UDK 811.163.6'373.611
Matej Sekli
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani matej.sekli@guest.arnes.si
IZVOR PRIDEVNIKOV TIPOV BUKOV IN LIPOV/ČEŠNJEV V SLOVENŠČINI
V	članku je obravnavan izvor pridevnikov na -ov/-ev iz samostalnikov ženskega spola v slovenščini. Prikazani so nastanek in prvotni besedotvorni pomen praslovanske izsamostalniške pridevniške pripone *-ov-b/*-ev-b ter vrste pomenov pridevnikov na -ov/-ev v slovenščini, in sicer glede na slovarski pomen samostalnikov v jedru zložene samostalniške besedne zveze, ki jih ti pridevniki pomensko določajo.
Ključne besede: besedotvorje, pomenoslovje, pridevniki tipov bukov in lipov/češnjev, praslovanščina, slovenščina
The article discusses the origin of the adjectives with the suffix -ov/-ev such as bukov 'of / relating to beech', lipov 'of / relating to linden', and češnjev 'of / relating to (a) cherry (tree)' derived from feminine nouns and traces their development in Slovenian. The genesis and the original word-formational function of the Proto-Slavic adjectival suffix *-ov--b/*-ev-~b are presented and appended with a semantic classification of such adjectives in Slovenian, based on the lexical meaning of the head in the respective nominal phrases.
Keywords: word formation, semantics, adjectives of the types bukov and lipov/češnjev, Proto-Slavic, Slovenian
1 Pridevniki tipov bukov in lipov/češnjev v slovenščini
V	sodobni slovenščini se pojavlja okrog 70 pridevnikov na -ov/-ev k samostalnikom ženskega spola s pomenom neživo (inanimatum) in nepojmovno (concretum), ki jih je možno razdeliti v dve skupini. Pridevniki tipa buk-ov 'tak, ki je v zvezi z bukvijo' k buk-ev [buk-su] so tvorjeni k samostalnikom ženskega spola z morfemom -ev [su] (samostalniki nekdanje w-jevske sklanjatve ženskega spola) brez slednjega in so zelo maloštevilni (bukev ^ bukov, breskev ^ breskov, smokva ^ smokov (Plet.), mlajše smokvov (SSKJ, SSKJ2)). Prevladujejo pridevniki tipa lip-ov 'tak, ki je v zvezi z lipo' k lip-a oz. češnj-ev 'tak, ki je v zvezi s češnjo' k češnj-a, ki so tvorjeni k samostalnikom ženskega spola, predvsem na -a (samostalniki nekdanje 5-jevske sklanjatve ženskega spola).1
V nadaljevanju je najprej prikazan izvor, tj. prvotna morfemska zgradba in prvotni besedotvorni slovnični pomen iz praslovanščine v slovenščino podedovanih pridevnikov na *-ov-b/*-ev-b, nato pa je prikazano širjenje pripone *-ov-b/*-ev-b od
1 Pridevniki tipov bukov in lipov/češnjev niso značilni samo za slovenščino, temveč tudi za druge slovanske jezike. V pričujočem prispevku je problematika obravnavana samo znotraj slovenščine. Kjer to ni posebej navedeno, je gradivo iz SSKJ2. Za konstruktivne pripombe pri pisanju članka se zahvaljujem anonimnima recenzentoma ter Metki Furlan in Luki Repanšku.
282
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
prvotnih samostalnikov na -ev k samostalnikom na -a; predstavljeni so slovarski pomeni teh pridevnikov in slovarski pomeni podstavnih samostalnikov, iz katerih so izpeljani.
