Geografski vestnik 78-2, 2006, 77-83 Razgledi RAZGLEDI KOLIKO JE OCEANOV AVTOR dr. Drago Perko Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI- 1000 Ljubljana, Slovenija drago@zrc-sazu.si UDK: 91(26) COBISS: 1.02 IZVLE^EK Koliko je oceanov Za dolo~evanje lastnih imen in razmejitev vodnih teles (na primer oceanov, morij, jezer in rek) je v svetovnem merilu pristojna Mednarodna hidrografska organizacija, ki deluje tudi kot medvladna posvetovalna strokovna organizacija na hidrografskem podro~ju. Od leta 2002 je njena ~lanica tudi Slovenija, ki je dol`-na spo{tovati in uresni~evati njene odlo~itve. @e leta 1953 je v svojem dokumentu svetovno morje razdelila na {tiri oceane, nato leta 2000 na pet oceanov, v Sloveniji pa pol stoletja kasneje v u~benikih in ve~ini drugih publikacij {e vedno prevladuje stara delitev na tri oceane. KLJU^NE BESEDE geografija, oceanografija, ocean, morje, zemljepisno ime, Mednarodna hidrografska organizacija, Slovenija ABSTRACT How many oceans exist International Hydrographic Organization is responsible for proper names and delimitation of the water bodies (for example oceans, seas, lakes and rivers) on the international level. It operates as an intergovernmental consultative professional organization on hydrographic field. In 1953, it recognized four oceans and in 2000 five oceans. Slovenia has been its member since 2002 and therefore the country is obliged to respect and to realize all its decisions. But in majority of Slovene school books and other publications delimitation into three classical oceans still prevail. KEY WORDS geography, oceanography, ocean, sea, geographical name, International Hydrographic Organization, Slovenia Uredni{tvo je prispevek prejelo 12. junija 2006. 11 Drago Perko Koliko je oceanov 1 Uvod ^lanek opozarja na problematiko poimenovanja in delitve oceanov, vlogo Mednarodne hidrograf-ske organizacije na tem podro~ju in obveznosti Slovenije kot njene ~lanice. Svetovno pokrajino ali globalno regijo na prvi stopnji najpogosteje razdelimo na morje in kopno. Svetovno kopno, ki pokriva 148,9 milijona km2 ali 29,2 % Zemljinega povr{ja, na naslednji stopnji delimo na celine, svetovno morje, ki pokriva 361,2 milijona km2 ali 70,8 % Zemljinega povr{ja, pa na oceane. Ocean (gr{ko Okeanós švelika reka, ki obliva kopno Zemlje, svetovna reka’) ima dva pomena: v {ir{em pomeni sklenjeno gmoto vse slane vode na Zemlji zunaj celin v smislu svetovnega morja oziroma svetovnega oceana, v o`jem pa pomeni del tega svetovnega morja, ki lo~uje celine ter ima svojo kotanjo z razmeroma samostojnim sistemom povr{inskih in globinskih tokov (Geografski terminolo{ki slovar 2005). Ker se oceani stikajo, je za njihovo razmejitev oziroma dolo~itev njihovih meja potreben dogovor, podobno kot to velja za razmejitev celin, na primer dolo~itev meje med Evropo in Azijo. 2 Mednarodna hidrografska organizacija Za razmejitev vodnih teles (na primer oceanov, morij, jezer, rek) in njihovo poimenovanje je v svetovnem merilu pristojna Mednarodna hidrografska organizacija (francosko Organisation hydrographique internationale, angle{ko International Hydrographic Organization), ki je bila ustanovljena leta 1921 in ima sede` v Monaku. Sprva je bila le znanstveno zdru`enje, od leta 1970 pa deluje tudi kot medvladna posvetovalna strokovna organizacija na hidrografskem podro~ju v tesni povezavi z Organizacijo zdru`enih narodov. Leta 2003 je Generalna skup{~ina Organizacije zdru`enih narodov z resolucijo tudi formalno uredila sodelovanje z Mednarodno hidrografsko organizacijo in njenimi petnajstimi regionalnimi hidrografskimi komisijami (medmre`je 1). Slovenija je njena polnopravna ~lanica od leta 2002 Slika 1: Logo Mednarodne hidrografske organizacije. 78 Slika 2: Razdelitev svetovnega morja v publikaciji Meje oceanov in morij iz leta 1953. Drago Perko Koliko je oceanov (Karni~nik, Klanj{~ek, Radovan 2006, 38; Yearbook 2006, 296) in je dol`na spo{tovati in uresni~evati njene odlo~itve. Za sodelovanje med Slovenijo in Mednarodno hidrografsko organizacijo sta s slovenske strani zadol`ena Direktorat za pomorstvo in Direktorat za mednarodne zadeve Ministrstva za promet. Na regionalni ravni Slovenija deluje v Sredozemsko-~rnomorski hidrografski komisiji ali MBSHC (Mediterranean and Black Seas Hydrographic Commission). 