V Trstu dne 27. Novembra 1908. St. 48. * Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in upravništvo ulica Boschetto št. 5.11. nad. 11570 J Delauski bist Posamezna številka = 6 vin. = Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. I/ Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. J t Jnioslovanska socialno-iniokratiči delavska stranka Delavci! Komaj je vlada objavila načrt zavarovanja za starost in onemoglost, Id ga predloži na prihodnjem zasedanju državnega zbora, so že začeli kapitalisti in drugi sovražniki delavstva ruvati proti starostnemu zavarovanju. Komaj je delavstvo, potom svojih poslancev, prisililo vlado, da mu da vsaj trohico pravice, ki je vsebuje rečeni načrt, že prihajajo na dan izkoriščevalci delavstva in pripovedujejo, da bo zaradi starostnega in invaliditetnega zavarovanja trpela avstrijska industrija in trgovina. To je hinavščina. Celo življenje mora delavstvo skoraj stradati in v potu svojega obraza polniti kapitalistične žepe. Vsaj na stara leta naj hi delavec živel vsaj relativno brez skrbi. Vse kaže, da bo moralo organizirano delavstvo energično nastopiti, da njegovi sovražniki ne preprečijo starostnega in invaliditetnega zavarovanja. In naša dolžnost je da pokažemo našim sovražnikom, da smo vedno pripravljeni nastopiti v vsakem trenotku v boj za naše pravice. Opomniti moramo našim sovražnikom, da mi delavci ne bomo trpeli, da bi se hotelo preprečiti uveljavljenje zavarovanja za starost in onemoglost, V to svrho skličemo na Konsumne zadruge zato ne, ker so jili ustanavljali po v.zgledu delavstva kot pro- dajalnice na drobno in ker se je očitno kazalo, da se klerikalna konsumna društva ustanavljajo le z namenom, ekonomično ubi¬ jati prodajalničarja in malega trgovca kot liberalca. Prodajalne in proizvajalne zadruge pa s,' niso mogle posrečiti, ker je glavni namen zadružništva, družiti orodje in ročno delo v vedno širših krogih tako, da se končno pride do stroja in tvornice. Pri prodajajnih zadrugah pa je treba produ¬ centa spraviti v direktno zvezo s konsu- mcntom. Glavni konsument pa je delavec. Ne enega ne drugega duhovstvo ni moglo storiti, ker bi kmeta industrializiralo ■ ter ga spravilo v neposredno dotiko z delav¬ stvom. Eno in drugo pa bi bilo proti in¬ teresom in proti celemu duhovstvu. Kmečka proizvajanja industrijalizirati in kmečkega producenta spojiti z delavskim konsumen- tom bi bilo toliko, kakor kmeta socializi¬ rati, spraviti kmeta in delavca v eno ve¬ liko združbo. Pa tudi tehnično je bilo duhovstvu nemogoče izvesti zadružništvo v večji meri, ker ima duhovstvo svojo moč na posameznih krajih, kjer izkorišča svojo moč v zadrugi s tem, da ima duhovnik končno in odločilno besedo. Ob velikem cilju in v mogočni zvezi pa se gubi moč posameznega vaškega duhovnika. Zadruž¬ ništvo je eminentno načelo samopomoči, samopomoči. Ako duhovnik uči kmeta vo¬ diti samostojno in sebi v korist zadruge in jih družiti samostojno v velike gospo¬ darske zveze, potem kmeta odtrga od sebe. Vendar je bilo slovenskemu duhovniku lahko uvajati zadružništvo med kmeta, ker je bil ta takrat sam docela negoden razu¬ mevati zadružništvo in je sledil duhovniku le po principu vere in iz zaupanja kakor samovladarju v vasi. (Dalje prih.) Javen ljudski shod v Delavskem Domu. nedeljo dne 29. novembre t. 9. ob 10. url zjutraj v Delavskem domu ul. Boschetto 5. II. nad. javen ljudski shod z dnevnim redom: Zavarovanje za starost in onemoglost in delavstvo. Delavci! Udeležite se tega važnega shoda v velikem številu! Zadruge, socijalna demokracija in agrarna Stanka, n. Zapadne evropske države, kjer sc je ustanovil sedanji družabni red, so nastale tako, da so si oborožene čete osvojile de¬ želo ter jo porazdelile med vojskovodje in vojščake, prejšnjega prebivalca pa porabo- tile. Ko je duhovstvo širilo od Rima sem krščansko vero, se je najprej obrnilo na kralje, vojskovodje in četnike in ko jih je pridobilo za novo vero, so ti kralji in vojskovodje vsilili tudi podanikom, ali pa so vsiljajoč vero, napadali nevernike in jih zasužnjevali. Tako sta križ in meč, meč in križ vstvarila novodobno družbo, ki vsa temelji na sili in ropu. Dokler sta graščak in duhovnik živela od kmečke tretine in desetine in sta imela s tem dovolj, je kmet ostal robotnik enega in drugega. Razvratnost in potratnost graščin je vzrok, da je nastal srednji sloj obrtnika in trgovca meščana, od katerega je kralj tudi prejemal nove dohodke v carini in davščini. Širila sc je med meščanstvom omika. Ko je meščanstvo naraslo do velike moči, pa je v družbi z izobraženci in s pomočjo obrtniškega de¬ lavca, v francoski revoluciji, strmoglavilo fevdalizem in z njim združeno duhovstvo. Grofje in baroni od takrat niso mogli več do stare svoje moči. Danes še uživajo plo¬ dove ropa in sile svojih pradedov in žive brez dela, razkošno in danes še jim države dajejo bogato plačana častna mesta. Izključne svoje nekdanje moči pa ne morejo več do¬ biti. Duhovstvo je bilo po velikih evrop¬ skih revolucijah oslabljeno, ter se je moralo zateči k kmetovalcu. Dotika s fevdalizmom se je ohranila le toliko, da še danes bogato plačana škofijska mesta dobivajo plemiči visokega rodu in da plemstvo išče dotike z duhovstvom in po njem vpliv na kmečke maso. POLITIČNI ODBOR v TRSTU. Ni bilo težko najti duhovstvu najtesnejše zveze s kmečkim prebivalstvom. Duhovstvo opozarjalo je istega na kričeče nasprotje z velik5 industrijo, meščanstvom in razum¬ ništvom, češ, temu je le na razkošju, brez- božtvu in brezverstvu. Daši je duhovščina živela le od žuljev kmeta in vse nabrano cerkveno premoženje ni nič drugega nego milijoni znojih srag in trdih žuljev kmečkih, duhovščina kaže kot na glavnega izko¬ riščevalca kmečkega prebivalstva na obrt¬ nika, trgovca, meščana in izobraženca. — Lahka mu je bila opora na kmeta, ker je tega razumnjštvo in meščanstvo preveč prepuščalo samemu sebi in je bila torej duhovstvu prvemu dana prilika apelirati na solidarnost kmeta in učiti ga združenja v ekonomičnem delu in zadrugah. Na Slovenskem jo duhovščiva imela, po¬ sebno lahek položaj. Resnega nasprotnika v veliki industriji in veliki trgovini sploh ni imela, zato pa mu je stalo nasproti meščanstvo pod vplivom posvetnega ra¬ zumništva in to je prevzelo po knjigah in življenju v velikih mestih le slabe strani kapitalistične družbe. Postalo je nečimerno, oholo in leno, prezirajoče delavca in kmeta kot nižja sloja. Tako je postal