2 Izvor praslovanskih pridevnikov na *-ov-y/*-ev-y
Gledano besedotvorno imajo praslovanski pridevniki na *-ov-b/*-ev-b pripono *-b (ki je odraz indoevropske pripone *-o-)2 ter so prvotno izpeljani iz osnov na *-ov-/*-ev-samostalnikov indoevropske u-jevske sklanjatve moškega spola (tip *medov- 'med' ^ *medov-b 'tak, ki je v zvezi z medom') in samostalnikov indoevropske ü-jevske sklanjatve ženskega spola (tip *bukov- 'bukev' ^ *bukov-b 'tak, ki je v zvezi z bukvijo'). Njihov prvotni besedotvorni pomen je možno zelo abstraktno pomensko opisati kot *'tak, ki je v zvezi z x', pri čemer je x podstavni samostalnik.3
2.1 Praslovanski pridevniki na *-i iz samostalnikov «-jevske sklanjatve
V praindoevropščini je bil iz samostalnika z osnovo na *-u-/*-eu-, in sicer iz ničte ali redkeje polne prevojne stopnje pripone na *-u-/*-eu- (pri čemer je prevojna stopnja korena vrddhirana oz. nevrddhirana),4 tvorjen pridevnik s pripono *-o- s prvotnim pomenom *'tak, ki je v zvezi z x':5 z vrddhijem: pie. *man-u-s, rod. ed. *man-eu-s 'mož' (> stind. mänus, rod. ed. mänos 'človek, moški') ^ pie. *män-eu-o-s 'tak, ki je v zvezi z možem; moški' (> stind. mänaväs 'človeški'); brez vrddhija: pie. *magh-u-s, rod. ed. *magh-eu-s 'deček' ^ pie. *magh-eu-o-s 'tak, ki je v zvezi z dečkom; deški' (> av. mayauua- 'neporočen'). Praindoevropski besedotvorni vzorec (navadno s polno prevojno stopnjo pripone *-eu- in nevrddhirano prevojno stopnjo korena) je bil podedovan v praslovanščino, kjer se je ob praslovanskem samostalniku moškega spola
2	Praslovanski pridevniki s pripono *-b so pogosti med svojstvenimi (posesivnimi) zloženkami (bahuvnhi) (Miklosich 1875: 49-51, 394—401; Bajec 1952: 109-115), ki izkazujejo metatonijo tipa praslovanski stari cirkumfleks ^ praslovanski stari akut (psl. *bëly (b) 'bel' + *golva, tož. ed. *gôlvç (c) 'glava' ^ *bel-o-golv-b (a") 'tak, ki ima belo glavo' > sln. beloglav) (Furlan 2013: 248), redkeje pa se pojavljajo med izpeljankami (Miklosich 1872: 90-91, 1875: 49-51), ki pa metatonije ne izkazujejo (psl. *golçbb (c) 'golob' ^ *golçb-b (c) 'tak, ki je v zvezi z golobom' > rus. ^ony6oü 'moder') (Furlan 2013: 249-251). Predpostavlja se, da je v slovenščini slednji tip pridevnikov ohranjen v nekaterih zemljepisnih imenih (o tem Torkar 2007), npr. psl. *jbgo 'igo, jarem' ^ *jbgb 'tak, ki je v zvezi z ižesom, jarmom' v krajevnem imenu Ig; psl. *lçgb 'log' ^ *lQgb 'tak, ki je z zvezi z logom' v krajevnem imenu Loga vas (Snoj 2009: 167-168).
3	Besedotvorni pomen 'biti v zvezi z x' se pojavlja tako pri izsamostalniških samostalnikih kot pri izsamo-stalniških pridevnikih. Pri tem se za samostalniške tvorjenke navadno definira pomen opravkar/opravljalnik (nomen relationis), in sicer opravkar za samostalnike, ki pomenijo živo (genus animatum), oz. opravljalnik za samostalnike, ki pomenijo neživo (genus inanimatum), pri pridevniških tvorjenkah pa mu je najbližji besedotvorni pomen povezanost (Toporišič 2000: 176-177, 179, 198). V slovničnih delih se za samostalnike ta besedotvorni pomen pomensko opisuje kot 'človek ali žival, ki ima s čim opraviti' oz. 'predmet, ki ima s čim opraviti' (Toporišič 2000: 176, 179), za samostalnike in pridevnike kot 'tisti/tak, ki je v zvezi s/z', npr. pečar 'tisti, ki je v zvezi s pečjo', učiteljski 'tak, ki je v zvezi z učitelji' (Vidovič Muha 2012: 32), v slovarskih delih pa za pridevnike kot 'nanašajoč se na', npr. bukov 'nanašajoč se na bukev' (SSKJ, SSKJ2).
4	Prevojna stopnja korena je navadno vrddhirana pri pripadnostnih pridevnikih (pie. *dieu-/*diu-' 'nebo' ^ *deiu-o-s 'tak, ki pripada nebu; nebeški' (> posamostaljeno stind. devâs 'bog') in nevrddhirana pri svojilnih pridevnikih (pie. *uet-os 'leto' ^ pie. *uet-s-o-s 'tak, ki ima eno leto; enoleten' (> posamostaljeno stind. vatsâs 'tele').
