V Trstu dne 27. Novembra 1908.
St. 48.
* Izhaja v Trstu vsak
= petek popoldne =
Uredništvo in upravništvo
ulica Boschetto št. 5.11. nad.
11570
J
Delauski bist
Posamezna številka
= 6 vin. =
Inserati po dogovoru.
Naročnina za celo leto
4.20 K., pol leta 2.10 K.,
četrt leta 1.05 K. - Ino¬
zemstvo več poštnina.
I/
Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem.
J
t
Jnioslovanska socialno-iniokratiči delavska stranka
Delavci!
Komaj je vlada objavila načrt zavarovanja za starost in onemoglost,
Id ga predloži na prihodnjem zasedanju državnega zbora, so že začeli kapitalisti
in drugi sovražniki delavstva ruvati proti starostnemu zavarovanju. Komaj je
delavstvo, potom svojih poslancev, prisililo vlado, da mu da vsaj trohico
pravice, ki je vsebuje rečeni načrt, že prihajajo na dan izkoriščevalci delavstva
in pripovedujejo, da bo zaradi starostnega in invaliditetnega zavarovanja trpela
avstrijska industrija in trgovina. To je hinavščina. Celo življenje mora delavstvo
skoraj stradati in v potu svojega obraza polniti kapitalistične žepe. Vsaj na stara
leta naj hi delavec živel vsaj relativno brez skrbi. Vse kaže, da bo moralo
organizirano delavstvo energično nastopiti, da njegovi sovražniki ne preprečijo
starostnega in invaliditetnega zavarovanja. In naša dolžnost je da pokažemo
našim sovražnikom, da smo vedno pripravljeni nastopiti v vsakem trenotku
v boj za naše pravice. Opomniti moramo našim sovražnikom, da mi delavci
ne bomo trpeli, da bi se hotelo preprečiti uveljavljenje zavarovanja za starost
in onemoglost, V to svrho skličemo na
Konsumne zadruge zato ne, ker so jili
ustanavljali po v.zgledu delavstva kot pro-
dajalnice na drobno in ker se je očitno
kazalo, da se klerikalna konsumna društva
ustanavljajo le z namenom, ekonomično ubi¬
jati prodajalničarja in malega trgovca kot
liberalca. Prodajalne in proizvajalne zadruge
pa s,' niso mogle posrečiti, ker je glavni
namen zadružništva, družiti orodje in ročno
delo v vedno širših krogih tako, da se
končno pride do stroja in tvornice. Pri
prodajajnih zadrugah pa je treba produ¬
centa spraviti v direktno zvezo s konsu-
mcntom. Glavni konsument pa je delavec.
Ne enega ne drugega duhovstvo ni moglo
storiti, ker bi kmeta industrializiralo ■ ter
ga spravilo v neposredno dotiko z delav¬
stvom. Eno in drugo pa bi bilo proti in¬
teresom in proti celemu duhovstvu. Kmečka
proizvajanja industrijalizirati in kmečkega
producenta spojiti z delavskim konsumen-
tom bi bilo toliko, kakor kmeta socializi¬
rati, spraviti kmeta in delavca v eno ve¬
liko združbo. Pa tudi tehnično je bilo
duhovstvu nemogoče izvesti zadružništvo v
večji meri, ker ima duhovstvo svojo moč
na posameznih krajih, kjer izkorišča svojo
moč v zadrugi s tem, da ima duhovnik
končno in odločilno besedo. Ob velikem
cilju in v mogočni zvezi pa se gubi moč
posameznega vaškega duhovnika. Zadruž¬
ništvo je eminentno načelo samopomoči,
samopomoči. Ako duhovnik uči kmeta vo¬
diti samostojno in sebi v korist zadruge
in jih družiti samostojno v velike gospo¬
darske zveze, potem kmeta odtrga od sebe.
Vendar je bilo slovenskemu duhovniku
lahko uvajati zadružništvo med kmeta, ker
je bil ta takrat sam docela negoden razu¬
mevati zadružništvo in je sledil duhovniku
le po principu vere in iz zaupanja kakor
samovladarju v vasi. (Dalje prih.)
Javen ljudski shod v Delavskem Domu.
nedeljo dne 29. novembre t. 9. ob 10. url zjutraj
v Delavskem domu ul. Boschetto 5. II. nad.
javen ljudski shod
z dnevnim redom:
Zavarovanje za starost in onemoglost
in delavstvo.
Delavci! Udeležite se tega važnega shoda v velikem številu!
Zadruge, socijalna demokracija
in agrarna Stanka,
n.