3 Odlo~itev iz leta 1953 Leta 1953 je Mednarodna hidrografska organizacija natisnila tretjo izdajo publikacije Meje oceanov in morij (Limits… 1953), s katero je na novo standardizirala imena ter razmejitev oceanov in morij. Svetovno morje je razdelila na Tihi, Indijski, Atlantski in Arkti~ni ocean, oceane pa sistemati~no na 66 morij. Tako je klasi~no delitev svetovnega morja na tri oceane, Tihi, Indijski in Atlantski ocean, zamenjala z delitvijo na {tiri oceane. V publikaciji je navedeno tudi dolo~ilo, da se Tihi in Atlantski ocean delita na Severni in Ju`ni Tihi ocean oziroma Severni in Ju`ni Atlantski ocean, meja med deloma obeh najve~jih oceanov pa poteka po ekvatorju (Limits … 1953, 4). 4 Odlo~itev iz leta 2000 Leta 2000 je Mednarodna hidrografska organizacija sprejela odlo~itev o razdelitvi svetovnega morja na pet oceanov, in sicer Tihi, Indijski, Atlantski, Arkti~ni in Antarkti~ni ocean. Tako je {tirim oceanom iz leta 1953 dodala {e Antarkti~ni ocen. Proti predlogu o dolo~itvi novega oceana je od vseh ~lanic glasovala le Argentina (medmre`je 2). Mednarodna hidrografska organizacija je za dva oceana predlagala po dve imeni: za Arkti~ni ocean tudi Severni ocean in za Antarkti~ni ocean tudi Ju`ni ocean. Pri imenu »najmlaj{ega« oceana dve tretjini njenih ~lanic zagovarjata ime Ju`ni ocean, tretjina pa daje prednost imenu Antarkti~ni ocean (medmre`je 2). Tedanji direktor Mednarodne hidrografske organizacije Commodore John Leech je odlo~itev o novem oceanu obrazlo`il takole: »… Velik del oceanografskih raziskav zadnjih let se je ukvarjal s kro`enjem vode v oceanih, predvsem zaradi pojava El Nińo, pa tudi zaradi velikega zanimanja za globalno segrevanje… Raziskave so pokazale, da je ena od poglavitnih gonilnih sil oceanskega sistema ju`no kro`enje’, kar dolo~a Ju`ni ocean kot lo~eni ekosistem. Kot posledica se je za~el uporabljati pojem Ju`ni ocean, s katerim opredeljujemo ogromno vodno telo, ki le`i ju`no od severne meje. Razumevanje tega enotnega vodnega telesa zgolj kot razli~nih delov Atlantskega, Indijskega in Tihega oceana je brez znanstvene podlage. ^e zaradi geografskih, kulturnih in etni~nih vzrokov nastajajo nove dr`ave, zakaj ne bi bilo mogo~e dolo~iti novega oceana, ~e je za kaj takega dovolj razlogov?…« (medmre`je 2). V resnici pa dolo~itev Antarkti~nega ocena kot novega oceana sploh ni prava novost. Mednarodna hidrografska organizacija je namre~ `e leta 1937 v drugi izdaji publikacije Meje oceanov in morij (Limits … 1937) prvi~ uvedla Antarkti~ni ocean, vendar ga je v tretji izdaji publikacije ponovno izpustila, ker »… je po natisu druge izdaje prevladalo mnenje, da ni pravega razloga, da za to vodno telo, katerega severna meja je zaradi njenega letnega nihanja te`ko dolo~ljiva, opredelimo kot ocean…« (Limits… 1953,4). Sklepamo lahko, da je bila za ponovno uveljavitev Antarkti~nega oziroma Ju`nega oceana najbolj odlo~ilna njegova globalna ekolo{ka funkcija oziroma njegov vpliv na globalna dogajanja na Zemlji, ki se jih vsi vedno bolj zavedamo in jih tudi ob~utimo. Antarkti~ni ocean na jugu obdaja Antarktiko, na severu pa meja s Tihim, Indijskim in Atlantskim ocenom poteka po vzporedniku na 60° ju`ne zemljepisne {irine. Meja med Atlantskim in Tihim oceanom poteka po poldnevniku na 68° zahodne zemljepisne dol`ine od rta Horn v Ju`ni Ameriki do vzporednika na 60° ju`ne zemljepisne {irine, med Atlantskim in 80 Geografski vestnik 78-2, 2006 Razgledi Slika 3: Agulha{ki rt je skrajna ju`na to~ka afri{ke Slika 4: Beringov preliv med ruskim ^ukotskim celine. Na zahodu ga obliva Atlantski ocean, na polotokom na zahodu in ameri{kim Sewardovim vzhodu pa Indijski ocean. Na sliki, ki jo je posnel polotokom na vzhodu lo~i Tihi in Arkti~ni satelit »SeaStar spacecraft« 28. novembra 1998, ocean. Na spodnjem delu slike, posnete je ju`ni del Afrike, v levem zgornjem delu se 18. avgusta 2000 s satelita Terra, je Otok vidi tudi zaviti tok reke Oranje. svetega