5	Brugmann 1906: 199-200; Darms 1978: 81; Meier-Brügger 2010: 420; NIL: passim.
Matej Šekli: Izvor pridevnikov tipov bukov in lipov/češnjev v slovenščini
283
na *-b, rod. ed. *-u, s stranskosklonsko osnovo *-ov- pojavljal pridevnik na *-ov-b. pie. *medhu-/*medheu- 'med' > lit. medús, rod. ed. medaüs 'med', psl. *medb, rod. ed. *medu, stranskosklonska osnova *medov- 'med' (> stcsl. medb, rod. ed. medu/meda, medov- 'med') ^ *medheu-o-s 'tak, ki je v zvezi z medom' > psl. *medov-b 'tak, ki je v zvezi z medom' (> csl. medovb 'meden'); pie. *suh2-nu-/*suh2-neu- 'sin' > lit. sünús, rod. ed. sünaüs 'sin', psl. *synb, rod. ed. *synu, stranskosklonska osnova *synov- 'sin' (> stcsl. synb, rod. ed. synu, synov- 'sin') ^ *suh2-neu-o-s 'tak, ki je v zvezi s sinom' > psl. *synov-b 'tak, ki je v zvezi s sinom'.6
Praslovanski pridevniki na *-ov-b/*-ev-b, izpeljani iz samostalnikov indoevropske u-jevske sklanjatve moškega spola, so npr. (nekateri v najstarejšem obdobju niso izpričani, rekonstruiramo pa jih lahko posredno iz njihovih izpeljank): *medov-b 'tak, ki je v zvezi z medom', *synov-b 'tak, ki je v zvezi s sinom' (sln. sinóv-ec, sinóv-en, sinöv-ski (Plet.); sinov je glede na cirkumfleksni tonem najverjetneje mlajša ponovna tvorba), *tbrgov-b 'tak, ki je v zvezi s trgom' (sln. trgov-ína, trgöv-ec, trgöv-ski, trgov-á-ti (Plet.)), *vbrxov-b 'tak, ki je v zvezi z vrhom' (sln. vrhóv-en (Plet.)), *volov-b 'tak, ki je v zvezi z volom' (> csl. volovb 'volovski'), *jilov-b 'tak, ki je v zvezi z ilovico, glino' (> csl. ilov-b 'ilovnat, glinen', sln. ílov (Plet.) star.), *rqdov-b 'tak, ki je v zvezi z redom, vrsto' (> csl. rqdovb 'urejen'), *sadov-b 'tak, ki je v zvezi s sadom, sadežem' (> csl. sadovb 'vrten'), *mirov-b 'tak, ki je v zvezi z mirom, svetom' (sln. miróv-en, mirov-á-ti), *dbžjev-b 'tak, ki je v zvezi z dežjem' (> stcsl. dbždevb 'deževen'), *domov-b 'tak, ki je v zvezi z domom' (> posamostaljeno rus. óoMoeoü 'hišni škrat'; sln. domov-ína, domóv-en, domov-á-ti), *polov-b 'tak, ki je v zvezi s polovico' (> rus. noRoeoü 'spolen'; sln. polov-íca), *stanov-b 'tak, ki je v zvezi s tem, kar stoji' (> posamostaljeno rus. cmaHoeoü zgod. 'okrajni policijski komisar').
Po oblikovni analogiji, natančneje morfološki reanalizi tipa *medb, rod. ed. *medu : *medovb, se je morfem *-ov-b osamosvojil kot besedotvorni morfem, in sicer kot izsamostalniška pridevniška pripona, ter se začel širiti tudi na samostalnike o-jevske sklanjatve moškega spola. Zgodaj dokumentirani slovanski pridevniki na *-ov-b, izpeljani iz samostalnikov o-jevske sklanjatve moškega spola, so npr.: *dgb-ovb 'tak, ki je v zvezi z drevesom' (> csl. dgbovb 'drevesen', sln. dóbov (Plet.)), *grozd-ovb 'tak, ki je v zvezi z grozdom' (> csl. grozdovb 'grozden'), *rak-ovb 'tak, ki je v zvezi z rakom' (> csl. rakovb 'rakov', sln. rákov), *šip-ovb 'tak, ki je v zvezi s trnom, bodico' (> csl. šipovb 'šipkov'), *tbrn-ovb 'tak, ki je v zvezi s trnom' (> stcsl. trbnovb 'trnov', sln. trnov).
Osamosvojena pripona *-ov-b/*-ev-b se je torej prvotno pojavljala tako pri samostalnikih, ki so pomenili neživo (npr. *med-ovb, *jil-ovb, *dgb-ovb), kot pri samostalnikih, ki so pomenili živo (npr. *syn-ovb, *vol-ovb, *rak-ovb). V slovanskih jezikih je postala zelo produktivna predvsem pri tvorbi svojilnih pridevnikov iz samostalnikov, ki so pomenili živo, zato so bili pridevniki na *-ov-b/*-ev-b iz samostalnikov, ki so
6 Prehod indoevropskega glasovnega zaporedja *-eu- v *-ou- v položaju pred nesprednjimi samoglasniki v neposredno sledečem zlogu (npr. pie. *-euos > psl. *-ovt) je skupna prabaltska in praslovanska položajna glasovna sprememba (pie. *neuos 'nov, mlad' > het. neuaš 'nov', stind. navas 'nov, svež, mlad', gr. *vsfo^ > veo^ 'mlad, nov', lat. novus 'nov', stlit. navas 'nov', psl. *novt 'nov' > stcsl. novt 'nov').
284
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
pomenili neživo, ponekod dalje formalno izpeljani z drugimi pridevniškimi priponami, npr. *-bm>, *-bskb, *-em>, *-bjb, *-atb (t. i. strukturalna pripona)7 (npr. *db,žjev-b, ^ *d-bžjev-bm, > sln. deževen [dsževsn]).