Zapadne evropske države, kjer sc je
ustanovil sedanji družabni red, so nastale
tako, da so si oborožene čete osvojile de¬
želo ter jo porazdelile med vojskovodje in
vojščake, prejšnjega prebivalca pa porabo-
tile. Ko je duhovstvo širilo od Rima sem
krščansko vero, se je najprej obrnilo na
kralje, vojskovodje in četnike in ko jih je
pridobilo za novo vero, so ti kralji in
vojskovodje vsilili tudi podanikom, ali pa
so vsiljajoč vero, napadali nevernike in jih
zasužnjevali. Tako sta križ in meč, meč in
križ vstvarila novodobno družbo, ki vsa
temelji na sili in ropu. Dokler sta graščak
in duhovnik živela od kmečke tretine in
desetine in sta imela s tem dovolj, je kmet
ostal robotnik enega in drugega. Razvratnost
in potratnost graščin je vzrok, da je nastal
srednji sloj obrtnika in trgovca meščana,
od katerega je kralj tudi prejemal nove
dohodke v carini in davščini. Širila sc je
med meščanstvom omika. Ko je meščanstvo
naraslo do velike moči, pa je v družbi z
izobraženci in s pomočjo obrtniškega de¬
lavca, v francoski revoluciji, strmoglavilo
fevdalizem in z njim združeno duhovstvo.
Grofje in baroni od takrat niso mogli več
do stare svoje moči. Danes še uživajo plo¬
dove ropa in sile svojih pradedov in žive
brez dela, razkošno in danes še jim države
dajejo bogato plačana častna mesta. Izključne
svoje nekdanje moči pa ne morejo več do¬
biti. Duhovstvo je bilo po velikih evrop¬
skih revolucijah oslabljeno, ter se je moralo
zateči k kmetovalcu. Dotika s fevdalizmom
se je ohranila le toliko, da še danes bogato
plačana škofijska mesta dobivajo plemiči
visokega rodu in da plemstvo išče dotike
z duhovstvom in po njem vpliv na kmečke
maso.
POLITIČNI ODBOR v TRSTU.
Ni bilo težko najti duhovstvu najtesnejše
zveze s kmečkim prebivalstvom. Duhovstvo
opozarjalo je istega na kričeče nasprotje
z velik5 industrijo, meščanstvom in razum¬
ništvom, češ, temu je le na razkošju, brez-
božtvu in brezverstvu. Daši je duhovščina
živela le od žuljev kmeta in vse nabrano
cerkveno premoženje ni nič drugega nego
milijoni znojih srag in trdih žuljev kmečkih,
duhovščina kaže kot na glavnega izko¬
riščevalca kmečkega prebivalstva na obrt¬
nika, trgovca, meščana in izobraženca. —
Lahka mu je bila opora na kmeta, ker je
tega razumnjštvo in meščanstvo preveč
prepuščalo samemu sebi in je bila torej
duhovstvu prvemu dana prilika apelirati na
solidarnost kmeta in učiti ga združenja v
ekonomičnem delu in zadrugah.
Na Slovenskem jo duhovščiva imela, po¬
sebno lahek položaj. Resnega nasprotnika
v veliki industriji in veliki trgovini sploh
ni imela, zato pa mu je stalo nasproti
meščanstvo pod vplivom posvetnega ra¬
zumništva in to je prevzelo po knjigah in
življenju v velikih mestih le slabe strani
kapitalistične družbe. Postalo je nečimerno,
oholo in leno, prezirajoče delavca in kmeta
kot nižja sloja. Tako je postal slovenske¬
mu kmetu inteligent v dolgi suknji «škrie».
Lahko je torej bilo duhovništvu našuntati
kranjskega kmeta proti nesamostojnemu,
zgolj negativnemu odvetništvu, uradništvu
in srednjemu meščanstvu. V ekonomičnem
delu je bila duhovstvu pokazana pot, kako
pričeti: v prvo je bilo treba kmeta osvo¬
boditi denarno od meščanskih slojev. Treba
mu je bilo torej združenja v denarnih za¬
drugah, posojilnicah i. dr. Ker sta duhov¬
ništvo in cerkev založila v nove klerikalne
zadruge, precej svojega kapitala, ni bilo
težko vstvariti zaupanje in skupljati denar,
s katerim je kmet kot dolžnik postal neod¬
visen od meščanskih krogov. Težje pa je
bilo za duhovstvo izvesti konsumne za¬
druge, produktivne in prodajalne zadruge.
V nedeljo dne 22. t. m. smo imeli tedaj
v Delavskem domu javen ljudski shod z
dnevnim redom: «Prihodnje deželnozborsko
volitve in slovensko delavstvo v Trstu*.