slovenske¬ mu kmetu inteligent v dolgi suknji «škrie». Lahko je torej bilo duhovništvu našuntati kranjskega kmeta proti nesamostojnemu, zgolj negativnemu odvetništvu, uradništvu in srednjemu meščanstvu. V ekonomičnem delu je bila duhovstvu pokazana pot, kako pričeti: v prvo je bilo treba kmeta osvo¬ boditi denarno od meščanskih slojev. Treba mu je bilo torej združenja v denarnih za¬ drugah, posojilnicah i. dr. Ker sta duhov¬ ništvo in cerkev založila v nove klerikalne zadruge, precej svojega kapitala, ni bilo težko vstvariti zaupanje in skupljati denar, s katerim je kmet kot dolžnik postal neod¬ visen od meščanskih krogov. Težje pa je bilo za duhovstvo izvesti konsumne za¬ druge, produktivne in prodajalne zadruge. V nedeljo dne 22. t. m. smo imeli tedaj v Delavskem domu javen ljudski shod z dnevnim redom: «Prihodnje deželnozborsko volitve in slovensko delavstvo v Trstu*. Shod je vspel popolnoma. Velika dvorana v II. nadstropju je bila polna tržaškega mestnega, in okoličanskega slovenskega de¬ lavstva. Zlasti je bilo nad vse nepričako¬ vano dobro zastopano okoličansko delav- svto. In prišli so sotrpini iz Križa, Proseka, Kontovelja, Opčin, Barkovelj, Rojana, Ko- lonje, Gvardijele, Sv. Marije^ Magdalene spodnje in zgornje, Rocola, Skednja itd. Smelo smemo trditi, da skoraj ni bilo oko- ličanske vasice ne delavske stroke, ki ne bi bile poslale svojih zastopnikov. To smo hoteli in to smo tudi dosegli v polhi meri. Ni bil to eden izmed navadnih shodov ju¬ goslovanske socialne demokracije kjer so bili železničarji izključni udeleženci. Ni bil to eden izmed navadnih shodov meščanskih strank na katerih tvori večino mladina. Bil je to shod razredno zavednih slovenskih delavcev in naših agitatorjev, katerim je bil podlaga, na kateri bodo sedaj oni pri¬ pravljali teren za prihodnjo deželnozborsko volilno borbo, katera mora donesti brez¬ pravnemu slovenskemu proletarijatu tisto zastopstvo v deželnem zboru in mestnem svetu, ki mu gre po pravici in ki bo znalo zastopati zahteve tega slovenskega prole¬ tariata, za katere se dosedaj zastopniki slovenskih narodnjakov niso nikdar brigali. Shod je otvoril ob 10 uri in četrt zjutraj sodr. Regent. Pozdravil je navzoče ter po¬ vedal, da je bil politični odbor jugoslov. soc. dem. stranke primoran sklicati ta shod, prvič, da kakor druge stranke začnemo tudi mi pripravljati se za prih. deželno- zborske volitve in drugič, da odgovorimo shodu slovenskih narodnjakov, ki se . jo vršil 25 pretečenega meseca v Narodnem domu. Nato je bil izvoljen predsednikom shoda sodr. Kermolj V. Zahvalil sc je za zaupanje ter podal besedo sodr. dr. Tumi, ki pozdravi shod v imenu goriških sodru- gov. Se veseli, da sme nastopiti med de¬ lavstvom za delavstvo. Zeli shodu najbolj¬ šega vspeha. Drugi pozdravi shod sodi - . Petejan iz Pulja v imenu istrskih sodrugov. Poživlja navzoče da nastopijo pod okriljem socialne demokracije energično kakor vedno, tako tudi pri prihodnjih deželnozborskih volitvah. Delavstvo ne sme pričakovati od meščanskih strank ničesar. Ako si samo ne pomore, mu meščanstvo tudi ne. Po¬ sebno mora delavstvo skrbeti, da pošlje v mestni svet število svojih zastopnikov, ki bodo edini varovali interese delavstva. Nato poroča o dnevnem redu sodr. Ivan Regent. ' Vlada — pravi — je potrdila nov vo¬ lilni red, ki gn je bila sama predložila in, ki ga je naš deželni zbor, potom kompro¬ misa med slovenskimi in italijanskimi na¬ rodnjaki nekoliko ponaredil — seve, na škodo delavstva — in sklenil. Zadovoljni so tako narodnjaki belordečemodre in rdečebelozelene barve. Prihodnje volitve v mestni svet, odnosno — deželni zbor, se bodo vršile na podlagi tega volilnega reda. Natančno ni še znano kedaj, toda vse kaže, da v prvi polovici meseca aprila 1909. Slovensko in italijansko delavstvo se mora na vsak način pa že sedaj pripravljati na te volitve, da pride potom teh do svojega zastopstva, ki bo znalo varovati njegove interese in ozdraviti sedanje škandalozne razmere v deželnem zboru in mestnem svetu. Vprašanje, koliko zastopnikov bo imelo delavstvo v prihodnjem mestnem svetu, je zelo važno. Delavci dandanes niso izkoriščani samo v delavnicah in raznih industrijskih podjetjih. Kapitalizem odira tudi potom svojih drugih ustanov, kakor n. pr. potom države, dežele in ob¬ čine, ljudstvu kožo. Po teh svojih inštitu¬ cijah odira kapitalizem delavstvo s tem, da mu nalaga vedno nove in ogromne direktne in indirektne davke na vseh najpotreb¬ nejših potrebščinah. Največi del itak pre- malega zaslužka poberejo delavcu indirektni davki. Ves denar delavstva pa uporabljajo kapitalistične stranke potom teh inštitucij v razne izkoriščevalne impreze in za stvari, ki niso xa delavstvo, ki niso v korist marveč 'proti delavstvu. Posebno velja to za tržaški deželni zbor.in mestni svet, kjer delavstvo še nima svojih zastopnikov. V dolgih letih, ni naredila ital. nacijonalistična stranka, ki tvori v tržaškem mestnem svetu večino, ničesar za delavstvo. Vse njeno delovanje v mestnem svetu je bilo protidelavsko. Slovenski narodni zastopniki se niso znali nikdar upreti takemu proti- delavskemu delovanju. Celo veselili so se tega protidelavskega delovanja gospodje iz narodnega doma. Drugače si ne moremo tolmačiti, da so slovenski narodni zastop¬ niki v deželnem zboru in mestnem svetu vedno molčali, ko je italijanska nacijona¬ listična večina delala sklepe na škodo in proti delavstvu. „Kdor molči pa potrjcC, pravi star pregovor. Morda se bodo slo¬ venski narodnjaki izgovarjali, da niso oni imeli mandata zastopati interese delavstva. Toda ako se ogrevajo za delavstvo sedaj, ko se je to že organiziralo v svojo stranko, ki zna skrbeti za interese delavstva, zakaj se niso ogrevali za delavstvo takrat, ko je bilo to zapuščeno na milost in nemilost italijanski nacionalistični -večini? Takrat bi bilo ostalo delavstvo za vedno hvaležno slovenskim narodnjakom za vsako dobro besedo. Delo v občini, ako sc hoče, da odgo¬ varja svojemu pravemu namenu, mora biti kolektivistično in za kolektivizem. Biti mora v prid vsemu prebivalstvu. Takega dela niso vršili dosedaj ne slovenski ne ' italijanski narodni zastopniki. — V Trstu imamo n. pr. zelo slaba in draga delavska stanovanja. Veliko se je o tem že pisalo. Kjer se kupiči industrijski in trgovinski proletarijat, kakor n. pr. v Trstu, bi se morala občina poprijeti temeljito tega vpra¬ šanja. Tega so se pa dosedanji zastopniki 2 DELAVSKI