2.2 Praslovanski pridevniki na iz samostalnikov w-jevske sklanjatve
Praindoevropski samostalniki z osnovo na *-uh2- v praslovanščini izkazujejo starejšo samostalniško stranskosklonsko osnovo na *-b>v- (psl. *bukbv-) in mlajšo samostalniško stranskosklonsko osnovo na *-ov- (psl. *bukov-). Obe samostalniški osnovi sta bili besedotvorni podstavi pridevniških izpeljank s pripono *-b>, ki je bila enakozvočna s končnico: psl. *buky, tož. ed. *bukbv-b ^ *bukbv-b 'tak, ki je v zvezi z bukvijo' (sln. búkv-ica 'bukov žir') in *bukov-b 'tak, ki je v zvezi z bukvijo' (> csl. bukovb 'bukov', sln. bukov). Osnova na *-b>v- je podedovana iz praindoevropščine (npr. pie. tož. ed. *-uh2-m > *-u-m > *-uu-m > psl. *-bv-b), osnova na *-ov- pa je na podlagi prve po analogiji nastala v praslovanščini.8 Nastanek samostalniške osnove tipa *bukov- in posledično pridevnikov tipa *bukov-b ni enoumno pojasnjen. Razlaga, po kateri naj bi pridevniki tipa *bukovb (kot tudi pozneje dokumentirani pridevniki tipa *lipovb 'tak, ki je v zvezi z lipo') nastali po analogiji na pridevnike tipa *medovb, *jilovb, *dQbovb,9 ima šibko točko v dejstvu, da pridevniki tipa *bukovb niso izpeljani iz postave tipa *bukbv-, saj bi se v tem primeru pridevnik glasil **bukbv-ovb. V razlagi, po kateri naj bi poznopra-slovanska samostalniška stranskosklonska osnova tipa *bukov- nastala po medvzorčni oblikovni analogiji na sklanjatveni vzorec tipa psl. *kamy, tož. ed. *kamenb 'kamen', pri čemer naj bi bilo do oblikovnega stika prišlo v imenovalniku ednine (psl. *kamy = *buky) in naj bi na osnovi e-jevskih polnostopenjskih oblik vplivajočega sklanjatvenega vzorca (npr. psl. tož. ed. *ka-menb) nastale nove »polnostopenjske« analoške oblike vplivanega sklanjatvenega vzorca (npr. psl. tož. ed. *buk-bv-b > *buk-ov-b),10 pa je za pozno praslovanščino težko razložiti prehod glasovnega zaporedja *-eu- v *-ou- v položaju pred nesprednjimi samoglasniki v neposredno sledečem zlogu.11
Kakorkoli že, dejstvo je, da je na osnovi slovanskega jezikovnega gradiva za pozno praslovanščino ob samostalniški osnovi tipa *bukbv- možno rekonstruirati tudi samostalniško osnovo tipa *bukov- ter iz slednje izpeljane pridevnike s pripono *-b tipa *bukov-b (> csl. bukovb 'bukov', sln. búkov), *berskov-b 'tak, ki je v zvezi z breskvijo' (> sln. breskov), *smokov-b 'tak, ki je v zvezi s smokvo, figo' (> sln. smókov (Plet.), mlajše smökvov). Pri pridevnikih tipa sln. bukov-, breskov-, smokov-, cerkov- gre torej
7	Slawski 1974, 1976, 1979: passim.
8	V stari cerkveni slovanščini je nedvomno dokumentirana stranskosklonska osnova in hkrati besedotvorna podstava smokov-, pri čemer -o- v -ov- ni nastal po vokalizaciji iz -t- (smokovbnicejQ v Zografskem evangeliju, smokov(ijQ) v Savovi knjigi, smokovbnica v Ostromirovem evangeliju) (Rozwadowski 1914—1915: 14-17).
9	Vondrak 1924: 524.
10	Furlan 2010: 209-210.
11	Če je domneva o analoški naslonitvi sklanjatvenega vzorca tipa *buky na sklanjatveni vzorec tipa *kamy pravilna, je do analogije moralo priti še v času, ko je bila glasovna sprememba *-eu- > *-ou- še tvorna in ko sta izglasji imenovalnika ednine v obeh sklanjatveni vzorcih že glasovno sovpadli (pie. *-uh2 > *-u > psl. *-y pri *buky : pie. *-ons > *-on + *-s > psl. *-y pri *kamy).
Matej Šekli: Izvor pridevnikov tipov bukov in lipov/češnjev v slovenščini
285
za podedovane drugotne samostalniške osnove, vzporedne prvotnim tipa sln. bukv-, breskv-, smokv-, cerkv-.
