovitno melodijo. Pa tudi ob mizah se je razvita prijetna družabnost. Marsikdo je izkoristit priložnost, da se je srečat s prijateljem in z njim spregovorit nekaj besed. Edino, kar se nam ni dopadto, je bito to, da je za titer Radenske bito treba odšteti trideset šilingov, česar marsikdo kar ni mo-get verjeti. Vendar to te mimogrede, kajti ob koncu so vsi rekti, da se bodo spet srečati na prihodnjem Stovenskem ptesu, ki bo v soboto 11. januarja 1975. kazali denar na konto za gradnjo cest in na konto za mrtvašnico. Na seji so tudi ugotovili, da znaša primanjkljaj rednega in izrednega proračuna okoli 4 milijone šilingov. Ta deficit bodo krili s posojili bank, ki pa občini še niso popolnoma zagotovljeni. Glavni vzrok tega primanjkljaja je vsekakor gradnja čistilne naprave in kanalizacije v Škocijanu in okolici Klopinjskega jezera. Na seji so sklenili dodatno dajatev na pijače, ki naj velja odslej tudi za pivo. Gospodarska lista je glasovala za dodatno dajatev na pivo samo pod pogojem, da ostanejo dajatve na vodo za leto 1974 nespremenjene. Temu se je tudi ugodilo. Nadalje so zastopniki Gospodarske liste predlagali, da bi zaradi pomanjkanja oziroma štednje električnega toka v času o poletni sezoni ponoči izklopili rajevno cestno razsvetljavo, ker jo samo 35 odstotkov občanov koristi, plačevati pa morajo zanjo vsi. Gospodarska lista ugotavlja, da je v minulem letu opravila dobro delo. Čeprav ima samo tri odbornike, so le-ti že večkrat odločali o raznih občinskih vprašanjih in stavili že celo vrsto predlogov. Ker Gospodarska lista ni na nikogar vezana, glasuje vedno tako, da je v prid našemu življu. Odborniki Gospodarske liste pozivajo domače prebivalstvo, naj se bolj zanima za občinske zadeve, ki so sestavni del življenja na vasi. Pri tej dejavnosti bodo z vsemi močmi pomagali. Gospodarska lista se vsem zahvaljuje za zaupanje in prosi tudi za nadaljnjo podporo v letu 1974. Prevatje so prvi večji kraj onstran meje za Piiberkom. Tam je tudi sosednje društvo DPD Svoboda, ki goji statne stike s SPD .Edinost* v Ptiberku. Zato je tudi razumtjivo, da so prejšnji petek predstavniki ptibrškega prosvetnega društva biti vabijeni na Prevatje. Z njimi pa so biii tudi predstavniki Slovenske prosvetne zveze in detegacija iz Gto-basnice. Tam so namreč priredili stavnostni koncert v počastitev 10-tetnice obstoja Koroškega vokatne- Siovensko prosvetno društvo .Biika" v Biičovsu vabi prijateije odrske umetnosti na uprizoritev komedije ZARES EN ČUDEN PAR v nedeijo 20. januarja 1974 ob 19.30 uri v dvorani pri Mi-ktavžu v Biičovsu. Gostovati bodo igraici Sio-venskega prosvetnega društva .Edinost" v Piiberku. Odbor ga kinteta, ki ga vodi Atbin Krajnc s Potjane. Koncert je bit v prevalj-skii kinodvorani. Koncert je bit prava manifestacija tjubezni do siovenske narodne pesmi, ztasti koroške. Zato je gesto .Liepa ura..." pod katerim je prireditev tekta, bito na mestu in za obiskovalce tepo doživetje. Kdor pozna Atbina Krajnca tudi ve, da je njegovo živtjenje tesno povezano s pesmijo, saj takorekoč živi za narodno pesem. Tudi pri nas na Koroškem smo njegov kvintet že večkrat slišati in občudovati. Atbin Krajnc tudi sicer rad prihaja med nas, ztasti v Ptiberk in skoraj ni naše prireditve, da je ne bi obiskat tudi on. Na koncertu je sodetovat tudi ženski oktet Ravenske gimnazije. S svojim čudovito ubranim