LIST vedno izogibali. Krivda, da imamo draga, slaba, in nezdrava stanovanja, ki so v ve¬ liko gorje delavstvu, tiči v zasebni lasti. Spekulacija s zemljišči vodi k podraženju stanovanj. Zvišanje najemnin pa vodi k poslabšanju življenskih pogojev delavstva. Cene stanovanj v Trstu ne odgovarjajo nikakor sedanji mezdi delavca. Previsoke so. Tudi imamo v Trstu veliko število takih hiš v katerih bi se ne smelo stano¬ vati. Ne smelo bi se tega dovoliti. In vendar je delavstvo, vsled pomanjkanja stanovanj, prisiljeno stanovati in zraven tega še visoke stanarine plačevati. Tudi proti temu noče ukreniti naš magistrat ničesar. Leta 1906 je mestni svet sklenil potrositi 40.000 kron za higijenična pod¬ strešja. Da bi se bila poravnala sramota, ki delajo mestu še dandanes ta umazana stanovanja, je bilo treba pa že takrat 7 milijonov kron. Danes ta svota ne bi več zadoščala. Teh 7 milijonov kron mestni svet takrat seveda ni našel, našel je pa 5 milijonov za napraviti predor skoz Mon- tuzzo. Ko so se bližale volitve (?) v mestni svet leta 1906, je občinski odbor sklenil predlagati mestnemu svetu, da sc sezida v Trstu 500 do 1000 delavskih stanovanj. To so sklenili predlagati pred volitvami. Vo¬ litve so končale in od 1000 stanovanj sc ni naredilo niti enega. Nizka stanarina in zdrava stanovanja so pa važen življenski problem ljudstva. Stanovanja, ki ne odgo¬ varjajo ne higijeničnim potrebam ne si¬ gurnosti, je treba odpraviti. Treba je vsa delavska stanovanja redno nadzirati, kar se danes ne vrši. Treba je preprečiti špe¬ kulacijo s zemljišči in treba je, da prične občina sama zidati delavska stanovanja. Teh pa ne bomo imeli, dokler ne bomo imeli v občini zastopnikov delavstva. Treba je začeti v občini s socialno politiko. Do¬ sedanji mestni očetje niso znali urediti niti davkov. Kadar niso imeli sredstev na razpolago, so pa odirali ljudstvo. Še leta 1907 so naložili tržaškemu mestnemu in okoličanskemu ljudstvu nad milijon indi¬ rektnega davka na vinu. Ljudstvo se pa ne sme odirati s preve¬ likimi dokladami. Le v malokateri občini plačuje ljudstvo toliko in tako visokih in¬ direktnih davkov kakor v Trstu. Občina naj ima vsa podjetja, ki se tičejo občine v svojih rokah. Meščanstvo in njegovi za¬ stopniki, ki sede v našem mestnem svetu delajo proti temu. Afera občine s tramvajsko družbo, o katerej smo svoječasno natančno poročali v listu, nam je znana in je naj¬ boljši dokaz, da so gospodje v mestnem svetu zoper vsako munieipalizacijo. Nad pol milijona kron bi spravila občina v svojo blagajno, da bi imela tramvajsko podjetje v svojih rokah. In treba je bilo prav so¬ cialističnega časopisja, da se niso naši mestni očetje odiekli zgradbi novih tram¬ vajskih prog in prepustili tej tramvajski družbi, da bi še nadalje izkoriščala občin¬ stvo. Niti zoper draginjo se niso naši mestni očetje resno zavzeli. Delo komisije zoper podraženje živil je bilo za ljudstvo naravnost žaljivo. Gospoda se je šalila z bedo ljudstva. V trenutku, ko so imeli sklepati naj bi se prepovedalo trgovcem z ribami, da bi pošiljali ribe iz Trsta, ko jih ljudstvo ne more tako drago plačevati, kakor trgovci zahtevajo, so uprizorili gosp. v mestnem svetu razpravo o svobodi. Stvar je naravna. Trgovci ostanejo trgovci tudi kadar so v mestnem svetu. In neka¬ teri mestni svetovalci, ki imajo odločati v mestnem svetu o koristi ljudstva, so ob enem največji izkoriščevalci tega. V mest¬ nem svetu sede sedaj sami zastopniki me¬ ščanstva in skrbe za meščanske koristi. Le včasih narode kot tisti, ki vki ade beraču desetico in mu da potem vinar miloščine. Za delavska stanovanja in druge koristi delavstva niso imeli nikdar denarja. Imeli so ga za meščansko gledališče «Verdi», kateremu so dajali 50.000 K podpore. — Imeli so ga za predpustne maškarade za veselice društva «Lega Nazionalc® i. t. d. Občina in deželni zbor kakoršna sta sedaj v kapitalističnih rokah, ste za delavstvo dve čisto navadni izkoriščevalni inštituciji. V deželni zbor in mestni svet mora po¬ slati delavstvo 'svojo kontrolo, ki bo nad¬ zorovala delo meščanskih strank in silila v občino delavsko socialno politiko. Nov volilni red, na podlagi katerega se bodo vršile prihodnje deželnozborske volitve, nudi delavstvu priliko si izvoliti svoje za¬ stopnike, ki bodo rečeno kontrolo vršili. Tukaj raztolmači govornik nov volilni red. Posebno se bavi. z delavsko kurijo v kate¬ rej ne bodo imeli pravice glasovati oni, ki glasujejo v prvih treh razredih, ter z vo¬ lilno dolžnostjo. Delavstvo je sprejelo tudi to volilno pravico, ki ni enaka in splošna, ampak potom katere moramo preprečiti kapitalistično izkoriščanje občine in ljud¬ stva. Vladni načrt volilne reforme je do¬ ločal za okolico 15 mandatov. Vsled kom¬ promisa med slovenskimi in italijanskimi narodnjaki, bo pa imela sedaj okolica samo 12 mandatov. Prvemu volilnemu razredu so odvzeli enega, drugemu pa, delavskemu volilnemu razredu pa dva mandata. Slovenski narodnjaki so še vsikdar, kadar so naredili kak kompromis oškodovali de¬ lavstvo in narod sploh. Tako so prodali liberalci in klerikalci na kranjskem narod 50 nemškim veleposestnikom, katerim so za vedno zagotovili 10 poslancev v dežel m zbor. Tako so naredili klerikalci na Goriš¬ kem in narodnjakarji v Istri. V imenu naroda izdajajo narod in delavstvo. V imenu demokratizma in svobode dela pa organizujejo krumirstvo v korist italijanskim delodajalcem. Vse sedanje in dosedanje delo slovenskih narodnjakov je proti socialistično, tedaj proti delavsko. Na shodu dne 25. pr. m. so povedali, da bodo kandidirali tudi v de¬ lavskem razredu v mestnih volilnih okra¬ jih. V IIi. in 11. volilnem razredu, v katerih je tudi veliko slovenskih volilcev, tam ne bodo kandidirali. Proti delavstvu se bodo bojevali, proti italijanski buržoaziji ne! Pravijo, da bodo kandidirali zato, da bodo lahko delali kompromise pri slučajnih ožjih volitvah. Kravjo kupčijo hočejo delati z glasovi svojih pristašev. Socialna de¬ mokracija nima nič skupnega ne z italijan¬ skimi ne s slovenskimi narodnjaki. Ako hočejo prodajati glasove svojih volilcev naj se obrnejo do ital. nacijonalnih volilnih kupcev. Delavstvo slovensko in italijansko si bo znalo že samo izvojevati svoje pra¬ vice. Slovensko ljudstvo nima nobene ko¬ risti od boja slovenskih narodnjakov zoper socialno demokracijo. Ako bi propadla socialna demokracija, bi se ojačil samo največji sovražnik Slevencev in delavstva