3 Pomeni slovenskih pridevnikov tipov bukov in lipov/češnjev
Zelo abstraktni, širši besedotvorni slovnični pomen *'tak, ki je v zvezi z x' praslo-vanskih pridevnikov na	je bil glede na slovarski pomen podstavnega
samostalnika (moškega ali ženskega spola) v pridevniku v vlogi določila in samostalnika v vlogi jedra, lahko razumljen bolj konkretno, ožje, in sicer kot npr. pripadnostni, svojilni, snovni. Z vidika slovarskega in (so)besedilnega pomena je torej pri enem in istem pridevniku možno razlikovati vsaj naslednje najpogostejše tipe pomenov (x = podstavni samostalnik v pridevniku v vlogi določila; y = samostalnik v vlogi jedra):12
1)	pripadnostni pomen 'tak, ki pripada x' (tj. 'x ima y') (pripadnostni pridevnik): sln. bukov 'tak, ki pripada bukvi' v bukovo listje, tj. 'bukovo listje pripada bukvi' ('bukevx ima listjey');
2)	svojilni pomen 'tak, ki ima x' (tj. 'y ima x') (svojilni pridevnik): sln. bukov 'tak, ki ima bukev' v bukov gozd, tj. 'bukov gozd ima bukev' ('gozdy ima bukevx');
3)	snovni pomen 'tak, ki je iz x' (snovni pridevnik) (sln. bukov 'tak, ki je iz bukve' v bukova drva, tj. 'bukova drva so iz bukve');
4)	lastnostni pomen (predvsem s pomenskim prenosom po metafori v smislu podobnosti) (lastnostni pridevnik): sln. breskov 'tak, ki je podoben breskvi' v breskovapolt, tj. 'breskova polt je podobna breskvi'.
V slovenščini so na osnovi maloštevilnih pridevnikov tipa bukov k samostalnikom ženskega spola na -ev s pomenom neživo in nepojmovno, ki so lahko imeli različne vrste
12 Predstavljena pomenska tipologija pridevnikov, predvsem razlikovanje med »pripadnostnimi« in »svo-jilnimi« pridevniki, se opira na oblikovno-pomensko klasifikacijo pridevnikov v indoevropskem primerjalnem jezikoslovju z izdelano jezikoslovno terminologijo (pripadnostni pridevnik, nem. Zugehorigkeitsadjektiv, ang. adjective of appurtenance, genitival adjective; svojilni pridevnik, nem. Possessivadjektiv, ang. possessive adjective; snovni pridevnik, nem. Stoffadjektiv, ang. material adjective). Razlikovanje med pripadnostnimi in svojilnimi pridevniki je utemeljeno tudi oblikovno (in torej ne samo pomensko), in sicer na prisotnosti oz. odsotnosti vrddhija v korenu (prim. opombo 4). Nekateri avtorji dosledno razlikujejo med pripadnostnimi (lat. pater 'oče' ^ patrius *'tak, ki pripada očetu' > 'očetovski') in svojilnimi pridevniki (lat. barba 'brada' ^ barbâtus *'tak, ki ima brado' > 'bradat') (Lühr 2008: 110-136), v slovenskem indoevropeističnem jezikoslovju npr. Repanšek 2016: 75 et passim, drugi pa poznajo samo pripadnostne (npr. Meier-Brügger 2010: 420). Po tej tipologiji so slovenski (in širše slovanski) pridevniki na -ov/-ev, izpeljani iz samostalnikov moškega spola s pomenom živo (in človeško), ki se navadno definirajo kot »svojilni«, dejansko pripadnostni (sln. sinova hiša 'sinova hiša pripada sinu', tj. 'sin ima hišoy'; sinova roka 'sinova roka pripada sinu', tj. 'sinx ima rokoy'). Tovrstni pridevniki za razliko od samostalniških besednih zvez z rodilniškim samostalniškim prilastkom ne razlikujejo med pomenoma »svojina« (hrv. posvojni genitiv) in »del celote« (hrv. genitiv cjeline) (npr. Baric idr. 1997: 557-559), npr. sln. hiša brata (hiša in brat sta ločeni entiteti) : roka brata (brat je celota in roka je njen del). V slovenskem slovenističnem jezikoslovju se pojavlja drugačna pomenska delitev pridevnikov, terminološke ustreznice pridevnikov s pripono -ov/-ev pa so naslednje: 1) pripadnostni pomen = lastninskosvojilni (sinova hiša 'sin ima hišo'), sestavinskosvojilni (sinova roka 'roka je del sina', bukovo listje 'listje je del bukve'), razmernosvojilni (očetov brat 'brat je od očeta'), nepravi svojilni (očetovo delo); 2) svojilni = sestavni (bukov gozd 'gozd, sestavljen iz bukev'); 3) snovni = snovni (bukova drva 'drva, narejena iz bukve') (Vidovič Muha 2000: 312-321).