Lovrenca. Indijskim oceanom po poldnevniku na 20° vzhodne zemljepisne dol`ine od Agulha{kega rta na skrajnem jugu Afrike do vzporednika na 60° ju`ne zemljepisne {irine, med Tihim in Indijskim oceanom pa na severu med indonezijskimi otoki in na jugu po poldnevniku na 147° vzhodne zemljepisne dol`ine od Jugovzhodnega rta na Tasmaniji do vzporednika na 60° ju`ne zemljepisne {irine. Bistveno bolj zapletena je meja Arkti~nega oceana, ki ga obkro`ajo severni robovi Azije, Evope in Severne Amerike. S Tihim oceanom meji po Beringovem prelivu, meja z Atlantskim oceanom pa poteka Preglednica 1: Razdelitev svetovnega morja na tri oceane. oceani povr{ina v milijonih km2 dele` povr{ine dele` povr{ine svetovne svetovnega morja v % pokrajine v % Tihi ocean 179,7 49,8 35,2 Atlantski ocean 106,6 29,5 20,9 Indijski ocean 74,9 20,7 14,7 svetovno morje 361,2 100,0 70,8 svetovna pokrajina 510,1 - 100,0 81 Drago Perko Koliko je oceanov Preglednica 2: Razdelitev svetovnega morja na pet oceanov. oceani povr{ina v milijonih km2 dele` povr{ine dele` povr{ine svetovne svetovnega morja v % pokrajine v % Tihi ocean 166,8 46,2 32,7 Atlantski ocean 86,6 24,0 17,0 Indijski ocean 73,4 20,3 14,4 Arkti~ni ali Severni ocean 14,1 3,9 2,7 Antarkti~ni ali Ju`ni ocean 20,3 5,6 4,0 svetovno morje 361,2 100,0 70,8 svetovna pokrajina 510,1 - 100,0 od norve{kega Nordkapa do najju`nej{ega rta Spitsbergov, nato do najbolj severovzhodnega rta Islandije in ~ez Danski preliv do Grenladije. Onstran Zelene de`ele meja te~e ~ez Davisov preliv do Baffinovega otoka in nato do Chidleyjevega rta na skrajnem severu kanadskega polotoka Labradorja. 5 Sklepno razmi{ljanje ^eprav je Mednarodna hidrografska organizacija `e leta 1953 svetovno morje razdelila na {tiri oceane in leta 2000 na pet oceanov, Antarkti~ni ocean pa je med oceane prvi~ uvrstila celo `e leta 1937, v Sloveniji ve~ kot pol stoletja kasneje v u~benikih in ve~ini drugih publikacij {e vedno povsem prevladuje stara delitev na tri oceane, in to kljub dejstvu, da bi morala Slovenija skupaj s svojimi ustanovami kot ~lanica Mednarodne hidrografske organizacije spo{tovati njene odlo~itve. Tudi v svetu razmere niso bistveno bolj{e. Kartografi Timesove knjige Atlas in enciklopedija morij, na primer, so na zemljevide vpisali vseh pet oceanov (The Times Atlas 1990, 16-25), v dodatku Geografija oceanov in morij pa so pri opisu navedeni le trije oceani: Tihi, Indijski in Atlantski ocean, v preglednici pa {tirje oceani, poleg opisanih {e Arkti~ni ocean (The Times Atlas 1990, 226). National geographic society v svojih publikacijah skoraj dosledno uporablja delitev na {tiri oceane: Tihi, Indijski, Atlantski in Arkti~ni ocean. Zanimivo je, da se je vodstvo njihovih kartografov strinjalo, da Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU na prevod in priredbo njihovega zemljevida sveta za National geographic Junior zapi{e imena petih oceanov (Svet 2005), pri prevodu in priredbi istega zemljevida za National geographic Slovenija in za samostojno izdajo pa je zahtevalo zapis le {tirih oceanov. Da Geografski in{titut Antona Melika kot del javne ustanove ne bi kr{il mednarodnih obveznosti, ki jih je Slovenija sprejela kot ~lanica Mednarodne geografske organizacije, je in{titut National geographic society predlagal, da se na zemljevid zapi{e pojasnilo: »Mednarodna hidrografska organizacija je leta 2000 sprejela odlo~itev o razdelitvi svetovnega morja na pet oceanov (Atlantski, Tihi, Indijski, Arkti~ni in Antarkti~ni ocean), National Geographic Society pa na svojih zemljevidih uporablja staro delitev na {tiri oceane (Atlantski, Tihi, Indijski in Arkti~ni ocean), ki jo je Mednarodna hidrografska organizacija sprejela leta 1953.«, natisnjena pa je kompromisna oblika pojasnila: »Mednarodna hidrografska organizacija je leta 2000 sprejela odlo~itev o razdelitvi svetovnega morja na pet oceanov (Atlantski, Tihi, Indijski, Arkti~ni in Antarkti~ni ocean). National Geographic Society na svojih zemljevidih uporablja delitev na {tiri oceane (Atlantski, Tihi, Indijski in Arkti~ni ocean).