petjem je obogatit stavnostni večer. Pevci ju-bitejnega koncerta so ob tej pri-tožnosti od zastopnika ZKPOS prot. Vramšaka prejeti Gattusove značke. Zeto tepo pa je bito, da so se ob tej pritožnosti spomniti starejših pevcev in zborovodij, kii so oz. še detujejo na pevskem oz. prosvetnem področju. Obdariti so jih s cvetjem. Te pozornosti sta bita de-težna tudi Vatentin Hortman in Lovro Potočnik. ZVEZA KOROSKtH PARTtZANOV .. spominsko svečanost ob trideseti obietnici smrti narodnega heroja Matije Verdnika -Tomaža v nedeijo 3. februarja 1974 ob 11. uri na pokopaiišču v Svečah. Spominsko svečanost prireja Zveza koroških partizanov skupaj z Občinskim odborom Zveze združenj borcev NOV Jesenice. S primernim sporedom — petje jeseniških in koroških zborov, recitacije in nagovori — bomo poskrbeti, da bo spominska svečanost ob tridesetietnici smrti narodnega heroja Matije Verdnika - Tomaža izzveneia dostojno in v smisiu prizadevanj za narodne in sociaine pravice Siovencev na Koroškem. Prosimo, da se svečanosti v Svečah mnogošteviino udeiežite. Giavni odbor ZKP Občinska seja v -ŠMrocj/anu Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton .Čudovito! Tega povabita ne smete odktorriti. Če poj-dete tja, takšnega godu še ni praznovat in ga najbrž tudi ne bo. Sicer imam o njem že dovotj zbranega, to bi bit te še majhen dodatek za na tehtnico.* Skočit je z mize in se sprehodit po sobi. K njej je pri-šet od zadaj in jo prijet tako nežno okoti vratu, da so ji oči btaženo zasijate. Porodit se mu je imeniten načrt! Raz-iožit ji ga je in poudarit: .Bodite brez skrbi! Ta za vas ni vetiko tveganje. V kratkem bo prišet generat, ki bo pomete! z njimi. On sovraži korupcijo in razuzdano živtjenje, predvsem pa pijance * .Gospod major, bojim se, da ne bom dobro zvozita! Ne veste, kaj vse tam počenjajo z ženskami! Kako se ga bom te ubranita?" Wot( se je nasmehnit: .Tega vas bom naučit jaz. Ubraniti se ga boste z ob-tjubami, ki jih ne boste izpotnili. Če pa bo to premato, uporabite izgovor, s katerim vsaka ženska tahko moškega odkloni: da ste botni." .Skušata bom napraviti vse, toda samo vam na tjubo, ker vem, da imate pošten namen in da vam detojo krivico.' .Lotte, ne bi vas silit v nekaj, če si ne bi bita tako btizu ... Ne veste, kaj ste mi pomeniti, kako ste me vznemirjati ves ta čas. Težko sem se krotit. Na žalost pa sem še vedno eden od tistih, ki toči službo od družbe.* ,Še preveč, gospod major," je dejalo Lotte in nagnita tepo gtavo k majorju. V njenih očeh je zažareta tiha žetja, ki je bita že izzivanje in je major ni smet prezreti. Domenila sta se, da bosta ta dan detata še po večerji. Bito je nekaj nujnega, kar naj bi šlo zjutraj naprej s kurirjem. Ko sta dokončala, sta posedela v prijetnem pogovoru. Wott ji je izkazat nekaj drobnih nežnosti. Vsa je zažareta, ko je svoj obraz pritisnit k njenemu. Uresničita se ji je zatajevana žetja. Potjubita sta se in objeta ga je z obe- ma rokama, z vso močjo. Wottu je vzptamteta grešna kri in mu kot bencin stekta po žitah. Spoznat je, da se moški o ženski, ki jo ima vsak dan pred očmi, tahko tudi zmoti. Mistit je, da bo potjub dovotj, pa se je zmotit. Ni se moget izviti iz njenih rok. Možgane mu je prebtisnU svaritni znak, da sta v uradu, kjer nekateri morda še delajo in bi ju kdo lahko presenetit. Ona ni mislila na nič. Objemata ga je in drhteta, kot