286
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
konkretiziranih pomenov (pripadnostni: bukov les, bukov žir, bukovo listje - breskov cvet, breskova koščica; svojilni: bukov gozd; snovni: bukova drva, bukovo pohištvo, bukov parket - breskov kompot, breskov liker), zelo verjetno tudi pod vplivom pridevnikov na -ov/-ev, izpeljanih iz samostalnikov o-jevske sklanjatve moškega in srednjega spola s pomenom neživo in nepojmovno (npr. gaber ^ gabrov, ananas ^ ananasov, kostanj ^ kostanjev, ječmen ^ ječmenov, kruh ^ kruhov, železo ^ železov) zaradi pomenskega stika po analogiji začeli nastajati pridevniki na -ov/-ev iz samostalnikov a-jevske sklanjatve ženskega spola.
S stališča slovarskega pomena je med podstavnimi samostalniki možno razločevati med naslednjimi pomeni:
1)	(gozdno) drevo ali grm: bukev ^ bukov; akacija ^ akacijev, aloja ^ alojev, balza ^ balzov, beka ^ bekov, breza ^ brezov, cedra ^ cedrov, cipresa ^ cipresov, hoja 'jelka' ^ hojev, hojka nar. 'jelka' ^ hojkov, jagned-i ž injagned -a m ^ jagnedov, jela star. 'jelka' ^ jelov/jelov/jelov in jelka ^ jelkov, jelša ^ jelšev, leska ^ leskov, lešča (Plet.) 'leska' ^ leščevnar., lipa ^ lipov, mirta ^ mirtov, palma ^ palmov, pinija ^ pinijev, praprot -i ž in praprot -a m ^ praprotov, rakita ^ rakitov, robinija ^ robinijev, smreka ^ smrekov, špajka ^ špajkov, tisa ^ tisov, trepetlika ^ trepetlikov, trstika ^ trstikov, vrba ^ vrbov, zelenika ^ zelenikov), druge rastline (hijacinta ^ hijacintov;
2)	(sadno) drevo in njegov sadež: breskev ^ breskov, smokva ^ smokov (Plet.), mlajše smokvov; citrona ^ citronov, češnja ^ češnjev, češplja ^ češpljev, figa ^ figov, *hruša ^ hrušev, hruška ^ hruškov, kutina ^ kutinov, limona ^ limonov, murva ^ murvov, oljka ^ oljkov, oranža 'pomaranča' ^ oranžev, sliva ^ slivov, višnja ^ višnjev; redkeje samo sadno drevo (jablana ^ jablanov ob sadežu jabolko) ali samo sadež (banana ^ bananov ob drevesu bananovec);
3)	grmičasta rastlina in njene jagode: borovnica ^ borovničev, jagoda ^ jagodov, jerebika ^ jerebikov, kosmulja ^ kosmuljev, malina ^ malinov, robida ^ robidov;
4)	druge užitne rastline: ajda ^ ajdov, arnika ^ arnikov, čebula ^ čebulov, goba ^ gobov, kumina ^ kuminov, meta ^ metov zastar., rabarbara ^ rabarbarov, sivka ^ sivkov;
5)	snovni samostalnik: drobtina ^ drobtinov, krema ^ kremov in kremen, rozina ^ rozinov, smetana ^ smetanov, vanil(i)ja ^ vanil(i)jev; juta ^ jutov, kafra ^ kafrov, pluta ^ plutov; benzoa ^ benzojev, mira ^ mirov; siga ^ sigov.
Pridevniki s pripono -ov/-ev iz samostalnikov ženskega spola so v slovenščini po eni strani oblikovno in pomensko stabilni, na kar kaže nastajanje pridevnikov iz novejših prevzetih podstav (npr. balzov), po drugi strani pa prihaja do reinterpretacije pripone -ov/-ev kot pripone »svojilnih« pridevnikov iz samostalnikov moškega spola, zaradi česar hiperkorektno nastajajo pridevniki s pripono -in, značilno za »svojilne« pridevnike iz samostalnikov ženskega spola (npr. bananin, citronin, metin, sivkin).
Matej Šekli: Izvor pridevnikov tipov bukov in lipov/češnjev v slovenščini
287
4 Sklep
Praslovanski pridevniki tipa *bukov-b so imeli pripono *-b in so bili prvotno
tvorjeni iz drugotne samostalniške stranskosklonske osnove in hkrati besedotvorne podstave na *-ov- samostalnikov indoevropske M-jevske sklanjatve ženskega spola in so imeli prvotni besedotvorni pomen, ki ga je zelo abstraktno možno pomensko opisati kot *'tak, ki je v zvezi z x' (pri čemer je x podstavni samostalnik) (psl. *buky, rod. ed. *bukbve 'bukev', drugotna samostalniška osnova *bukov—> *bukov-b 'tak, ki je v zvezi z bukvijo'). Glede na slovarski pomen samostalnikov v jedru zložene samostalniške besedne zveze, ki jih ti pridevniki pomensko določajo, imajo pridevniki na -ov naslednje pomene: 1) pripadnostni pomen 'tak, ki pripada x' (sln. bukov 'tak, ki pripada bukvi' v bukovo listje); 2) svojilni pomen 'tak, ki ima x' (sln. bukov 'tak, ki ima bukev' v bukov gozd); 3) snovni pomen 'tak, ki je iz x' (sln. bukov 'tak, ki je iz bukve' v bukova drva); 4) lastnostni pomen (sln. breskovapolt, pri čemer ima bukov preneseni pomen po metafori 'tak, ki je podoben breskvi').