« (Svet 2006). Na drugi strani Central Intelligence Agency ali kraj{e CIA, ki je prav tako kot National geographic society ameri{ka ustanova, vendar javna oziroma dr`avna ustanova, v svoji publikaciji The World Fact-book (medmre`je 3) dosledno navaja pet oceanov. V prihodnosti bo zanimivo primerjati, ali bo tako dolgotrajno uveljavljanje spremenjenega statusa, kot je doletelo Arkti~ni in Antarkti~ni ocean, do`ivel tudi Pluton, saj mu je Generalna skup{~ina 82 Geografski vestnik 78-2, 2006 Razgledi Mednarodne astronomske zveze na zasedanju v Pragi leta 2006 odvzela status planeta, ki ga je imel od odkritja leta 1930. [e posebej zato, ker se tako oceani kot planeti pojavljajo v geografskih u~benikih, atlasih, enciklopedijah in drugih geografskih publikacijah. Glede na to, da so vsi oceani na Zemlji brez resni~nih meja povezani v enotno svetovno morje, lahko pri~akujemo nadaljevanje razprav o tem, koliko je oceanov. 6 Viri in literatura Geografski terminolo{ki slovar. Ljubljana, 2005. Karni~nik, I., Klanj{~ek, M., Radovan, D. 2006: Sodobno hidrografsko kartiranje in dokumentiranje slovenskega morja. Geodetski vestnik 50-1. Ljubljana. Limits of oceans and seas. Monte Carlo, 1937. Limits of oceans and seas. Monte Carlo, 1953. Medmre`je 1: http://www.iho.shom.fr (6.6.2006) Medmre`je 2: http://geography.about.com/od/learnabouttheearth/a/fifthocean.htm (6.6.2006) Medmre`je 3: https://www.cia.gov/cia/publications/factbook (6. 6.2006) Svet. National geographic Junior. Ljubljana, 2005. Svet. National geographic Slovenija. Ljubljana, 2006. The Timesov Atlas and Encyclopaedia of the Sea. London, 1990. Yearbook. International Hydrographic Organization. Monako, 2006. 7 Summary: How many oceans exist (translated by the author) International Hydrographic Organization is responsible for proper names and delimitation of the water bodies (for example oceans, seas, lakes and rivers) on the international level. It operates as an intergovernmental consultative professional organization on hydrographic field. In 1953, its official publication Limits of oceans and seas was produced. In the document four oceans are recognized (Pacific ocean, Indian ocean, Atlantic ocean, and Arctic ocean). In 2000, the International Hydrographic Organization created the fifth world ocean - the Southern or Antarctic ocean - from the southern portions of the Pacific, Indian, and Atlantic oceans. The Southern ocean completely surrounds Antarctica and extends from the coast of Antarctica north to 60° south latitude. The decision has been explained by the then president of the International Hydrographic Organization, Commodore John Leech: »… A great deal of oceanographic research in recent years has been concerned with ocean circulations, first because of El Nińo, and then because of a wider interest in global warming. … This research has identified that one of the main drivers of ocean systems is the Southern circulation, which sets the Southern ocean apart as a separate ecosystem. As a result the term Southern ocean has been used to define that huge body of water, which lies south of the northern limit. Thinking of this body of water as various parts of the Atlantic, Indian and Pacific oceans makes no scientific sense. New national boundaries arise for geographical, cultural or ethnic reasons. Why not a new ocean, if there is sufficient cause?…«. There are 68 member countries of the International Hydrographic Organization and all responding members to its request for recommendations on what to do about the Southern ocean except Argentina agreed that the ocean surrounding Antarctica should be created and given a single name. Slovenia has been its member since 2002 and therefore the country is obliged to respect and to realize all its decisions. Although International Hydrographic Organization recognized four oceans in 1953 and five oceans in 2000, in majority of Slovene school books and other publications delimitation into three classical oceans still prevail. In the future it is likely that the debate over the number of oceans will continue nonetheless as all oceans on our planet (three, four or five) are connected and there is but one »world ocean«. 83