bi bita sama na otoku. Nehote je pomislit, če ji ni morda nasede), če ga ne zavaja po povetjnikovem naročitu. Opazovat jo je skozi priprte oči in si dejo), da se tako strastna tjubezen ne da igrati. Ko o rdečitu na njenih ustnicah ni bito več sledu, je skušat zaustaviti njen nenadni izbruh nežnosti in strasti z opozoritom, da ju lahko presenetijo. Vsa spremenjena se je zazrta vanj. .Rada vas imam od prvega dne, ko sem prišta k vam. Ne recite mi, da se koga bojite. V resnici se vsi boje vas." .Tudi jaz vas imam rad, Lotte," jo je pritisnit k sebi. .Ne verjamem, če ne dokažete svoje hrabnosti." .Bodite pametni, Lottet* .Hrabrost nima nič skupnega s pametjo, marsikaj pa z tjubeznijo," mu je ponovita njegovo misel. Zastutit je, da se je igra prevesita no tisto stran, ko tahko v trenutku izgubi vse, kor je pridobit v dolgih mesecih. Ob tem, ko jo je objemat, je pomistit: ,Ni tjubezni brez tveganja. To je davek, po katerem se čtovek dejanj razlikuje od povprečnežev. Ko koteba, za vedno zapravi pritožnost." Stopit je k vratom in obrnit ktjuč. Set je k njej in jo dvignit v naročje. Položit jo je kar na tto, na preprogo. Konec koncev je tveganje vredno več od užitka. Samo ptaho je zaječata in se go oklenita z vsem telesom, kot bi bita prebodena z bajonetom. Se nikoti v svojem živtjenju se ni počutit tako močan In hkrati izpostavtjen nevarnosti. Medtem ko se je ona izgubtjata v stadki resničnosti svoje davno rojene in zatajevane žetje, je on tuhtat, kaj bo treba napraviti, če bo zastišal na hodniku korake in bo nekdo potrkat na vrata ... Na srečo ni bito nikogar. Počakat je, da si je uredita obteko in pričesko ter sedla na stot, kjer je bito njeno mesto. Sete potem je spet odktenit vrata. Tedaj sta se zavedeta, da je pade) mednjo obema sovražen in tuj svet. Spogtedata sta se. V očeh ji je brat, da je resnično srečna. To je bito tudi njemu všeč. Nasmehnil se ji je kakor takrat, ko je bit nabit z žetjami po tveganju. Samo takšen ji je bit všeč, takšnega je tjubila. ,Od sedaj se bova tikata, seveda samo takrat, kadar bova sama. Zate bom Hetmut, ti pa zame Lotte* Pokimata je in si namazata ustnice z rdečitom. .Hetmut, vse bom napravita zate, kor želiš. Tudi v peket bom šta, če bo treba. Vem, da mi zaupaš. Največ pa je vredno, da si vse tvegal zame." 18 Rezek rafat iz Šarca je preparat temo v dolini podoti m počez. Tesnoba, ki se je bita vznemirtjivo zgostita, se je razbtinlta. Kot bi bit to samo znak za alarm, je oživeio streljanje iz vseh utrdb. Biedica noči se je v siju raket krvavo obarvata in se vijoličasto pretivata v belino snegov, potem pa se je porazgubila kot kri v vodi. Povetjnik žandarmerljske postojanke v Žetezniklh je ptanii pokonci. Takoj je bit obtečen. Preveč poka, da bi bii to spopad patrutj. Pogledat je na uro. Kazatec se je pre-moknit k potnoči. Ozrt se je skozi okno. Strehe hiš so se stiskate druga k drugi kot gruče prestrašenih jetnikov. Z 2s*znMnMVC predavanje O ODPRAV! NA H [MALAJO Slovensko planinsko društvo v Cetovcu je v ponedeljek zvečer v slovenskem dijaškem domu v Celovcu priredilo predavanje z barvnimi diapozitivi. Predaval je znani alpinist in vodja bivše himalajske odprave inž. Aleš Kunaver o poteku jugoslovanske odprave na Makalu (8481 m). Jugoslovanska himalajska odprava je odpotovala iz Ljubljane avgusta leta 1972 in se vrnila 8. novembra istega