V slovenščini dokumentirani prvotni pridevniki s pripono -ov/-ev k samostalnikom ženskega spola na -ev [su], ki so pomenili neživo in nepojmovno, so bili glede na svoj slovarski pomen lahko razumljeni tudi kot snovni (sln. bukov, breskov, smokov star.). Na osnovi teh sicer maloštevilnih pridevnikov in zelo verjetno tudi pod vplivom pridevnikov na -ov/-ev k samostalnikom u-jevske (in pozneje tudi o-jevske) sklanjatve moškega spola s podobnim slovarskim pomenom (npr. ilov star., dobov, trnov) so v zgodovini slovenščine zaradi pomenskega stika po analogiji začeli nastajati pridevniki na -ov/-ev iz samostalnikov o-jevske sklanjatve moškega in srednjega spola (npr. gaber ^ gabrov, ananas ^ ananasov, kostanj ^ kostanjev, ječmen ^ ječmenov, kruh ^ kruhov, železo ^ železov) ter 5-jevske sklanjatve ženskega spola (npr. lipa ^ lipov, češnja ^ češnjev, borovnica ^ borovničev, ajda ^ ajdov, smetana ^ smetanov), ki pa so omejeni na pomensko polje rastline in njihovi deli ter na snovne samostalnike.
Viri in literatura
Anton Bajec, 1950, 1952, 1952, 1959: Besedotvorje slovenskega jezika: I. Izpeljava samostalnikov, II. Izpeljava slovenskih pridevnikov, III. Zloženke, IV. Predlogi in predpone. Ljubljana: SAZU, Razred za filološke in literarne vede, DZS. Barič idr. 1997 = Eugenija Barič, Mijo Lončarič, Dragica Malic, Slavko Pavešič, Mirko Peti, Vesna Zečevič, Marija Znika, 21997: Hrvatska gramatika. Zagreb: Školska knjiga.
France Bezlaj, 1976, 1982, 1995, 2005, 2007: Etimološki slovar slovenskega jezika I-V. Avtorja III. in IV. zvezka M. Snoj, M. Furlan, V. zvezek (indeksi) pripravila M. Snoj, S. Klemenčič. Ljubljana: SAZU, ISJFR ZRC SAZU. Karl Brugmann, 21906: Grundriss der vergleichenden Grammatik der indogermanischen Sprachen. II. Lehre von den Wortformen und ihrem Gebrauch. 1. Allgemeines. Zusammensetzung (Komposita). Nominalstämme. Strassburg: Karl J. Trübner.
288
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Georges Darms, 1978: Schwäher und Schwager, Hahn und Huhn. Die Vrddhi-Ableitung im Germanischen. Münchener Studien zur Sprachwissenschaft, Neue Folge, Beiheft, Band 9. München: Kitzinger.
Metka Furlan, 2010: Porabskoslovensko ovca 'osa'. Praslovanska sinonima *(v)osva : *(v)osa v slovenščini. Slavia Centralis 3/1. 205-13.
Metka Furlan, 2013: Miklošičev adjektivizirajoči "suffix t": da ali ne. Miklosichiana Bicentennalia: 36opHUKy uacm deecmome ^o^uwnu^epolena Opa^a MuK^ornma. Ur. J. rpKOBuh-Mejuop, A. .OMa. Eeorpag: CpncKa aKageMnja HayKa u yMeTHOCTu. 247-63.
Rosemarie Lühr (ur.), 2008: Nominale Wortbildung des Indogermanischen in Grundzügen: Die Wortbildungsmuster ausgewählter indogermanischer Einzelsprachen in Grundzügen. Band 1: Latein, Altgriechisch. Bearbeitet von Irene Balles. Band 2: Hethitisch, Altindisch, Altarmenisch. Bearbeitet von Joachim Matzinger. Hamburg: Verlag Dr. Kovač.
Marek Majer, 2018: Slavic *ljuby 'love' < *lewbh-os and the heterogeneity of the *-y, *-we in inflectional class. 4. Indogermanistisches Forschungskolloquim. Universität Zürich, 5.-6. April 2018. Izroček. 8.
Michael Meier-Brügger, 920 1 0: Indogermanische Sprachwissenschaft. Berlin, New York: Walter de Gruyter.
Franz Miklosich, 1872: Die slavischen Ortsnamen aus Appellativen. Wien.
Franz Miklosich, 1862-1865: Lexicon Palaeoslovenisco-Graeco-Latinum. Wien: Verlagsbuchhandlung Wilhelm Braumüller.
Franz Miklosich, 1875: Stammbildungslehre der slavischen Sprachen. Wien: Wilhelm Braumüller.