Shod je vspel popolnoma. Velika dvorana
v II. nadstropju je bila polna tržaškega
mestnega, in okoličanskega slovenskega de¬
lavstva. Zlasti je bilo nad vse nepričako¬
vano dobro zastopano okoličansko delav-
svto. In prišli so sotrpini iz Križa, Proseka,
Kontovelja, Opčin, Barkovelj, Rojana, Ko-
lonje, Gvardijele, Sv. Marije^ Magdalene
spodnje in zgornje, Rocola, Skednja itd.
Smelo smemo trditi, da skoraj ni bilo oko-
ličanske vasice ne delavske stroke, ki ne
bi bile poslale svojih zastopnikov. To smo
hoteli in to smo tudi dosegli v polhi meri.
Ni bil to eden izmed navadnih shodov ju¬
goslovanske socialne demokracije kjer so
bili železničarji izključni udeleženci. Ni bil
to eden izmed navadnih shodov meščanskih
strank na katerih tvori večino mladina.
Bil je to shod razredno zavednih slovenskih
delavcev in naših agitatorjev, katerim je
bil podlaga, na kateri bodo sedaj oni pri¬
pravljali teren za prihodnjo deželnozborsko
volilno borbo, katera mora donesti brez¬
pravnemu slovenskemu proletarijatu tisto
zastopstvo v deželnem zboru in mestnem
svetu, ki mu gre po pravici in ki bo znalo
zastopati zahteve tega slovenskega prole¬
tariata, za katere se dosedaj zastopniki
slovenskih narodnjakov niso nikdar brigali.
Shod je otvoril ob 10 uri in četrt zjutraj
sodr. Regent. Pozdravil je navzoče ter po¬
vedal, da je bil politični odbor jugoslov.
soc. dem. stranke primoran sklicati ta shod,
prvič, da kakor druge stranke začnemo
tudi mi pripravljati se za prih. deželno-
zborske volitve in drugič, da odgovorimo
shodu slovenskih narodnjakov, ki se . jo
vršil 25 pretečenega meseca v Narodnem
domu. Nato je bil izvoljen predsednikom
shoda sodr. Kermolj V. Zahvalil sc je za
zaupanje ter podal besedo sodr. dr. Tumi,
ki pozdravi shod v imenu goriških sodru-
gov. Se veseli, da sme nastopiti med de¬
lavstvom za delavstvo. Zeli shodu najbolj¬
šega vspeha. Drugi pozdravi shod sodi - .
Petejan iz Pulja v imenu istrskih sodrugov.
Poživlja navzoče da nastopijo pod okriljem
socialne demokracije energično kakor vedno,
tako tudi pri prihodnjih deželnozborskih
volitvah. Delavstvo ne sme pričakovati od
meščanskih strank ničesar. Ako si samo
ne pomore, mu meščanstvo tudi ne. Po¬
sebno mora delavstvo skrbeti, da pošlje v
mestni svet število svojih zastopnikov, ki
bodo edini varovali interese delavstva.
Nato poroča o dnevnem redu
sodr. Ivan Regent.
' Vlada — pravi — je potrdila nov vo¬
lilni red, ki gn je bila sama predložila in,
ki ga je naš deželni zbor, potom kompro¬
misa med slovenskimi in italijanskimi na¬
rodnjaki nekoliko ponaredil — seve, na
škodo delavstva — in sklenil. Zadovoljni
so tako narodnjaki belordečemodre in
rdečebelozelene barve. Prihodnje volitve v
mestni svet, odnosno — deželni zbor, se
bodo vršile na podlagi tega volilnega reda.
Natančno ni še znano kedaj, toda vse kaže,
da v prvi polovici meseca aprila 1909.