leta. Čeprav odprava ni dosegla svojega cilja (vrh Makaluja), ker so se njeni člani zaradi nenadnega vdora slabega vremena morali vrniti v dolino, je kljub temu beležila izreden uspeh, saj je premagala najzahtevnejši del vzpona preko južne stene Makaluja. Manjkalo je samo en dan lepega vremena in vrh Makaluja bi bil dosežen. Ker je bil Makalu preko lažjega zahodnega grebena že premagan, so se člani jugoslovanske odprave odločili, da ga bodo tokrat naskočili preko strme južne stene. To težko nalogo so tudi mojstrsko rešili, saj so premagali steno in dosegli .lahki" vzhodni greben, komaj nekaj sto metrov pod vrhom. Nenad- Mzstavtjo v Kranju V okviru sodelovanja med Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu in Gorenjskim muzejem v Kranju bodo danes ob 18. url zvečer odrli v galeriji kranjske Prešernove iše samostojno likovno razstavo našega slikarja Gustava Januša. Razstava bo odprta do 4. I. 1974. ni vihar jim je prekrižal nadaljnji vzpon. V barvnih slikah smo imeli priložnost med drugim videti, kako se je odvijal umik v dolino. Domačini nosači, ki jih je v bazi nepričakovano zalotit snežni metež, so morali več dni dolgo bosi koračiti tudi v meter globokem snegu. Da od domačinov nihče ni zmrznil ati omaga), je pravi čudež. Vzpon jugoslovanskih alpinistov preko južne stene Makaluja je v mednorodni planinski javnosti vzbudil splošno priznanje in občudovanje. Predavatelj in vodja odprave je znal na zanimiv in privlačen način prikazati v sliki in besedi dogajanja na tej ekspediciji, zato je bilo to tudi za vse, ki so bili na predavanju, veliko doživetje. Tem potom se slovenski planinci na Koroškem iskreno zahvaljujejo PZS, ki je predavanje omogočila in seveda predavatelju za čudoviti večer. — Prejšnji teden pa je z letalom odpotovala v Vzhodno Atriko 17-član-sko avstrijska gorniška odprava s ciljem da na področju Kitimandža-ra izvede več alpinističnih podvigov. V gorski odpravi, ki jo vodi znani koroški alpinist Sagmeister iz Borovelj, sodeluje 6 koroških alpinistov, med njimi tudi funkcionar SPD v Celovcu dr. Jožko Buch, ki opravlja funkcijo zdravnika odprave. Alpinistična odprava, ki so jo organizirali Naturfreunde, bo ostala v Afriki mesec dni. Skupni stroški odprave bodo znašali nekaj nad pol milijona šilingov. Kilimandžaro je 5895 metrov visoka vulkanska gora, najvišja v Afriki. Poleg glavnega vrha se bodo avstrijski planinci povzpeti tudi no Mount Kenijo in Mavensi. V načrtu imajo tudi obisk Nogrongo kraterja, enega najlepših živalskih rajev Afrike. Odpravi želimo mnogo uspeha in srečen povratek. DRAŠČE Malo pred koncem minulega leta je v Draščah v Ziljski dolini nenadoma umrl Viki Schauboch, p. d. Wiegele. Pokojni je bil umen in dober kmetovalec ter priden in zelo vnet za delo. Izhajal je iz znane in zavedne slovenske družine: njegov oče je bil po prvi svetovni vojni župan strajške občine, njegova strica pa sta bila župana občin Maribor in Slovenska Bistrica. Pokojnega Vikija, ki je zapustil ženo in pet otrok, so prebivalci Drašč in sosednjih krajev zelo cenili. Njegova nepričakovana smrt je poleg družine in sorodstva globoko prizadela tudi sosede, prijatelje in znance. Vaščani Drašč in ostali bomo pokojnega Vikija obdržali v lepem spominu. ŽABN!CE V KANALSK! DOL!N! Prejšnji teden v četrtek 10. januarja je po mučni boiezni v 85. letu starosti umrla naša rojakinja