t. j. italijanski nacijonnlizem. Kdor se bo¬ juje zoper socialno demokracijo v Trstu, koristi samo italijanskim šovenistom; Slo¬ venski narodnjaki imajo pred seboj le se¬ bične in strankarske interese. Njim je stranka in osebe nad vse. V deželnem zboru in mestnem svetu niso znali vršiti svoje naloge. Bojevali so se za abstraktno na¬ rodno idejo in so pozabili na živ narod. Od italijanskih nacijonalcev niso znali iz¬ siliti ničesar za narod, sedaj 'zahtevajo od socialne demokracije, ki sama nič nima, da jim da hkrati vse. Pri prihodnjih vo¬ litvah bodete postavili italijanska in slovenska socialistična stranka skupno kandidate v mestu in okolici. Kakor razredno zavedno delavstvo, bo moral vsak, ki je prijatelj delavstva, in ki hoče, da pride v mestni svet krepka delavska kontrola, glasovati za te kandidate. Mi pa bomo kot izdajalci naroda vršili še nadalje delo v svrho na¬ predka naroda in delavstva v dosego ena¬ kosti, bratstva in svobode. Sodr. Kopač govori o volilnih sleparijah in o potrebi, da se postavi slovenske so¬ cialistične kandidate tudi v mestnih volilnih okrajih. Sodr. Ferri pravi, da narodnjakarji ka¬ dar vidijo, da si hoče delavstvo zboljšati košček kauha, planejo po tem koščku kruha, kakor lačni psi, da bi mu ga vkradli. Da so taki so dokazali slovenski narodnjaki že večkrat pri raznih stavkah. Ko je še sodr. Regent priporočal, reso¬ lucijo sodr. Milosta, je bila ta enoglasno sprejeta in je sodr. Kermolj v lepih besedah zaključil ta nad vse krasen shod. Bodimo kavalirji! Ker ne mara mo letos nobenega boja s klerikalci, ne imejm 0 ga še s slovenskimi socijalnimi demokrati, OO O “J 1 ^ ^ . v . Podali smo že roko numerično sicer moč Bodimo kavalirji! 1 UUilil OUIO nejšemu političnemu naspi otniku, sezimo y v roke še parlamentarno dosedaj nezasto- panemu, to je jugoslovanski socjalni de- i..::: ip narnfinnnfiru>orl„ mokraciji. Sicer pa je ^ narodnonapredna stranka še špecijelno dolžna revanžirati se Dr. II. Tnmu. Zopet burno pozdravljen pravi, da se strinja popolnoma z izvajanji poročevalca. Nadalje govori o narodnem, gospodarskem in kulturnem vprašanju. Za Slovence je Trst velevažna točka. Napredek socialne demokracije je ob enem napredek sloven¬ skega naroda. Da imamo danes v Trstu veliko število Slovencev, posebno sloven¬ skih delavcev, ni vzrok narodna ljubezen. Gospodarske razmere, mizerja, beda, silijo ljudstvo iz Krasa in Kranjskega v Trst s trebuhom za kruhom. Prav zaradi tega prihaja v Trst proletarijat iz Italije. Da bi naredili sedaj kranjski liberalci in kleri¬ kalci, da bi na Kranjskem teklo samo mleko in med, bi imeli v Trstu kmalu malo več Slovencev. Sodr. Fran Milost. Slov. narodnjaki bodo tedaj kandidirali v delavskem volilnem razredu in ne v meščanskih kurijah. Oškodovali bi radi de¬ lavstvo zastopstva. Ne morejo škodovati italijanskemu meščanstvu, bodo delali zgago med delavci na korist italijanskih in slo¬ venskih izkoriščevalcev ljudstva. Delavstvo bo že znalo, kateri so njegovi resnični pri¬ jatelji. Za krurnirje pa prav gotovo ne bo šlo v boj. Predlaga sledečo resolucijo: Na današnjem shodu zbrano delavstvo poživlja politična odbora jugoslovansko in ital. socialno demokratične stranke, da pri prihodnjih deželnozborskih volitvah posta¬ vita skupne kandidate v vseh volilnih okrajih IV. mestnega in II. in I. okoličan- skega volilnega razreda ter ponovno izraža svoje prepričanje, da je socialno demokra¬ tična stranka edina odkritosrčna zastopnica delavstva, ki naj pri prih. volitvah ener¬ gično nastopi, da si potom te pribori po¬ trebno zastopstvo v deželnem zboru in mestnem svetu. Med tem ko pišejo tržaški uarodnjaki sramotne članke in notice o narodnem iz¬ dajstvu jugoslov. soc. dem. stranke, je ob¬ javil kranjski napredni list ,, Gorenjec ‘ v svoji 47. št. z dne 27. novembra 1908. na naslov narodno-napredne stranke pod na¬ slovom «Bodimo kavalirji® sledeči uvodni članek, ki ga na poziv uredništva tega lista radovoljno objavimo. Bodimo kavalirji! Slovenci živimo v burnih, a resnih časih. Ravno dva meseca bo minulo jutri, odkar je mati zemlja spre¬ jela v svoje osrčje dve po nedolžnem ubiti žrtvi: f Lundra in Adamiča. Mi, ki smo videli impozantni izprevod, kakršnega doslej ni in najbrž ne bo za¬ znamovala slovenska kronika, smo stali ob odprtem grobu narodnih mučenikov pri Sv. Križu pod vtisom v srce segajočih in bodrečih govorov ... Ljudstvo je plakalo, ko je govoril ljub¬ ljanski župan Ivan Hribar. Historični mo¬ ment njegovega govora je bil, ko je pove¬ dal, da ni daleč čudež, ki ga tvori Lun¬ drova in Adamičeva po nedolžnem prelita kri: čudež bratovskega objema slovenskih političnih strank. Srce se nam je takrat krčilo, obljubljali smo in — prisegali . .. Hribarjeve želje so sc deloma že izpol¬ nile'. Sumina summarum: rezultat prošlih dveh mesecev pokazuje, da je gosp. župan, ki je obenem državni poslanec in načelnik izvrševalnega odbora naše narodno-napredne stranke na Kranjskem, izrekši zgoraj ime¬ novane krilate besede, zadel pravec, ki glboko sega v slovensko srce in mozeg. Dokaz : dogodki zadnjih dni... Ampak eno je, kar treba povedati na ves glas. — Podala se je rodoljubna roka političnemu klerikalnemu nasprotniku, po krvi Slovencu, a podala se doslej ni brez¬ pravnemu slovenskemu proletarcu, organi¬ ziranemu delavcu, ki je združen v jugo¬ slovanski socialnodemokratični stranki. Ali niso ti slovenski delavci tudi kri naše krvi, naši pravi slovenski bratje ? Ali nismo videli organiziranega slovenskega delavca stopati pred krsto 1' Lundra in Adamiča — več nemških listov je pisalo, da je bilo teh naših bratov čez 2000 po številu? Ali ni njih voditelj povdarjal ob odprti gomili, da so slovenski proletarci solidarni s slovenskim ljudstvom? Kaj hočemo več? Zatajiti ob teh resnih časih teh svojih bratov ne moremo. Kora¬ kali so z nami, pridružili so se nam, sicer oficijelno nepovabljeni, a čutili so se sinove do dna duše užaljenega slovenskega naroda. Mi si^ razlagamo, da drugače sploh ni bilo mogoče. L T tajiti jih ne moremo in ne — smemo. So pač del našega slovenskega te¬ lesa. Obračamo se na zgorajšnjo adreso. Ondi je razvidno, na koga apeliramo. i>odimo kratki! Pred durmi so dopolnilne deželnozborske volitve na Kranjskem. Mi, ki smo pristaši narodno-napredne stranke’ nočemo v teh resnih časih nobenega stran¬ karskega boja, ker dosedaj še nismo dobili nikakega zadoščenja za 20. september. Slovenska ljudska stranka