Deset krajcarjev cesarja Jožefa (Povest iz naroilnega življe.nja češkega.) I. Bilo je v prejšnem stoletji okoli .šestdesotega leta. Travnike in gozde pokrivalo je že spomladno zelžnje. Po eesti od Kraljevega gradca proti Pragi potovala ata dva mladeniča. Imela sta na herbtu popotae torbice, v roki palice iu na glavi kapice se zele-nimi, sirokimi okrajki. — 42 — Bila sta oba dovolj urna; nu na obrazu se jimaje videlo, da ju ni ena raati odgojila. Večji je bil bledega obraza, velikih in temnih oči. Na glavi je imel ža-metasto kapico, ki je bila se srebernitni žnoranii obšita, pa kratko zeleno suk-njico, svilni, rudeči ovratnik in prav lepe, po novej šegi izdelane čevlje. Na perstu se je lesketal zlat perstan z dragim karanom, a popotua torbica bila je tudi prav lepo s kožo od serne obšita. Tudi druga obleka je bila čista. Videlo se je, da je z vsem dovolj oskerbljen. Ponosno je gledal v svet, kakor bi hotel reči: ,,Denar je največje blago na tem svetn !" Njegov tovariš je bil mlad in krepek mladeuič, kakih 20 let star, rude-čega obraza in modvih oci, iz katerih se je še sveti ogenj čiste in nepokvarjene duše odseval. Njegova obleka je bila prosta, a vendar popolnonaa pristojna za potovanje po meglenej poinladi. Na glavi je iuiel kapico, katera mii pa njego-vih lepih kodrastih las ni mogla pokriti. V torbici, obšitej se zeleno kožo, ka-tero mu je njegov stari oče zapustil, spravljeno je bilo vse njegovo majhuo pre-moženje: nekoliko obleke in perila, rokodelskega orodja, kladivec, klesče in par žebljev. V posebnem kožnatem predalčku shranjena je bila že precej stara in obrabljena molitevna knjižica. Oba popotnika bila sta od pruske meje dorna. Starejši je bilo suknar, a mlajši vertnik. Janez in Miha bilo jima je im6, — toda vsak je bil od drugih starišev. J anez je bil sin bogatega suknarja v B., ki je, takrat se suknoin prav dobro po Ogerskeui in Turškein teržil, ter si je na ta način svoje škrinje z lepimi novci napolnil. Miha je pa bil sin neke revne vert-nikove vdove iz vasf blizo B. doma. Vsled tega sta pa tudi bili njiju popotni torbici različno napolnjeni, pa tudi "panje v prihodnost ni bilo pri obeh enako. Janez je nosil v svojem žepu cel<5 eno menjico, pa tudi priporočilni list nekemu bogatemn tergovcu v Prago. Njegov oče mu sicer ni dal blagoslova, ko je odhajal, a vendar je pripravil veliko pojedino, h katerpj je vsa rodbiaa bila povabljena. Berž ko bo domtfv prišel in svoja leta na tujem preživel prevzel bode imovino in posel svojega očeta, kateri tnu ni druzega pri odhodu rekel nego to: ,,Delaj in ravnaj pravično! S temi besedami je starček saoio to željo izreči hotel, da bi mu sin bil marljiv delavee, kateri bi tudi s tujitni de-želami znal dobro tergovati. -43- Ni bilo tedaj nič čudnega, da je Janez svojo torbico ponosno na herbtu nosil. Miha je pa imel lehko in revno torbico, ali v njegovih persih je bil ma-terin blagoslov. Mati rau je splela za pot nogavice, sesila mu, se ve da, iz prostega platna dve čedni srajci, in mu tudi za slovo stisnila pet šmarnih pe-tic v rok<5. Vsaj je pa tudi revna bila tak<5, da večkrat ni imela kaj jesti. Vsa se je tresla, ko je ljubega Mihata prekrižala. Miha jej je pa se solznimi očmi-obljubil, da bo vedno živel le po njenih naukih. < Tako sta raladeniča potovala in bila sta že blizu mesta Nahoda na Češkem. Bilo je ravno poludne in solnce je tako pripekalo, da sta morala v stran ober-niti, ter si sence iskati. Med gostim lesovjem najdeta ozek pot, ki je v bližnji bukov gozd peljal. V daljavi slisalo se je zvoniti polndne. ,,Oh" reče Janez, ,,kako je v tej senci prijetno; tukaj se bode dalo dobro odpočiti. Ko je torbo iz lierbta odvezal, stegne se po zelenej trati, odpre jo, ter izvleče-iz nje sklenico napolnjeno z dobro pijačo, pa tudi kos sviujskega pleč.