Frida Ehrlich, rojena Ahac, v Žabnicah v Kanalski dolini. Ogromna množica pogrebcev jo je spremljala na zadnji poti. Ehrlichova mati je bila zavedna Slovenka, rojena v Bistrici v Ziljski dolini. Leta 1908 se je primožila k Ehrlichu v Žabnice v sosedni Kanalski dolini. Z možem Albinom Ehrlichom sta dolga leta vodila znano gostilno „Pri pošti". Vsi, ki so pokojno poznali, se je hvaležno spominjajo, saj so pri njej našli vedno prijetno zatočišče in prijazno besedo. Pokojno Ehrlichovo mater bomo ohranili v lepem spominu, sorodnikom in svojcem pa izrekamo sožalje. TRIBUNA BRALCEV — TRIBUNA BRALCEV — TRIBUNA BRALCEV — TRIBUNA BRALCEV - Biažev žegen brez taringotoga „)n Jem; {o ttopii v tempotj boi)! !n )e hgnot vse. ki so tam prodajati in kupovati; prevrnit )e miie menjaicem in stote proda)aicem gotobov ..." (Matej Zt, t!-1!) Vsrt^o jafro za Zdjtrh pre/efiw vre šar:' ^oroš^c po/idčne dnevne.* ATZ, VW, VZ, KZ. „Pre/e;w:" praviru zato, ^er se navadno nimam &je asfav/far/; cene za bencin /ezejo &viš-&a — stara pesem; iz jetnisnice je ašc/ ta pa ta — stara pesem; avstrijski psi so odkrdi kasis na meji — stara pesem; dežeini g/avar je podeiii ! petdeset titrd — stara pesem; Arei-sky se je širokogrudno odpovedai na-/epki .5" (menda v SPO?) — stara pesem... I Čisto <7ragačc pa me ogrejejo teksti, ki zadevajo življenjska vprašanja koroškik 5/ovencev, mojega ljudstva. Te si og/e<7afcw z Inpo, da se mi še tarska kava pri tem skladi. Tako sem iskal tadi preteklo soko-to (72. 7. 7974) v AZ odrešilnega razodetja, ki se mi je široko razprto oketalo pod imperativno spodkado.' Az!A7PffEZ.D DES NzIT/ONZEEN HzlDERS VEREZ55EN/ Članek na dvek stranek tega velevažnega lističa je šestkrat okrokljen, se pravi že skorajda nekakšen A7aH:'fesi avstrijske sinode. Aoroški podpredsednik te sinode pa je njegov oče. /n kaj se mi je v tem Afani/esta razodelo? To, da je v resnici samo skladišče neokvezne /epokesednosti, ki stvarem (= neizpolnjenim določilom 7. člena avstrijske državne pogodke) prej ško-daje ko pa koristi, ker jik idealizira, simpli/icira, zamegljaje in ?M;'.sn'f;f/ra. Ta so zdaj tri tajke, ki jik je treka z dokazi kralcem razložiti.- Zvtor pravi.* „... Die Spannangen zvitcken zlngeRor/gcn versckiedener Volker and Vo/^sgrappcM kaken ikre č/rsacke meist in /estge)aj?ten A7ei-nangen and Vorarteilen. So kegleitet jeden etkniscken Aowf/:&t aack eine ikm eigene Zlrrwos7?Eare, der keiner der Retro//enen entrinnen kann .. ." To je velika zmota, stvari so postavljene na glavo. Nora/ ki reči.' Die Spannangen . .. kaken ikre Dr-sacke aatsckiiej?iick in /estgejajlter w:'rtscRaf://cRfr and gesf//scRafts)?o//-tiscker Žielstrekigkeit aaf kaam de-nazi/izierfem AarMfncr Terrain. Die-ses kietet den RargcrEcRen Parfe/cM and der verRarger/fcRfcM STO (okne das „S") im /šf/TM^cafang — mit den Slotvenen als Mediam — anwaRr-sckeinlicke „ Er/olgsckancen". Der VZ and AZ gekakrt kiekei der Dank jener Afackte, in deren Dienst sie steken. Če avtor tega ne pove, tadi ne more spoznati, da na Aoroškem v resnici ne gre za etnični EoHf/Z&f, kakor se ma je zapisalo, temveč za gloklji interesni kon/likt gospodar-skopolitičnega in dražRcnega značaja. Če ma te stvari še niso jasne, naj vendar prekere — za primer — tisto številko Aladiva, ki analizira krivdo za tovarno Gorenje v PERcr^a, podjetja, ki ga Slovenci nismo smeli do-kiti/ Čas je, da ki začel mož politično misliti — ali pa stvari koroškik Slovencev pri mira pastiti. Predsodki niso nikakršen vzrok za stvari, pač pa njikova posledica ali zaželje-no sredstvo za dosego temnik ciljev. Tadi zaslepljenost neke koroške množice je posledica rafinirano poneam-njevalnega dnevnega tiska in televizije, ki tadi ne 7?OMfa?MM)aje;a zaradi špasa, ampak iz zelo določenik interesov tistik slojev in poltičnik „krogov", ki jima krak režejo, /e to res tako težko razameti? No, in če tega vsega ne poveš, stvari (zavestno ali iz neznanja) idealiziraš, se pravi olepšavaš, wM7?//fZc/raš, se pravi poenostavljaš (z;crc/r:facEcM), mi-stificiraš, se pravi vodiš kralce za nos. zlvtor zelo mistificira, ko govori o nacionalnem prepira (nationaler Pfader). Aoroški Slovenci se ne prepiramo, pač pa zaktevamo kot davkoplačevalci in lojalni državljani svoje pravice, azakonjene v državni po- it rubriki .Tribuna bralcev" objavljamo od iaca do iata dopive, ki jih prejmemo la objavo v nakem listu. Pri tem pa isrec-no poudarjamo, da v posameznih prispevkih izraieno mnenje ni nujno tudi mnenje urednittva. Uredniktvo godki. Nemci (koroški) se z nami tadi ne prepirajo, pač pa nam mnogi izmed njik, ki so se vzgajali v drašt-vik, ki so orodje velenemško zasaka-nega kapitalističnega meščanskega razreda, tek pravic ne privoščijo — ali pa nam jik porašijo v trenatka, ko nam jik oklast da; glej dvojezično šolstvo in dvojezične takle/ O tem naj ki člankar razmišljal in pisal, če ma AZ že da na voljo celi dve strani, ki pa videl, da ma še dve vrsti ne ki dovolila napisati — krez komentarja redakcije, da se moti. zlvtor članka veliko govori, pove pa kar kolj malo ali nič; kaj nam pa pomagajo takšne pokožne želje; „Nar die Resinnang aaf das Gemeinsame kann von Vorarteilen frfZ?MacReM." Pri tem pa ne pove, kaj je tisto .Gemeinsame", pač pa pravi, da imamo tadi koroški Slovenci predsodke/ Nas eden je do zdaj mislil, da imamo samo podrte dvojezične takle in podrto dvojezično šolstvo in še kaj podrtega. Avstrijska sinoda, pravi avtor dalje, želi — in svoje želje sporoča vladi — .die Vfrpf/ZcRtaHge?! aas dem Staatsvertrag endlick and grojlzagig za erfallen", ne pove pa, v čem je ta .groj?zagig", koliko dvo- jezičnik takel in napisov nam je treka dati, kje naj kodo, kako dolgo ko žapnik A/acker še smel v imena kož-jem (ali cerkvenem) zasramovati koroške Slovence in javno proti njim kajskati, kako dolgo še kodo smeli nacistično izpiljeni ateisti predpisovati jezik Eogos/ažfa v našik cerkvak in s pokiranjem podpisov netiti razdor med resničnimi verniki — in tako naprej/ Potem se oglasi še glavni arednik AZ in pravi; .Was keij?t denn Groj?-mat, wenn vir anseren voikiseken, anseren spracklicken N/nc/crReitcu, das geken, vas iknen zastekt?" — .Csoklick trat nacMrac&/ZcR far eine gereekte Eosang ein" — ampak avtor ne pove, kako ta Ijakeznivi pravičnik v Gradca ta .gereekte" pravzaprav razame. Nas eden, ki njegov listič prelistava, ve, da kraka njegova celovška redakcija vsa leta sam žolč na pravice koroškik Slovencev; kateri politični dnevnik na Aoroškem pa je s svojim pisanjem še tako rafinirano kratalno pomagal podirati in končno podreti tistik akogik 36 dvo-jezičnik takel z deželnim glavarjem Simo vred? Svetoklinstvo nagnasno in nič dragega/ Zn Piffl Perčevič je tadi Zmeriko odkril, ko je spoznal, da je slovenščina zgodovinski jezik na koroškik tlek/ No, srečni koroški Slovenci/ Vsi nam želijo samo dokro, vsi so za pravično rešitev našega življenjskega vprašanja, posekno pa sinodalna koroška cerkev, celovški škof, ki je da!