je postavila oficijelno ze po vseh krajih na deželi svoje kandidate. A kake? V vseh desetih okra¬ jih niti enega delavca, ona je postavila duhovnike, profesorja, zdravnika itd. Raz¬ vidno je iz tega, da ona ne umejc, oziroma noče umeti duha časa, dasiravno veljaj splošna kurija doslej brezpravnim, t. j. delavcem. Deset mandatov na deželi, enega v Ljubljani. Enajsti mandat v splošni kuriji pravijo — pa je last naše narodno- napredne stranke. Priznavamo gigantiono požrtvovalnost narodnonapredne stranke v današnjih zgodovinskih dneh. Tudi upošte¬ vamo, da pri njenem gospodarskem orga¬ niziranju ni utegnila intenzivneje zanimati se za bližajoče dopolnilne deželnozborske volitve. Čast ji, če vodi boj za gospodarsko osamosvojo s tako energijo. tej stranki za idrijski mandat itd. Usluga za uslugo. Denimo roko na sice in recimo; srajca nam je bližja kot suknja. (’e je na¬ rodnonapredna stranka že pred letom p 0 . nujala socijalistom dva mandata v občinski svet ljubljanski, v očigled da ima narodno¬ napredna stranka v svojem program u splošno in enako volilno pravico, katere pa žalibog za doželni zbor nismo dosegli in s tem izključili od deželnega zakono- dajstva okrog 8000 organiziranih delavcev, se predlaga, da se mandat v splosni kuriji v Ljubljani ponudi slovenskim delavcem, t. j. soc. dem. stranki. Izvršil bi se na tak način v slovenski zgodovini velevažen čin, kateremu ni pri¬ mere nikjer. Narodnonapredna stranka na Kranjskem bi si s tem korakom stekla nesmrtnih zaslug. Kavalir sem in kavalir hočem biti! Mi pa končamo z besedami Ilije Guteša: < Daj o mili bože, da se svi Slaveni slože». Odprto pismo gospodu ANDREJU GABRSCEKU, dež. poslancu, lastniku tiskarne itd. v Gorici. Leta 1905 ste me napadli anonimno in zavratno v „Slov. Narodu ‘ v Ljubljani in od takrat naprej anonimno ali s podpi¬ som napadate mojo osebo brez vsakega razloga, menda edinole zato, ker se me bojite. Bili ste 12 let v najtesnejši zvezi z dr. Antonom Gregorčičem. Ta Vam je ustvaril Vašo ekonomično eksistenco s tem, da Vam je prepustil tiskarno, da Vas je pri Vašem podjetju pri vsaki priliki podpiral in da Vas je podpirala cela Gregorčičeva duhovska in posvetna stranka. Imenovali ste ga svojega očetovskega prijatelja in vsaka beseda, vsak njegov migljaj Vam jo bil svet, tako polni hvaležnosti ste bili do njega. Tega oboževanega moža sedaj brezvestno psujete in pljujete. Sami ste zatrjevali o njem, da je vsak krajcar žrtvoval v nrodne in šolske namene, danes mu pa očitate, da se pase na ljudske stroške. Pustili ste dr. Gregorčiča zaradi mene. Trdili ste leta 1899 in nekolikokrat potem, da se ima zahvaliti ves gospodarski preporod na Go¬ riškem meni, da sem edini človek, kateri je za delo, in da bi še tega hoteli odstra¬ niti. Ponovno ste trdili, da je bilo to povod, da sto se ločili od dr. Antona Gregorčiča. Ko je bilo moje gospodarsko delo kon¬ čano, sem Vam prepustil brez vsakega odpora Trgovsko-obrtno zadrugo, Goriško ljudsko posojilnico, Narodni sklad. To Vam je dalo v drugič gospodarsko podlago, brez katere po mojem prepričanju niti ne morete eksistirati. Kakor dr. Antona Gregorčiča, tako v zahvalo za moje delo in trud psujete tudi mene ter me opljujate z lažmi in obreko¬ vanjem, kolikor morete. Leta 1895 ste me izvabili s praznimi obljubami v politiko in leta 1897 ste me izvabili iz sodne službe z besedami: (< P(e' pričani smo, da brez tebe ne moremo iz¬ vesti Trgovsko-obrtne zadruge, kakor smo goriški Slovenci že dolgo let želeli imet 1 tak zavod, tako vemo, da ga brez tebe nismo imeli in ga ne bomo imeli®. Leta 1900) ste me pregovorili, naj kandidiram za /'. Henrik. Tuma. Domače stvari. Odgovor ..Edinosti". Hoteli smo pravkar odgovoriti naši tetki, ko smo do¬ bili sledeče pismo od dr. Tume, ki ga prav radovoljno objavimo: «Prcdvsem na vprašanje, kako se kaj počutim v družbi socijalnih demokratov, odgovor: vsekako bolje, nego na strani slovenske liberalne narodnjaške inteligence. In kar naravnost tudi povem, da me ni sram sedeti poleg človeka, katerega je morda svoj čas gospodarska beda in zane¬ marjena vzgoja spravila v konflikt z za¬ konom. Ne morem sicer trditi, da libe¬ ralna in naprednjaška gospoda v take konflikte prihaja, nasprotno se jih skrbno izogiblje, zato pa tudi pod zaščito zakona dela veliko večje krivice in grehe nad prostaki z ljudstvom. Saj je to glavni razlog, biti v politični družbi liberalnih nacijonal- cev. Kar naravnost povem vsej politični liberalni in narodnjaški gospodi, da sem se grozno varal nad njeno inteligenco, kakor sem se nasprotno učil sredi delavcev-so- cijalnih demokratov spoštovati samostalne nazore. Mnogokrat, ko se posvetujem pri sejah in konferencah z zaupniki socijalno- demokratične stranke, se s presenečenjem spominjam na one čase, ko sem posedal v sejah in posvetovanjih goriške inteligence, ki je vodila politiko, in primerjaje drugo z drugim sem dobil, da je dejansko inteli¬ genca priprostih ljudi višja in boljša od one. Gotovo se gospodom zdi ta sodba gorostasna. No, nikdo drugi nego veliki Tolstoj je precej istega mnenja. Nikomur ne očitam pomanjkanje strokovne izobrazbe, nikomur jako zamotane, razvite ideologije, pač pa pomankauje zdravega razama, ne¬ sebičnosti in odkritosrčnosti. Če je tudi rabil sodrug Ferri izraz «psi», je storil to očitno, v javnem zborovanju. Vodilni krogi slovenske politične inteligence, pa si ne upajo javno in jasno izreči ali podpisati svojih psovk in laži marveč anonimno v »Slovenskem Narodu', „Soči , »Gorici , »Edinosti" itd. kradejo čast poštenemu člo¬ veku na najbolj podel način. Kar sem na shodu govoril, seveda ne v smislu zavitega nepoštenega poročila „Ed.