^ta in kos pogače je kmalu pred njim ležal. Miha, revni vertnik, je pač v svojej torbici imel pet Smarnih petic, ka-tere mu je mati darovala, — ali za kosilo vendai1 drugega ni iinel, nego kos černega kruha in vod<5 iz bližnjega potoka. Pa mu je bilo tudi malo mar za kosilo! Poslušalje le glas zvona, ki ga je opominjal ua ujegovo preljubo domovino, njegovo domačo vas in mater. Nekaj mu ni dalo mirii; raoral je svoja notranja čutila odkriti Bogd. Počasi odide k cerkvici, ki je stala na verhu hribčeka; med tem je nje-gov tovariš v travi ležal in prav tečno južinal. Ravno se je pobožno zamislil, — kar slisi glasne raožke glasove. Čez ne-kaj trenotkov prideta dva moža, ter skerbno gledata okoli, kakor bi kje iskala kake kerčme. Po vnanjem obličji, rekel bi, da je eden gospodar, a dvugi njegor hlapec; oba sta imela zelene popotne suknje, od nog do vratii zapete. Draga obleka bila je gotovo znamenje, da sta bogatina. Prijazno pogledata M i h a t a, ki je ravno skočil od cerkvenega praga, ter jima šel nasproti. ,,Oh!" reče eden proti Mihatu, ,,vsaj je pač tukaj duša, ki nam more pomagati. Od kod si, in kaj delaš tukaj?" ,,Hvaljen Bog," odgovori Miha, ter se spošfcljivo prikloni, ,,jaz sem vert-narski mladenič iz B., grem v Prago, da si poiščem dela in ravno sem tukaj za svojo dobro mater malo molil." ,,Hm, to se mi dopade," reče tnjec. ,,Torej delavec in vendar ima občutke, . . . kako ti je pač ime?" ,,Miha Tavbar," odgovori ta, pričakovaje daljnega vprašanja. ,,Torej Miha," nadaljuje tujec, ,,veš kaj? Dozdaj si molil, zdaj boš pa de-lal. Le poslušaj! Pod cesto doli leži moj voz s potertim kolesom; najpred bi ga moral iz peska izvleči, potem nam pa kakega kovača dobiti, ki bi ga po-pravil." ,,E kaj še!" odgovori Miha, ter pokaže na svojo torbo, ,,vsaj še kovača ne bode treba; jaz imarn sam kladivec in žeblje, -"- bomo že naredili." Tujec se nasmeje pripravnemu mladeniču. ,,Izversten korenjak," reče svo- 3* — 44 - jemu tovarišu, katerega je Miha naprosil, da mu pomaga voz iz peaka potegniti ,,pač da se mi dopade fantč, okreten je in pobožen." Koj spodej pod kapelico ležal je voz v pesku, a poleg njega stala sta gospoda, ki sta bojazljivo gledala, ali bo kaj z vozom ali ne. Zraven njih je stal tudi voznik, ki si je brisal zn6j s potnega čela. ,,Nu, zdaj ste tukaj trije!" reče Miha, ,,imate sicer inočne roke, pa vendar ne morete voza iz peska potegniti. Menda si ne bi radi umazali svojih lepib rokavic? Le počakajte malo, bom pa jaz pomagal!" Pri teh besedah skoči na griček, ter kmalu pride se svojim tovarišem Janezom, kateri se je zevaje in prav nerad počasi za njim vlekel. ,,Derži se, suknar," opominja ga Miha, — srarn bi nas moralo biti, ako naa pet ne bi moglo tega voza iz peska potegniti. Toda gospoda v zelenih suknah se nista voza prav nič doteknila, pa tudi ni bilo potreba, ker Janez, Aliha in voznik so ga kmalu privlokli na kolesnino. Gospod v zelenej sukai poterka mlademu vertaiku na ramo, ki je v dvaj-setih minutah voz tako dobro popravil. ,,Hvalati," reče mu, ,,zeW si mi ustregel in pokazal si, da si izversten delavec. Ne bode ti škodovalo. Tukaj na, vzemi ta denar zase in svojega tovariša; ako se na denar umejeta in znata hranifci, lehko sčasoma to darilce v zlato spreme-nita." Pri teh besedah potisne vsacemu Hekoliko okrogličev v roko. Miha se priklone in reee: ,,Delo ki sem ga pri vozu iinel, pač ni vredno, da kako plačilo zauj vzameru; pri nas je navada, da se delo le pri izurjenih kovačih v kovačnici plačuje." Gospod v zelenej suknji se smeje. ,,Le obderži, kar sem ti dal," reče in bitro v voz skoči, ,,vsaj si posteno zaslužil, — pa ne misli da je sreberu denai1; ako te je volja, znaš me v Pragi obiskati, pa hočem tebi in tvojeinu tovarišu preskerbeti dobrega gospodarja in dobro službo." ,,Kako bi vas pa mogel najti v velikem mestu?" vpraša sramožljivo mladenič. [ ,,Le vprašaj na Hradžinu po grofu Falkensteinu," zaverne gospod ter se naglo odpelje naprej. Zdaj mladeniča zopet svoje torbice na herbet naravnata in pogledata dar, katerega sta prejela. ,,Tri sto medvedov!" zavpije Janez proti svojemu tovarišu in derži na roki denarje, ,,deset bdrih krajcarjev . . . je li to dar? Pa za U krajcarje tukaj sem grofo? voz iz peska vlekel, sem si suknjo in čevlje raztergal! — Ej — da sem rnu rajše iz svojega žepa še deset krajcarjev priložil in ga vprasal, da li se pač deset krajcarjev more vzeti kot grofovsko darilo?" Tako je ie dolgo časa godernjal. Tudi M i b a pogleda zdaj svoj dar. Tudi on je prejel deset krajcarjev, ali veiular ni godernjal. Vsaj ui voza iz koristo-ljubja popravljal, anapak le iz postrežljivosti. Vavčno spravi deset krajearjev k unim grošem, katere mu je mati na pot dala. Mislil si je: kedor ni z tnalini zadovoljen, tudi večjega vreden ni. - 45 — II. Mladeniča potujeta dalje. Čez tri dui zagledata kraljevsko mesto Prago z mnogimi lepimi cerkvami in poslopji. Pozno v noči prideta tja, vsa prašna in trudna, ter jo naravnost zaver-neta v bližno kerčmo vB. Bilaje tokerčma zapotujoče rokodelce indelavce, — ve-lika, štirioglasta soba z lesenimi klopini in ravno tako dolgimi raizami. Polna soba je bila dima. Okolo iniz sedele so vsakoverstne osobe, raznoverstni roko-delci in delavci. Bilo je tu notri kakor v kakem mlinu. Ta se je smijal, drugi govoril, tretji upil, — a najraočnejši glas se je slišal nekega kramarja, ki je ure na prodaj ponujal. Naša tovariša koj sedeta oied druge goste. Po rokodelskej navadi vprašali so ju, od kod sta in kako sta kaj na potu živela. Odgovor jebil kra-tek, vsaj sta ravno iz doma šla. Večina nazo-čih se ni veliko brigala za nju, le kratnar je hit-ro opazil okrog J a n e-zovega vratu svilnat robec. Koj se jitna pri bliža. Za nekaj časa je Janez že iz torbice denar vlekel, da kra-marju prav drago plača slabo sreberno uro. Šest goldinarjev je veljala. Janez plača in prešteje denarje, ki so nau ostali. Jezao verže unih deset krajcarjev, ki je je ua cesti dobil za darilo, na mizo, da niu se ne bi pomešali z ostalimi, večjimi denarji. ,,Gospod dobro razločuje denar," pravi kramar; ,,prav dobro znate bakreni drobiž ločiti od srebra. Ti le bakreni okrogliči tukaj gotovo niso od matere? ,,Priuiaruha! res da uiso," smeje se Jaaez, ,,to je dar iz grofovske oioš-nje, katera je pa inorala biti jetična, kajti nič druzega ni bilo notri." Zdaj začne pripovedovati kramarju dogodbo ,0 grofu in o podarjenih kraj-carjih. ,,In to je grof?" konča še malo vinjen, ,,naj si le s temi krajcarji svojo grofovsko krono obšije. Bogat človek kakor sem jaz, ni treba, da se za tako beračijo še koinu uklanja. Tukaj imate kramar, vzemite teh deset krajcarjev kot naineček za uro, ki sem jo od vas kupil. - 46 - Pri teh besedah verže kramarju denar v roko, ki se je pa veselo smijal, mislč si: ,,Dober tergovec vsak krajcarček porabi .... lehko noč!" Hitro pobere svoje ure, vstane in odide. (Konec prihodBJio.)