Slovensko in italijansko delavstvo se mora
na vsak način pa že sedaj pripravljati na
te volitve, da pride potom teh do svojega
zastopstva, ki bo znalo varovati njegove
interese in ozdraviti sedanje škandalozne
razmere v deželnem zboru in mestnem
svetu. Vprašanje, koliko zastopnikov bo
imelo delavstvo v prihodnjem mestnem
svetu, je zelo važno. Delavci dandanes
niso izkoriščani samo v delavnicah in
raznih industrijskih podjetjih. Kapitalizem
odira tudi potom svojih drugih ustanov,
kakor n. pr. potom države, dežele in ob¬
čine, ljudstvu kožo. Po teh svojih inštitu¬
cijah odira kapitalizem delavstvo s tem, da
mu nalaga vedno nove in ogromne direktne
in indirektne davke na vseh najpotreb¬
nejših potrebščinah. Največi del itak pre-
malega zaslužka poberejo delavcu indirektni
davki. Ves denar delavstva pa uporabljajo
kapitalistične stranke potom teh inštitucij
v razne izkoriščevalne impreze in za stvari,
ki niso xa delavstvo, ki niso v korist
marveč 'proti delavstvu. Posebno velja to
za tržaški deželni zbor.in mestni svet, kjer
delavstvo še nima svojih zastopnikov. V
dolgih letih, ni naredila ital. nacijonalistična
stranka, ki tvori v tržaškem mestnem
svetu večino, ničesar za delavstvo. Vse
njeno delovanje v mestnem svetu je bilo
protidelavsko. Slovenski narodni zastopniki
se niso znali nikdar upreti takemu proti-
delavskemu delovanju. Celo veselili so se
tega protidelavskega delovanja gospodje iz
narodnega doma. Drugače si ne moremo
tolmačiti, da so slovenski narodni zastop¬
niki v deželnem zboru in mestnem svetu
vedno molčali, ko je italijanska nacijona¬
listična večina delala sklepe na škodo in
proti delavstvu. „Kdor molči pa potrjcC,
pravi star pregovor. Morda se bodo slo¬
venski narodnjaki izgovarjali, da niso oni
imeli mandata zastopati interese delavstva.
Toda ako se ogrevajo za delavstvo sedaj,
ko se je to že organiziralo v svojo stranko,
ki zna skrbeti za interese delavstva, zakaj
se niso ogrevali za delavstvo takrat, ko je
bilo to zapuščeno na milost in nemilost
italijanski nacionalistični -večini? Takrat
bi bilo ostalo delavstvo za vedno hvaležno
slovenskim narodnjakom za vsako dobro
besedo.
Delo v občini, ako sc hoče, da odgo¬
varja svojemu pravemu namenu, mora biti
kolektivistično in za kolektivizem. Biti
mora v prid vsemu prebivalstvu. Takega
dela niso vršili dosedaj ne slovenski ne '
italijanski narodni zastopniki. — V Trstu
imamo n. pr. zelo slaba in draga delavska
stanovanja. Veliko se je o tem že pisalo.
Kjer se kupiči industrijski in trgovinski
proletarijat, kakor n. pr. v Trstu, bi se
morala občina poprijeti temeljito tega vpra¬
šanja. Tega so se pa dosedanji zastopniki
2
DELAVSKI LIST
vedno izogibali. Krivda, da imamo draga,
slaba, in nezdrava stanovanja, ki so v ve¬
liko gorje delavstvu, tiči v zasebni lasti.
Spekulacija s zemljišči vodi k podraženju
stanovanj. Zvišanje najemnin pa vodi k
poslabšanju življenskih pogojev delavstva.
Cene stanovanj v Trstu ne odgovarjajo
nikakor sedanji mezdi delavca. Previsoke
so. Tudi imamo v Trstu veliko število
takih hiš v katerih bi se ne smelo stano¬
vati. Ne smelo bi se tega dovoliti. In
vendar je delavstvo, vsled pomanjkanja
stanovanj, prisiljeno stanovati in zraven
tega še visoke stanarine plačevati. Tudi
proti temu noče ukreniti naš magistrat
ničesar. Leta 1906 je mestni svet sklenil
potrositi 40.000 kron za higijenična pod¬
strešja. Da bi se bila poravnala sramota,
ki delajo mestu še dandanes ta umazana
stanovanja, je bilo treba pa že takrat 7
milijonov kron. Danes ta svota ne bi več
zadoščala. Teh 7 milijonov kron mestni
svet takrat seveda ni našel, našel je pa
5 milijonov za napraviti predor skoz Mon-
tuzzo. Ko so se bližale volitve (?) v mestni
svet leta 1906, je občinski odbor sklenil
predlagati mestnemu svetu, da sc sezida v
Trstu 500 do 1000 delavskih stanovanj. To
so sklenili predlagati pred volitvami. Vo¬
litve so končale in od 1000 stanovanj sc
ni naredilo niti enega. Nizka stanarina in
zdrava stanovanja so pa važen življenski
problem ljudstva. Stanovanja, ki ne odgo¬
varjajo ne higijeničnim potrebam ne si¬
gurnosti, je treba odpraviti. Treba je vsa
delavska stanovanja redno nadzirati, kar
se danes ne vrši. Treba je preprečiti špe¬
kulacijo s zemljišči in treba je, da prične
občina sama zidati delavska stanovanja.
Teh pa ne bomo imeli, dokler ne bomo
imeli v občini zastopnikov delavstva. Treba
je začeti v občini s socialno politiko. Do¬
sedanji mestni očetje niso znali urediti
niti davkov. Kadar niso imeli sredstev na
razpolago, so pa odirali ljudstvo. Še leta
1907 so naložili tržaškemu mestnemu in
okoličanskemu ljudstvu nad milijon indi¬
rektnega davka na vinu.
Ljudstvo se pa ne sme odirati s preve¬
likimi dokladami. Le v malokateri občini
plačuje ljudstvo toliko in tako visokih in¬
direktnih davkov kakor v Trstu. Občina
naj ima vsa podjetja, ki se tičejo občine v
svojih rokah. Meščanstvo in njegovi za¬
stopniki, ki sede v našem mestnem svetu
delajo proti temu. Afera občine s tramvajsko
družbo, o katerej smo svoječasno natančno
poročali v listu, nam je znana in je naj¬
boljši dokaz, da so gospodje v mestnem
svetu zoper vsako munieipalizacijo. Nad
pol milijona kron bi spravila občina v svojo
blagajno, da bi imela tramvajsko podjetje
v svojih rokah. In treba je bilo prav so¬
cialističnega časopisja, da se niso naši
mestni očetje odiekli zgradbi novih tram¬
vajskih prog in prepustili tej tramvajski
družbi, da bi še nadalje izkoriščala občin¬
stvo. Niti zoper draginjo se niso naši
mestni očetje resno zavzeli. Delo komisije
zoper podraženje živil je bilo za ljudstvo
naravnost žaljivo. Gospoda se je šalila z
bedo ljudstva. V trenutku, ko so imeli
sklepati naj bi se prepovedalo trgovcem z
ribami, da bi pošiljali ribe iz Trsta, ko jih
ljudstvo ne more tako drago plačevati,
kakor trgovci zahtevajo, so uprizorili gosp.
v mestnem svetu razpravo o svobodi.
Stvar je naravna. Trgovci ostanejo trgovci
tudi kadar so v mestnem svetu. In neka¬
teri mestni svetovalci, ki imajo odločati v
mestnem svetu o koristi ljudstva, so ob
enem največji izkoriščevalci tega. V mest¬
nem svetu sede sedaj sami zastopniki me¬
ščanstva in skrbe za meščanske koristi. Le
včasih narode kot tisti, ki vki ade beraču
desetico in mu da potem vinar miloščine.
Za delavska stanovanja in druge koristi
delavstva niso imeli nikdar denarja. Imeli
so ga za meščansko gledališče «Verdi»,
kateremu so dajali 50.000 K podpore. —
Imeli so ga za predpustne maškarade za
veselice društva «Lega Nazionalc® i. t. d.
Občina in deželni zbor kakoršna sta sedaj
v kapitalističnih rokah, ste za delavstvo
dve čisto navadni izkoriščevalni inštituciji.
V deželni zbor in mestni svet mora po¬
slati delavstvo 'svojo kontrolo, ki bo nad¬
zorovala delo meščanskih strank in silila
v občino delavsko socialno politiko. Nov
volilni red, na podlagi katerega se bodo
vršile prihodnje deželnozborske volitve,
nudi delavstvu priliko si izvoliti svoje za¬
stopnike, ki bodo rečeno kontrolo vršili.
Tukaj raztolmači govornik nov volilni red.
Posebno se bavi. z delavsko kurijo v kate¬
rej ne bodo imeli pravice glasovati oni, ki
glasujejo v prvih treh razredih, ter z vo¬
lilno dolžnostjo. Delavstvo je sprejelo tudi
to volilno pravico, ki ni enaka in splošna,
ampak potom katere moramo preprečiti
kapitalistično izkoriščanje občine in ljud¬
stva. Vladni načrt volilne reforme je do¬
ločal za okolico 15 mandatov. Vsled kom¬
promisa med slovenskimi in italijanskimi
narodnjaki, bo pa imela sedaj okolica samo
12 mandatov. Prvemu volilnemu razredu so
odvzeli enega, drugemu pa, delavskemu
volilnemu razredu pa dva mandata.
Slovenski narodnjaki so še vsikdar, kadar
so naredili kak kompromis oškodovali de¬
lavstvo in narod sploh. Tako so prodali
liberalci in klerikalci na kranjskem narod
50 nemškim veleposestnikom, katerim so
za vedno zagotovili 10 poslancev v dežel
m
zbor. Tako so naredili klerikalci na Goriš¬
kem in narodnjakarji v Istri. V imenu
naroda izdajajo narod in delavstvo. V
imenu demokratizma in svobode dela
pa organizujejo krumirstvo v korist
italijanskim delodajalcem.
Vse sedanje in dosedanje delo slovenskih
narodnjakov je proti socialistično, tedaj
proti delavsko. Na shodu dne 25. pr. m.
so povedali, da bodo kandidirali tudi v de¬
lavskem razredu v mestnih volilnih okra¬
jih. V IIi. in 11. volilnem razredu, v
katerih je tudi veliko slovenskih volilcev,
tam ne bodo kandidirali. Proti delavstvu
se bodo bojevali, proti italijanski buržoaziji
ne!
Pravijo, da bodo kandidirali zato, da bodo
lahko delali kompromise pri slučajnih ožjih
volitvah. Kravjo kupčijo hočejo delati
z glasovi svojih pristašev. Socialna de¬
mokracija nima nič skupnega ne z italijan¬
skimi ne s slovenskimi narodnjaki. Ako
hočejo prodajati glasove svojih volilcev
naj se obrnejo do ital. nacijonalnih volilnih
kupcev. Delavstvo slovensko in italijansko
si bo znalo že samo izvojevati svoje pra¬
vice. Slovensko ljudstvo nima nobene ko¬
risti od boja slovenskih narodnjakov zoper
socialno demokracijo. Ako bi propadla
socialna demokracija, bi se ojačil samo
največji sovražnik Slevencev in delavstva
t. j. italijanski nacijonnlizem. Kdor se bo¬
juje zoper socialno demokracijo v Trstu,
koristi samo italijanskim šovenistom; Slo¬
venski narodnjaki imajo pred seboj le se¬
bične in strankarske interese. Njim je
stranka in osebe nad vse. V deželnem zboru
in mestnem svetu niso znali vršiti svoje
naloge. Bojevali so se za abstraktno na¬
rodno idejo in so pozabili na živ narod.
Od italijanskih nacijonalcev niso znali iz¬
siliti ničesar za narod, sedaj 'zahtevajo od
socialne demokracije, ki sama nič nima,
da jim da hkrati vse. Pri prihodnjih vo¬
litvah bodete postavili italijanska in slovenska
socialistična stranka skupno kandidate v
mestu in okolici. Kakor razredno zavedno
delavstvo, bo moral vsak, ki je prijatelj
delavstva, in ki hoče, da pride v mestni
svet krepka delavska kontrola, glasovati
za te kandidate. Mi pa bomo kot izdajalci
naroda vršili še nadalje delo v svrho na¬
predka naroda in delavstva v dosego ena¬
kosti, bratstva in svobode.
Sodr. Kopač govori o volilnih sleparijah
in o potrebi, da se postavi slovenske so¬
cialistične kandidate tudi v mestnih volilnih
okrajih.
Sodr. Ferri pravi, da narodnjakarji ka¬
dar vidijo, da si hoče delavstvo zboljšati
košček kauha, planejo po tem koščku kruha,
kakor lačni psi, da bi mu ga vkradli. Da
so taki so dokazali slovenski narodnjaki že
večkrat pri raznih stavkah.
Ko je še sodr. Regent priporočal, reso¬
lucijo sodr. Milosta, je bila ta enoglasno
sprejeta in je sodr. Kermolj v lepih besedah
zaključil ta nad vse krasen shod.
Bodimo kavalirji! Ker ne mara mo
letos nobenega boja s klerikalci, ne imejm 0
ga še s slovenskimi socijalnimi demokrati,
OO O “J 1 ^ ^ . v .
Podali smo že roko numerično sicer
moč
Bodimo kavalirji!
1 UUilil OUIO
nejšemu političnemu naspi otniku, sezimo y
v roke še parlamentarno dosedaj nezasto-
panemu, to je jugoslovanski socjalni de-
i..::: ip narnfinnnfiru>orl„
mokraciji. Sicer pa je ^ narodnonapredna
stranka še špecijelno dolžna revanžirati se
Dr. II. Tnmu.
Zopet burno pozdravljen pravi, da se
strinja popolnoma z izvajanji poročevalca.
Nadalje govori o narodnem, gospodarskem
in kulturnem vprašanju. Za Slovence je
Trst velevažna točka. Napredek socialne
demokracije je ob enem napredek sloven¬
skega naroda. Da imamo danes v Trstu
veliko število Slovencev, posebno sloven¬
skih delavcev, ni vzrok narodna ljubezen.
Gospodarske razmere, mizerja, beda, silijo
ljudstvo iz Krasa in Kranjskega v Trst s
trebuhom za kruhom. Prav zaradi tega
prihaja v Trst proletarijat iz Italije. Da bi
naredili sedaj kranjski liberalci in kleri¬
kalci, da bi na Kranjskem teklo samo
mleko in med, bi imeli v Trstu kmalu
malo več Slovencev.
Sodr. Fran Milost.
Slov. narodnjaki bodo tedaj kandidirali
v delavskem volilnem razredu in ne v
meščanskih kurijah. Oškodovali bi radi de¬
lavstvo zastopstva. Ne morejo škodovati
italijanskemu meščanstvu, bodo delali zgago
med delavci na korist italijanskih in slo¬
venskih izkoriščevalcev ljudstva. Delavstvo
bo že znalo, kateri so njegovi resnični pri¬
jatelji. Za krurnirje pa prav gotovo ne bo
šlo v boj. Predlaga sledečo resolucijo:
Na današnjem shodu zbrano delavstvo
poživlja politična odbora jugoslovansko in
ital. socialno demokratične stranke, da pri
prihodnjih deželnozborskih volitvah posta¬
vita skupne kandidate v vseh volilnih
okrajih IV. mestnega in II. in I. okoličan-
skega volilnega razreda ter ponovno izraža
svoje prepričanje, da je socialno demokra¬
tična stranka edina odkritosrčna zastopnica
delavstva, ki naj pri prih. volitvah ener¬
gično nastopi, da si potom te pribori po¬
trebno zastopstvo v deželnem zboru in
mestnem svetu.
Med tem ko pišejo tržaški uarodnjaki
sramotne članke in notice o narodnem iz¬
dajstvu jugoslov. soc. dem. stranke, je ob¬
javil kranjski napredni list ,, Gorenjec ‘ v
svoji 47. št. z dne 27. novembra 1908. na
naslov narodno-napredne stranke pod na¬
slovom «Bodimo kavalirji® sledeči uvodni
članek, ki ga na poziv uredništva tega lista
radovoljno objavimo.
Bodimo kavalirji! Slovenci živimo v
burnih, a resnih časih. Ravno dva meseca
bo minulo jutri, odkar je mati zemlja spre¬
jela v svoje osrčje dve po nedolžnem ubiti
žrtvi:
f Lundra in Adamiča.
Mi, ki smo videli impozantni izprevod,
kakršnega doslej ni in najbrž ne bo za¬
znamovala slovenska kronika, smo stali ob
odprtem grobu narodnih mučenikov pri
Sv. Križu pod vtisom v srce segajočih in
bodrečih govorov ...
Ljudstvo je plakalo, ko je govoril ljub¬
ljanski župan Ivan Hribar. Historični mo¬
ment njegovega govora je bil, ko je pove¬
dal, da ni daleč čudež, ki ga tvori Lun¬
drova in Adamičeva po nedolžnem prelita
kri: čudež bratovskega objema slovenskih
političnih strank. Srce se nam je takrat
krčilo, obljubljali smo in — prisegali . ..
Hribarjeve želje so sc deloma že izpol¬
nile'. Sumina summarum: rezultat prošlih
dveh mesecev pokazuje, da je gosp. župan,
ki je obenem državni poslanec in načelnik
izvrševalnega odbora naše narodno-napredne
stranke na Kranjskem, izrekši zgoraj ime¬
novane krilate besede, zadel pravec, ki
glboko sega v slovensko srce in mozeg.
Dokaz : dogodki zadnjih dni...
Ampak eno je, kar treba povedati na
ves glas. — Podala se je rodoljubna roka
političnemu klerikalnemu nasprotniku, po
krvi Slovencu, a podala se doslej ni brez¬
pravnemu slovenskemu proletarcu, organi¬
ziranemu delavcu, ki je združen v jugo¬
slovanski socialnodemokratični stranki. Ali
niso ti slovenski delavci tudi kri naše
krvi, naši pravi slovenski bratje ? Ali nismo
videli organiziranega slovenskega delavca
stopati pred krsto 1' Lundra in Adamiča
— več nemških listov je pisalo, da je bilo
teh naših bratov čez 2000 po številu? Ali
ni njih voditelj povdarjal ob odprti gomili,
da so slovenski proletarci solidarni s
slovenskim ljudstvom?
Kaj hočemo več? Zatajiti ob teh resnih
časih teh svojih bratov ne moremo. Kora¬
kali so z nami, pridružili so se nam, sicer
oficijelno nepovabljeni, a čutili so se sinove
do dna duše užaljenega slovenskega naroda.
Mi si^ razlagamo, da drugače sploh ni bilo
mogoče. L T tajiti jih ne moremo in ne —
smemo. So pač del našega slovenskega te¬
lesa.
Obračamo se na zgorajšnjo adreso. Ondi
je razvidno, na koga apeliramo.
i>odimo kratki! Pred durmi so dopolnilne
deželnozborske volitve na Kranjskem. Mi,
ki smo pristaši narodno-napredne stranke’
nočemo v teh resnih časih nobenega stran¬
karskega boja, ker dosedaj še nismo dobili
nikakega zadoščenja za 20. september.
Slovenska ljudska stranka je postavila
oficijelno ze po vseh krajih na deželi svoje
kandidate. A kake? V vseh desetih okra¬
jih niti enega delavca, ona je postavila
duhovnike, profesorja, zdravnika itd. Raz¬
vidno je iz tega, da ona ne umejc, oziroma
noče umeti duha časa, dasiravno veljaj
splošna kurija doslej brezpravnim, t. j.
delavcem.
Deset mandatov na deželi, enega v
Ljubljani. Enajsti mandat v splošni kuriji
pravijo — pa je last naše narodno-
napredne stranke. Priznavamo gigantiono
požrtvovalnost narodnonapredne stranke v
današnjih zgodovinskih dneh. Tudi upošte¬
vamo, da pri njenem gospodarskem orga¬
niziranju ni utegnila intenzivneje zanimati
se za bližajoče dopolnilne deželnozborske
volitve. Čast ji, če vodi boj za gospodarsko
osamosvojo s tako energijo.
tej stranki za idrijski mandat itd. Usluga
za uslugo. Denimo roko na sice in recimo;
srajca nam je bližja kot suknja. (’e je na¬
rodnonapredna stranka že pred letom p 0 .
nujala socijalistom dva mandata v občinski
svet ljubljanski, v očigled da ima narodno¬
napredna stranka v svojem program u
splošno in enako volilno pravico, katere
pa žalibog za doželni zbor nismo dosegli
in s tem izključili od deželnega zakono-
dajstva okrog 8000 organiziranih delavcev,
se predlaga, da se mandat v splosni kuriji
v Ljubljani ponudi slovenskim delavcem,
t. j. soc. dem. stranki.
Izvršil bi se na tak način v slovenski
zgodovini velevažen čin, kateremu ni pri¬
mere nikjer. Narodnonapredna stranka na
Kranjskem bi si s tem korakom stekla
nesmrtnih zaslug.
Kavalir sem in kavalir hočem biti!
Mi pa končamo z besedami Ilije Guteša:
< Daj o mili bože,
da se svi Slaveni slože».
Odprto pismo
gospodu ANDREJU GABRSCEKU,
dež. poslancu, lastniku tiskarne itd.
v Gorici.
Leta 1905 ste me napadli anonimno
in zavratno v „Slov. Narodu ‘ v Ljubljani
in od takrat naprej anonimno ali s podpi¬
som napadate mojo osebo brez vsakega
razloga, menda edinole zato, ker se me
bojite.
Bili ste 12 let v najtesnejši zvezi z dr.
Antonom Gregorčičem. Ta Vam je ustvaril
Vašo ekonomično eksistenco s tem, da
Vam je prepustil tiskarno, da Vas je pri
Vašem podjetju pri vsaki priliki podpiral
in da Vas je podpirala cela Gregorčičeva
duhovska in posvetna stranka. Imenovali
ste ga svojega očetovskega prijatelja in
vsaka beseda, vsak njegov migljaj Vam jo
bil svet, tako polni hvaležnosti ste bili do
njega.
Tega oboževanega moža sedaj brezvestno
psujete in pljujete. Sami ste zatrjevali o
njem, da je vsak krajcar žrtvoval v nrodne
in šolske namene, danes mu pa očitate, da
se pase na ljudske stroške. Pustili ste dr.
Gregorčiča zaradi mene. Trdili ste leta
1899 in nekolikokrat potem, da se ima
zahvaliti ves gospodarski preporod na Go¬
riškem meni, da sem edini človek, kateri
je za delo, in da bi še tega hoteli odstra¬
niti. Ponovno ste trdili, da je bilo to povod,
da sto se ločili od dr. Antona Gregorčiča.
Ko je bilo moje gospodarsko delo kon¬
čano, sem Vam prepustil brez vsakega
odpora Trgovsko-obrtno zadrugo, Goriško
ljudsko posojilnico, Narodni sklad. To Vam
je dalo v drugič gospodarsko podlago, brez
katere po mojem prepričanju niti ne morete
eksistirati.
Kakor dr. Antona Gregorčiča, tako v
zahvalo za moje delo in trud psujete tudi
mene ter me opljujate z lažmi in obreko¬
vanjem, kolikor morete.
Leta 1895 ste me izvabili s praznimi
obljubami v politiko in leta 1897 ste me
izvabili iz sodne službe z besedami: (< P(e'
pričani smo, da brez tebe ne moremo iz¬
vesti Trgovsko-obrtne zadruge, kakor smo
goriški Slovenci že dolgo let želeli imet 1
tak zavod, tako vemo, da ga brez tebe nismo
imeli in ga ne bomo imeli®. Leta 1900)
ste me pregovorili, naj kandidiram za