“ tudi podpišem. Ne bodem pa polemiziral z mazači iz uredništva »Edinosti' pač pa sem pripravljen in to na javno korist in v pouk našega ljudstva — voditi stvarno kolikor toliko znanstveno polemiko z gospodi, ki vodijo stranko. Tora j prav pošteno Vas poživljam na dvoboj z uma svitli meči. Ako tega ne sprejmete, pač pa dovolite zavratno pisavo plačanim Vašim urednikom — potem ste krivi podlosti, altro che Ferri. Torej na dan gospodje! Ob enem si zapomnite, da krik abasso ščavi tako hitro ne poleže, ker ga Vi šču¬ vate in gojite z Vašim narodnjaštvom in krumirstvom ! Sodrugu Ferriju velja torej le opomin, naj ne rabi takih izrazov (državni poslanci v pailamentu često rabijo še mnogo hujše!) politični naši inteligenci pa najstrožja ob¬ sodba radi nizkega, jezuitskega načina, kako se brez političnih načel poslužujejo najin¬ timnejših in podlih sredstev, da bi nasprot¬ nika ubili materijalno in moralno. Dr. H. Tuma. Polom socialne demokracije. To sanjajo narodnjaki vedno od kar jim strankarska strast ne dovoli več samo¬ stojno misliti. Med italijanskimi sodrugi v Trstu se je zgodilo res nekaj zelo nepri¬ jetnega. Nekateri sebičneži, ki prihajajo na¬ vadno v stranke takrat, kadar so te že močne in upajo potom teh utešiti različne svoje ambicije, so naredili zaradi teh am¬ bicij stranski razkol. Vlekel se je_ta razkol v stranki kakih 18 mesecev in priznati moramo, da je stranki škodoval. V pon- deljck 23. t. m. se je vršil v Delavskem domu shod italijanskih sodrugov in se je na tem izkazalo, da je onih, ki so netili razkol zelo malo. Na tem sestanku, na ka¬ terem sta sodr. Pittoni in Oliva naznanila, da izstopita iz izvrševalnega odbora in da dasta stranki državnozborske mandate na razpolago, sc je sprejelo demisije politič¬ nega odbora ter izvolilo 15 sodrugov, ki imajo reorganizirati stranko in sklicati v kratkem deželno konferenev. Mi upamo, da se temu odboru posreči pomiriti duhove in spraviti stranko zopet v pravi tir. Tudi se je na tem shodu poročalo, da bo list »Lavoratore prenehal v mesecu decembru izhajati. Mi in z nami vsi pošteni in zdra- vomisleči Slovenci moramo ta razkol in prenehanja izdajanja „Lavoratora“ najgloblje obžalovati. Od napredka italijanske so- cijalne demokracije je mnogo odvisen napredek slovenske socialistične stran¬ ke, a ob enem tudi napredek in razvoj slovenskega naroda v Trstu. Da ni bilo italijanske socialne demokracije, ne bi mi Slovenci vživali v Trstu sedaj še tiste svobode, ki jo po pravici vživamo na našo splošno korist in niti tistih o učnih moči v Ciril-Metodovi družbi ne bi bila vlada dovolila, da ni bilo na Dunaju 4 sociali¬ stičnih mesto ital. nacionalističaih poslan¬ cev. List »Lavoratore" je bil edini itali¬ janski list v Trstu, ki je odkritosrčno za¬ govarja! vse upravičene zahteve tržaških Slovencev. Poraz italijanskih sodrugov, bi bil zelo neugoden za tržaške Slovence. — Sicer pa moramo priznati, da dosedaj niso tega razkola občutile popolnoma ničesar naše strokovne organizacije in niti ne ju¬ goslovanska socialnodemokratična stranka, ki se vsled trajnega dela množečih se naših sodrugov vedno bolj razvija in napreduje. Veselje gospode okolu »Edinosti" ob v javnost spravljenem razkolu med ital. sodr. je ravno tako zoperno in smešno, kakor veselje dolžnika, ki se veseli bolezni svo¬ jega upnika ker upa, da ga bo za kratek čas pustil pri miru. Sicer pa naj bo gospa »Edinost' prepričana, da sodr. Pittoni ni govoril zato, da bi imponiral slov. narod¬ njakom ampak da bi spravil stranko zopet v pravi tir. Želimo sodr. Pittoniju, da se mu tudi ta korak posreči in upamo, da bomo zopet kmalu kakor dosedaj skupno nastopili slovenski in italijanski socialisti na bojno polje za pravice ljudstva in proti slovenskim in italijanskim izkoriščevalcem delavstva jn ljudske nevednosti. „Gorio:i" in ..Soča" blamirani. Sodrug Tuma je na shodu v Dobravljah naznanil, da je glavarstvo že preklicalo propoved točenja novega vina, in je tudi natančno povedal, iz katerega razloga in od katere osebe je prepoved izšla. Letak vi¬ pavskim vinorejcem je bil dotiskan seveda, prodno je bilo znano, da je prepoved pre¬ klicana, ter se je na shodu izrecno reklo, da se dotični del resolucije ne izpremeni, ker oficijelno še ni naznanjena prepoved. Gospodje okoli »Soče in »Gorice" so menda precej pozno izvedeli o tej prepo¬ vedi, ker se ni nikdo brigal, da bi kaj storil, dočim je bil shod v Dobravljah že davno sklenjena stvar. Na shodu pa se je povedalo že naprej, da si bodo gospodje poslanci klerikalne in liberalne stranke zasluge, kdo je izposloval preklic prepovedi točenja novega vina, med seboj trgali iz rok. In tako je res. »Soča" trdi, da je za¬ sluga liberalnih poslancev, »Gorica" pa trdi, da je zasluga klerikalnih poslancev, da se je prepoved preklicala. Nobeden pa noče povedati, da je to zasluga goriškega okrajnega glavarja, grofa Attemsa, ki raz¬ mere kolikortoliko pozna, ki je imel prazne blagajnega šolskega sveta in je vedel, da izvira praznota iz gospodarske krize v de¬ želi, posebno, ker se novega vina ne more prodati. Sicer pa je bil shod sklican zaradi vinske krize sploh in bi bilo dobro, ako gospodje poslanci obeh strank kaj store, da se vinska kriza v naši deželi temeljito reši. Po časnikarskem prepiranju pa gotovo do tega ne pridejo. Pogorel je naš nedeljski shod. 25 oseb, večina Italijanov, je bilo na tem našem shodu. Tako je pripovedovala »Edinost ‘. In zaradi tega ker je pogorel, se je »Edi¬ nost" bavila s tem shodom kakor še z no¬ benim drugim našim shodom. Zaradi teh 25 oseb, ki so bile na shodu in ker so bili to Italijani, niso razumeli niti kar se je govorilo, se bavi obširno tudi »Slovenski Narod", ki je zapazil, da je sodr. dr. Tuma na tem shodu imenitno dokazal, da je res zašel v socialno demokracijo. S tem po¬ gorelim shodom se je bavila tudi »Soča' in zaradi tega nad vse klavrnega shoda skličejo slovenski narodnjaki za nedeljo v Narodnem domu javen shod z dnevnim redom: Tržaško slovenstvo in socialna de¬ mokracija. Narodnjakom baje ni všeč, da smo tako pogoreli. Nedeljski plamen v De¬ lavskem domu je tudi njih nekoliko ope¬ kel in sedaj iščejo različna zdravila, da bi utešili opekline, ki jim jih je prizadjal ta naš nedeljski pogoreli shod. Verjamemo. Ni všeč narodnjakom, da so naši shodi tako klaverni kakor je bil nedeljski. 2f» osebje seštel poročevalec »Edinosti" na našem nedeljskem shodu. »Edinost" ima že od nekdaj napako, da pošilja na naše shode poročevalce, ki ne znajo šteti, ki so kratkovidni in ne razumejo figo od vsega kar se na naših shodih govori. Za več sto oseb se je bil vštel poročevalec »Edinosti I in med govori je baje študiral, kako bi ohranil »Edinosti'] prvo mesto med stalno blamiranimi in lažnjivimi listi. Mož je do¬ segel svoj namen popolnoma. »Edinost ni objavila niti ene vrstice resničnega o našem shodu. V t orek 24. t. m. je priobčila »Edinost ‘ med brzojavnimi poročili notico, da je bil pri ožjih volitvah v III. razredu v okraju Milje-lzola itd. v istrski deželni zbor iz¬ voljen naš sodrug učitelj Zorzenon. Volitev je bila končana %e v soboto dne 21. t. m. V nedeljo so vedeli že vsi in v .... torek je srečno poročala o tem tudi »Edinost . Poštenje ..Edinosti"! Dne 20.t.m. je imela »Edinost" poročilo o predavanju, ki ga je imel sodr. dr. Dermota v goriški Narodni prosveti o individualizmu. Poro¬ čilo samo na sebi ni pametno niti duho¬ vito. Ne bi se bavili z njim, da ni zlobno in da nima posebnega namena, Predavanje samo je bilo popolnoma znanstveno ; z vsakdanjo slovensko politiko ni imelo prav nič opraviti; osobito se predavatelj niti z besedico ni dotaknil socialno-demokratične stranke. In poštena »Edinost" se je zlagala kar na celem, da «sc je skozi vse preda¬ vanje vlekla rdeča nit socialno-demokraškega agitovanja» ! Zlagala se je, da je preda¬ vatelj rekel: «edino prava stranka je socialno-demokratična stranka*! Zavoljo tega je poročilo zlobno, ker je lažnjivo. Posebni namen pa tiči v zadnjem odstavku dopisa. «Narodno prosveto* opozarja, naj ne nudi političnih predavanj o domačih sporih. Ali ga vidite policaja? «Narodna prosveta* je kulturno društvo; s politiko se ne ukvarja. Ce bi se, bi prekoračila de¬ lokrog svojih pravil — in politična nadzo¬ rovalna oblast bi ji segla za vrat z neu¬ smiljeno roko... O, kako ostuden je Tvoj namen, kako podla je tvoja poštenost, »Edinost"! Zaradi tega, ker je predavatelj socialist, denunciras društvo, ki je vendar čisto nedolžno na tem. Tržaško narodnjaštvo in policija sta si pač brat in sestra. In to smo hoteli pokazati na tem slučaju. Novo narodno podjetje ! Ober- narodnjak Gabršček v Gorici dela reklamo za svojo tovarno, v kateri proizvaja milo, in zahteva, da Slovenci podpirajo narodno domačo industrijo s tem, da se umivajo z njegovim produktom. Ako je to milo res tako narodno-slovensko (ampak dvomimo, ker mu srca mi ne delamo), naj nam pove obernarodnjak Gabršček, čemu stoji na in- seratih znamka «caprasole» na prvem mestu, in šele na drugem «koza s solncem*! Zakaj zapostavlja oče vseh goriških Sloven¬ cev in največji založnik rodoljubnih pen slovenščino za laščino na produktu svoje tovarne ? Ali prodaja svoj produkt med Italijani tudi kot «naroden» pridelek? Svetovali bi Gabrščku, naj skrbi manj za narodnost svojega produkta in več za ka¬ kovost; kajti gospodinje zabavljajo, da je z njegovim milom vkljub narodnosti — žajfa! Krvavi dijaški pretrpi so bili v nedeljo na Dunaju. O izgredih se poroča: Ob V 2 II. se je v avli dunajskega vseuči¬ lišča zbralo okrog 200 italijanskih dijakov, ki so peli italijanske pesmi in klicali «Evviva 1’universitk italiana!* Zbralo se je mnogo nemških dijakov, ki so jeli zmarjati Italijane. Nastal je prepir, iz prepira pretep. Naenkrat je bilo slišati nekoliko strelov iz samokresov. Pravijo, da so streljali Italijani, katere so potem Nemci potisnili na rampo pred vseučiliščem, kjer se je pretep še nadaljeval. Končno je policija na konjih razgnala dijake. Pri pretepu je bilo baje 200 italijanskih in 1200 nemških dijakov. Ranjenih je bilo 27 oseb. med njimi dve italijanski dijakinji. Zaradi tega se vrše demonstracije po vseh ital. mestih. Tudi v Trstu so priredili te dni ital. dijaki demonstracije po mestu. V nedeljo se vrši v Politeama Rossetti shod za ital. vseučilišče v Trstu. Dunajski listi pšiejo, da je ital. pravna fakulteta v Trstu že osigurana. Priklopiti se jo name¬ rava trgovinski akademiji Revoltella. Do vseučilišča imajo Italijani pravico in mi slovenski socialisti smo seveda zato, da bodi sedež temu veučilišču Trst sam, ki je za to najbolj primeren. Vspehi Klofača in Burivala. Pri volitvah v provizijski fond državne železnice ki so se vršilo meseca oktobi'a t. 1. so bili izvoljeni sami socialni demokratje, ki so dobili nad 50.000 glasov. Krščanski socialci so dobili okolu 3000. V Tržaškem okraju so dobili socialni demokratje 2394. Slovenski narodnjaki pa 10 (Šestnajst) glasov. Kaj bi bilo šele da nista prišla Burival in Klofač v Trst. Devetinosemdeseti socialistič¬ ni poslanec je izvoljen za avstrijski državni zbor. V petek je bila v Inomostu ožja volitev med socialnim demokratom sodrugom Holzhammrom in nemškim nacio- nalcem dr. Rohnom. Dobil je Holzhamnier 2416, Rohn pa 1960 glasov. Torej je so¬ cialna demokracija celo na Tirolskem si¬ jajno napredovala. Velik škod železničarjev se je vršil v nedeljo dne 22. t. m. ob 37s uri popoldne v Delavskem domu v Trstu. Najprej je poročal sodr. Weigel v nemškem jeziku o vsehjpridobitvah železničarjev potom svoje organizacije. Drugi je govoril v slo¬ venskem jeziku sodr. •/. Kopač. Nadalje so govorili še različni železničarji. Obširno poročilo sledi. Favoritizein v prosti Inki. V nedeljo dne 22. t. m. ob 10. uri zjutraj, so imeli delavci mehaničnega oddelka glav¬ nih skladišč shod na katerem so razpraljali o favoritizmu, ki je prešel v prosti luki naravnost v ostudi zistem. Na tem shodu sta govorila med drugimi sodruga Novak in Milost F. Delavci so spejeli resolucijo v kateri protestirajo zoper tak favoritizem ter molili so deputacijo treh mož, ki naj o vsem tem zoperstavljanju najboliših de¬ lavcev poroča predsedniku zadruge glavnih skladišč princu Ilohenlohu. Deputacijo bo spremljal poslanec sodr. Pagnini. V Depu¬ tacijo so bili izvoljeni sodrugi Peterin, Mauro in Novak. Tudi o tem favoritizmu spregovorimo i - esno besedo prihodujič. Istrski deželni zbor je sestavljen po novih volitvah sledeče: 24 italijanskih 18 slovenskih nacijonalcev in dva socialna demokrata sodruga Rittossa in učitelj Zorzenon, ki je bil pri ožji volitvi izvoljen v III kuriji v okraju Milje v soboto 21. t. m. Kompromise koristil taktično ita¬ lijanskim nacijonalcem. DOPISI. GORIŠKO. Gorica. Krajna politična organiza¬ cija V Gorici vabi vse zaupnike goriške, posebej predsednike in tajnike krajnih po¬ litičnih organizacij v Pogori, Mirnem, Sol¬ kanu, Vrtojbi, Sovodnjem, da se oglasijo polnoštevilno v društvenih prostorih v Go¬ rici, Via Teatro št. 20, I. nadstropje, v nedeljo ob IOV 2 dopoldne zaradi posveto¬ vanja o kolportaži in ureditvi denarnega prometa. Sovodnje. Javen ljudski shod se vrši pri nas v nedeljo dne 28. t. in. oh 3 urah popoldne v prostorih Josipa Kodermaca. Predaval bo sodr. dr. Tuma o.predmetu: »Kmečko posestvo in so¬ cializem". Nihče naj ne manjka. Divača Davno je že tuk. delavstvo na železnici organizirano. Sedaj bo treba tudi našega tuk. kmeta iztrgati iz rok meščan¬ ske liberalne in klerikalne stranke ki kmeta samo izkoriščati v egoistične kapitalistične namene. Tako smo sklenili, da skličemo na nedeljo dne 6. decembra popoldan javen ljudski shod na katerem bo govoril naš sodrug dr. H. Tuma. Delavce in kmete vabimo, da se že sedaj pripravijo na ta shod. Šempolaj. Dne 22. t. m. se je vršil v Sempoluju zaupni shod, da se vstanovi krajno organizacijo v Sempolaju. Udeležba na tem shodu je bila prav lepa. Prišli so tudi kmetje in delavci iz sosednih vasi, kar znači, da se je počel tudi kraški trpin zanimati za socializem. — Predsedoval je shodu sodr. Josip Gabrovec. Prvi je poro¬ čal sodr. Prijatelj. Krasno in temeljito je naslikal položaj v katerem se nahaja bedni kraški kmetič, katerega so farbali pri zad¬ njih deželnozborskih volitvah liberalni na- 4 DELAVSKI LIST rodnjaki z raznimi obljubami ga oblekli za časa volitev v kmečko agrarno suknjo. Od liberalnih shodov so pa ostale le obljube. Priporočal je nadalje, da bi se kmetje in delavci združili in skupno delovali v prid svojih koristi. Sedanji način produciranja in delitve blaga je krivičen. To vprašanje bo treba kmalu rešiti ako se bo hotelo preprečiti grozno bedo na eni in razkošno bogastvo na drugi strani. K temu se pri¬ pomore veliko z ustanavljanjem konsumnih zadrug. Veliki vzrok sedanje vedno rastoče draginje tvori tudi mala trgovina. Ako bi imeli zadruge, bi kmet prodajal sam ter, imel pri tem še vedno več dobička in delavec tudi, ker bi kupoval blago še vedno bolj po ceni. Sodr. Prijatelj se je dotaknil vprašanja glede velikih množin vina na primorskem, katerega kmet ne more prodati, vsled če¬ sar se nahaja kmet v stiski. Posedujoči sloji narekujejo mu naravnost za katero ceno ga sme prodati. Kmet ni tedaj niti gospodar ceniti sam svoje vino. Tudi de¬ lavec ne sme danes še sam ceniti svojega dela. V severnih avstrijskih deželah, kjer ni vinogradnikov ne morejo ne kmetje ne delavci vina piti. Cene so previsoke. Pri nas na jugu je pa toliko vina da kmet ne ve kam bi se obrnil da bi ga prodal. — Zatoraj bilo bi koristno, da bi se našel trg za prodajo vina. To bi se lahko uredilo na podlagi konsumnih društev. Kraški vino- rejci bi se morali vsi organizirati. Samo po tej poti bi si lahko zboljšali svoj po¬ ložaj. Večkrat se pravi, da je delavec za¬ voljo zahtev glede plač provzročitelj dra¬ ginje. To ni res. Da vlada pri nas (kakor tudi drugod op. ur.) draginja ni, da primor¬ ski kmetič ne more prodati vina, tiči krivda kje drugje. Kapitalizem, ki tlači delavca tlači tudi kmeta. Tudi je nujno potrebno, da si pribori tudi delavstvo zastopstvo v deželnem zboru. Izsiliti moramo od gospo¬ dujočih slojev, splošno, tajno in direktno volilno pravico za deželne zbore in občine. Današnji deželni zbori in občine so za kmeta in delavca navadni izkoriščevalni zavodi. Združimo se in združeni nastopimo v boj za naše koristi. Kato je govoril sodr. Mozetič. Govoril je o narodnosti in mednarodnosti, ter za¬ kaj se mora delavstvo mednarodno orga¬ nizirati. Socialna demokracija ni protina- rodna. Noben socialni demokrat ni naspro¬ ten napredku svojega naroda. Napredek socialne demokracije, je napredek vsakega naroda, tedaj tudi našega. Največji sovraž¬ niki naroda so narodnjaki sami. Socialistično delavstvo je izvojevalo splošno volilno pra¬ vico. Socialna demokracija je priborila tudi, da je vlada predložila načrt zavarovanja za starost in onemoglost. Dve leti je mi¬ nulo od zadnjih državnozborskih volitev, slabe letine so povzročile kmetu obilo zla, kraji kateri ležijo v livadah so dobili seno zastonj, a kraški kmet je moral prodajati živino radi pomanjkanja krme. Deželni zbor goriški katerega homatije so vam znane ne deluje več, bolje bi bilo da bi ne bil nikdar deloval, veljal je deželo goriško okroglih 15—20.000 kronic, za katero svoto bi se naredilo lahko marsi- kako pot do nepristopne vasi na Krasu. Liberalci ln klerikalci na Kranjskem so sedaj v tesnem objemu. Dr. Taučar se je spokoril in korakal k dr. Šušteršiču pod zastavo miru in sprave, od katerega je baje dobil blagoslov. Tudi pri nas se lahko zgodi kaj tacega, da bo šel Gabršček k Gregorčiču po blagoslov, Biti moramo pre¬ vidni. Ker so se liberalci zbali vršiti svo¬ bodomiselno agitacijo vršimo jo mi. Danes smo prišli da ustanovimo v Št. Polaju krajno organizacijo soc. dem. stran¬ ke. Prišli smo, da prepričamo in poučimo kmetsko delavsko ljudstvo o naših nazorih in o sredstvih katere moramo uporabljati v boju za naš obstanek in napredek ljud¬ stva. Na delo tedaj in bodočnost jo naša. Na predlog predsednika sodr. Gabrovica so bili izvoljeni v odbor krajne organiza¬ cije sledeči: Predsednik Josip Gabrovec. Odborniki: Miha Škerk,Ivan Dorbež, Ivan Kozmina, Ivan Kocman. Ker se ni javil nihče k besedi, je preds. ob 6, uri zvečer zaključil shod. NB. Po shodu dne 1. t. m. se je župan g. Kosmina v Sempolaju izrazil, da ne bode dopustil, da bi se še kedaj sklical shod v Sempolaju. Mi mu pa mirno odgovorimo da njegove pretnje nas nič ne strašijo. Mi bomo še sklicevali shode v Sempolaju. Delavsko gibanje. Čevljarski delavci so vabljeni na shod ki bode dne 6. decembra t. 1. ob 3. uri popoldne v Delavskem domu. Pridite vsi! Shode ste| priredili pretekli torek in sredo podružnice 1. in 3. železničarske organizacije, na katerih sta poročala sodr. Kopač in Falk. Shoda sta bila izredno dobro obiskana. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel & Comp. ulica della Zonta 8. .< £ ,,Delavski List se prodaja: T Pulju: v tobakarnah ZADNIK, ulica Promontore; BLAKA, ulica Giovia; Zanon, Čampo Maržo; CAMUFO, ulica lircolazione del Arsenale; BENUSSI, ulica Sisiano; PETAROS, Corso Francesco Giuseppe I. T Gorici: v tobakarnah: SCHVVARZ, ul. delle Scuole, KREBEL, ul. Rabata in BAIT, ul. Camposanto. IVAN HOVANSKI ul. Corno 22. V Podgori: v tobakarnah SKOČIR ANE in PREGARO JEREE. Vrtojba: FABIAN FRAN. tob. Nabrežina : v delavskih konsumnih zadzugah. Jesenice: MARIJA NOVAK, Gostilna pri Masarju. Gabrovica: FURLAN BENEDIKT tob. Nadalje, se prodaja v TRSTU, in v okolici v vseh važnejših tobakarnah. Gostilna „Alla Lealta“ ANTON SAiTZ ulica delle Aeque PEKARNA IN SLADČIČARN* Dominik Milanič TRST, ul. della Ouardia št. 24. Vina najfinejša, domača kuhinja Družinske zabave. . ~ Čitajte »Delavski List". Kruh vedno svež I. vrste konfekcij oniran večkrat na dan potom lastnega higijenič- nega sistema. -VELIKA ZALOGA =at Likerjev v steklenicah. Gostilna f9 Časa dei Popolo 6 € (Zadružna delavska gostilna) Trst, til. S. JLazzaro in ul. S. Caterina Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. = Cene zmerne. = Shajališče zunanjih s