(?) prosor na razpolago znanstveni razstavi Alaka slovenskik štaden-tov o sifaaciji naše narodne skapno-sti, ki je razmnožil za koroške žapni-je in dal prekrati s prižnic Slomškovo kinkoštno pridigo o materinem jezika (7#34), ki je v pastirskem pisma oksodil nacionalistično gonjo AZZD proti aresničenja 7. člena državne pogodke, ki se je izjavil proti preštevanja svojik slovenskik ovac, ki je dal namestiti dvojezične napise na dvojezična žapnišča, ki je preklical svoj edikt proti Slovenskema vestnika, ki je ... — navsezadnje v svoji palači priredil celo sprejem, slavje, ki so se ga smeli adeležiti tadi člani slovenskega pastoralnega (=pastirskega) odkora in tam spregovoriti; von der Gro(?mar zar Groj!?zagigkeit — in laaniger Veite (= Židane volje) — kako slovensko kesedo (AZ, 73. jan. 7974). Skratka, sami jasni dokazi, kako si sveta Cerkev, kako si koroški škof iskreno prizadeva za pravično rešitev življenjskih vprašanj koroškik Slovencev v imena Arista-sovem in apostola Pavla in svete Cerkve — amen. Tanko Menntr Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton obeh strani doline so se sfrmo spuščala v dolino bela pobočja kakor plazovi, ki se bodo vsak hip sesuli. .Kaj se dogaja, krucifiksnahamol?!* se je zadrl na podoficirja Rennerja, ki je vdrl v sobo ne da bi bil potrkal. .Napad, gospod poveljnik!" .Kakšen napad!?... Pokličite mi dežurnega in komandirja!... Los! Los!... Ne izgubljajte časa!" Racastega Rennerja je kar odneslo po stopnicah. Minito je skoraj že leto dni, kar mu je ranjen partizan preluknjal čreva. V bolnišnici so ga dobro zakrpali, dobil je dopust, ki ga je [preživel pri svoji mladostni ženi. Ugotovil je, da ga ni prav nič pogrešala. Odkor ga ni bilo doma, so posti imenitno cveteli. Kasarne ob njegovi gostilni so se nenehno polnite in praznile, in ljudje, ki so odhajati v glavnem na vzhodno fronto, so piti na žalost in veselje in na upanje, da nikoli tega. Žena je cvetela kot roža. Mladili so jo oficirji in strankini ljudje, ki so ostali v zaledju. Ob vrčkih piva je posedalo nekaj znancev iz predmestja. Obstreljeni, brez noge ali roke, z bergljami — eden je bil celo slep — so si pripovedovali zgodbe iz zimskega pekla vzhodne fronte. Njihovim zgodbam je dodal tudi svojo. Zgodbo o krvoločnosti partizanov, o bojih sredi izgubljenih gozdov, ker ga leto in dan obdajajo bondit-ske brigade in sovražno prebivalstvo. Renner je zaman upat, da se bo kot invalid pridruži) pivskemu omizju. Prijatelji njegove žene so poskrbeli, da se je vrnil v to kotlino, ki jo je že stokrat preklel. Tu ni videl drugega kot nebo, tu se je lahko nadejal samo krogle... Nenadni nafsad mu je ohromil ude. Glas, s katerim je klical može, se mu je zatikal v tolstem grlu. Pred nekaj dnevi sta s poveljnikom sedela nedaleč od postojanke in se grela na soncu. Ko jima je kurir prinese! vsakemu sendvič s šunko in steklenico piva, je iz bližnjega pobočja zabobnel rafal. Povetjnikov pes, ki se mu je prav ta hip vzpel v naročje, je samo zacvilil in se stegnil mrtev. Ta zahrbtni napad je imel za slabo znamenje. Z možmi je pridrvel v poveljnikovo sobo. Poveljnik je besno vrtel telefon, ki je bil že davno gluh. Tokrat ni bilo obvestila od Wo)fovih ljudi, da bi se bili pripravili. Napadli so jih nenadoma, v svežem snegu. Medtem ko je dajal navodila in pošilja! skupine v utrdbe, je sredi trga, komaj dober streljaj stran, zadonela godba na pihala. .Kakšna norčija pa je to?! Poznal je metodijo. .Na juriš!" in .Hej brigade!*... Večkrat so go z njima vznemirjati partizanski harmonikarji. Ob zvokih teh pesmi je strah vlekel Rennerju srajco v zadnjico. Ni mu šlo v račun, da so partizani prej kot v enem letu prišli od harmonik do godbe na pihala. Udarili so z vsem orožjem. .Naučiti jih bomo vljudnost, hudiče! Ne varčujte z mu-nicijol* je vpil poveljnik žandarjev, trdno prepričan, da mu bo poročnik Bonke tudi tokrat prišel na pomoč. Z Rennerjem sta se vzpela na opazovalni stolp. Z vseh utrdb, prizemnih in Iz zvonika, so se razpredale svetle štrene, rakete pa so trepetaje ugašale v žičnih ovirah. Med izzivajoče zvoke godbe, ki je neutrudno igrala med stenami tesno stisnjenih hiš, so se zarezale og!ušujoče eksptozije. Sovražnik je s topovi nažiga) v zvonik, na žičnih ovirah pa so se pojavite črne sence minerjev. Poveljnik je zadovoljen ugotavljal, da je prvi napad odbit in da njegovi možje vedo, da gre za življenje in smrt. Samo uro pred tem, preden se je začel napad, je telefonično govoril z majorjem Wo!(om. Poročal je, da je v vsej dolini mir in da ni sledu o sovražniku. Major Wo!f pa ga je ozmerjal, ker je neko važno poročilo od njih do njega hodilo skoraj teden dni in je bilo zaradi zastorelosti neuporabno. Opozorit ga je, naj čuva kanal, po katerem so dotekole njemu in njim že tretje leto vesti, in da bi ga bil odkril Vos. Ta kanal je s pridom služi! Hrastu in njegovim naslednikom. Naročil mu je, naj j^oizve, če se je na katero izmed gorskih kmetij zateklo mestno dekle, partizanka z imenom Ana. Poveljniku ni bilo mnogo do nalog, s katerimi ga je obremenjeval Wolf, čeprav so mu njegovi ljudje že nekajkrat rešili življenje. Sam je ubral taktiko popuščanja. Položaj se je spremenil. Vedel je, da jim v tej luknji najbolj kaže zamižati včasih na eno oko, največkrot pa na obe očesi. V zadnjem času pa so si zamašili tudi ušesa. Noč za nočjo so tuliti psi !e streljaj od trga in kolone — ljudje in živina — so prehajale s pobočja na pobočje skoraj tako, kot da njih, Nemcev, ne bi bilo v trgu. Ne njemu ne drugim priletnim žandarjem ni bilo do tega, da bi ostali za večno pokopani v tej luknji. Imeli so tudi garjevo ovco, človeka, ki mu je bilo naloženo, da jih ovaja majorju Wotfu, če niso vestno opravljali dolžnosti. Poskrbeli so sami, da se ni vrnil živ z obhoda. Z !judmi so bili še kar znosni. Vedeli so, da je ves trg rdeč in da ga prebivalci ponosno nazivajo mala Moskva. Saj ni bito ne med otroki ne med starimi človeka, ki bi odprl usta, čeprav so se nenehno in povsod sestajali s partizani. Kar pa je bilo ovaduhov, jih je Vos že davno pospravil. .Dobrota je sirota, vidite, gospod poveljnik," je pripomnil Renner. .Rekli ste, da nas bodo pustili pri miru... Vidite!" .Molčite, Renner, sicer vas bom poslal v najbolj izjro-stavljen bunker, vi, preračunljivi gostilničar in klobasičar!" ga je nadrl poveljnik. Odkar se je vrnil z dopusta, so ga strašili, kaj bo z njim, če pride v roke partizanom. Zato se je pridružil tistim, e — štev. 3 (1642) Otrok iepega vedenja Sfe op