NIL = Dagmar S. Wodtko, Britta Irslinger, Carolin Schneider, 2008: Nomina im Indogermanischen Lexikon. Heldelberg: Carl Winter Universitätsverlag.
Plet. = Maks Pleteršnik, 11894-1895 (22006): Slovensko-nemški slovar I-II. Ur. M. Furlan. Ljubljana: SAZU, ISJFR ZRC SAZU.
Luka Repanšek, 2016: Keltska dediščina v toponimiji jugovzhodnega alpskega prostora. Ljubljana: Založba ZRC (Linguistica et philologica, 33).
Jan Rozwadowski, 1914—1915: Przyczynki do historycznej fonetyki j^zyköw slowi-anskich. Rocznik slawistyczny 7. 9-21.
Marko Snoj, 2009: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan.
Marko Snoj, 320 1 6 (11997, 220 03): Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Franciszek Slawski, 1974, 1976, 1979: Zarys slowotwörstwa praslowianskiego. Slownik praslowianski I-III. Wroclaw, Warszawa, Kraköw, Gdansk: Zaklad narodowy im. Ossolinskich, Wydawnictwo Polskiej akademii nauk. 1974: 34-141, 1976: 13-60, 1979: 11-19.
SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V. Ur. A. Bajec idr. Ljubljana: SAZU, ISJFR ZRC SAZU, 1970-1991.
SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika I-II. Ljubljana: SAZU, ISJFR ZRC SAZU, 2014.
CmapocRaenncKuü CRoeapb (no pyKonucnM X-XI eeKoe), 21999 (11994). MocKBa: H3gaTenBCTBO «PyccKHH a3BiK».
Matej Šekli: Izvor pridevnikov tipov bukov in lipov/češnjev v slovenščini
289
Silvo Torkar, 2007: Substrat, adstrat ali neprepoznana slovanska dediščina? Ig - Krim -Bača. HayKoeuü eicnuK ^epHiee^bKo^o yHueepcumemy. Cnoe'mcbKa $iRORO^w. 36ipHUK HayKoeux npa^. HepBmBui: PuMa. 250-59. Ada ViDovič-MuHA, 1988: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk. Ljubljana: ZIFF.
Ada ViDovič-MuHA, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje: Govorica slovarja. Ljubljana: ZIFF.
Ada ViDovič-MuHA, 2011: Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znanstvena založba FF.
Wenzel VündrAk, 21924 (H906): Vergleichende Slavische Grammatik: I. Lautlehre und Stammbildungslehre. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht.
Summary
The Proto-Slavic adjectives of the type most plainly observable in bukov 'relating to beech' arose in an old inherited derivational process that formed relational adjectives ('relating to x', where x is the derivational base) with the help of the thematic suffix from the underlying Indo-European feminine M-stems, so PSl. *buky, gen. sg. *bukbve 'beech' with a secondary stem and, at the same time, a derivational base *bukov—> *bukov-b fagmus*. In respect to the lexical meaning of the head in the nominal phrase in which such attributives typically appear, the ov-formations display the following set of meanings: 1) appurtenance, i.e. 'belonging to x, of x' (Sln. bukovo listje 'beech foliage'); 2) possession, i.e. 'having x' (Sln. bukov gozd 'beech forest'); 3) material, i.e. 'made of x' (Sln. bukova drva 'beech firewood'); 4) qualitative meaning due to a metaphor (Sln. breskova polt 'peach complexion').
The original adjectives with the suffix -ov/-ev that are documented in Slovenian are found to be intimately related to inanimate and concrete feminine nouns in -ev [au]. On the basis of their lexical meaning, however, these could be interpreted as material adjectives (bukov 'made of beech', breskov 'made of peach', smokov arch. 'made of fig'). Under the influence of this originally small set of adjectives and aided by the inherited group of adjectives in -ov/-ev derived from u-stem (and later on also o-stem) masculines with a matching semantic range (e.g., ilov arch. 'related to clay', dobov 'related to oak', trnov 'related to thorn'), secondary adjectives began to be derived from thematic masculines and neuters with the suffix -ov/-ev: cf. gaber 'hornbeam' ^ gabrov 'relating to hornbeam', ananas 'pineapple' ^ ananasov 'relating to a pineapple', kostanj 'chestnut' ^ kostanjev 'relating to chestnut (tree)', ječmen 'barley' ^ ječmenov 'relating to barley', kruh 'bread' ^ kruhov 'relating to bread', železo 'iron' ^ železov 'relating to iron'. The process was then extended to feminine a-stem nouns as well, obviously due to lexical analogy: cf. lipa 'linden' ^ lipov 'relating to linden', češnja 'cherry (tree)' ^ češnjev 'relating to (a) cherry (tree)', borovnica 'blueberry (shrub)' ^ borovničev 'relating to blueberry (shrub)', ajda 'buckwheat' ^ ajdov 'relating to buckwheat', smetana 'cream' ^ smetanov 'relating to cream, creamy').
290	Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij