Novice. I/hnjaio 1 ill 15 niesec». Cena jim je «lo leto Oin.iiil« »e phč^jejo od drompne petit-vrste za enkrat 16, naprej 2 K, «a pol let» I K. — Dopise eprejeniR nrednik, ^ dvakrat 2i in za trikrat 30 vinarjev. iiMoř^ino iu oznanila tiskarna J. Krajec nasi v Novem mesta^_ Cenjenim pspota naročiiiloiD! Počensi 8 1. januarjem 1902 bomo našemu listu povečali obliko, a cena mu ostane ista — 2 K na leto ; istotako ostane dosedanja cena za inserate. Tudi prilogo bomo listu, kakor do sedaj, večkrat pridejali, in skrb nas bo, pn-obfievati več zabavnejša, mikavnega berila,^ ne da bi radi tega izostajali gospodarski in splosno-potični članki. I.ist se bo tudi v prihodnje oziral pred vsem na nase mesto in našo dolenjsko stran. Prosim« prav uljudno, da nam vsi dosedanji gg. naročniki zvesti ostanejo ter Čim preje ponove naročnino, a tudi se pridobe kakega novega naročnika. Uredništvo „Dol. Novic.'' Gospodarske stvari. Teč iBii T kmetijstvu! (V raimiĚljanje podaja V. K. v IIusi). 1.) Dandanes ne zadostuje več sama varčnost in pridnost — četudi so to krasne lastnosti, ki zaslužijo polivalo našega kmečkega ljudstva — ? ne, kmetovalec, ki bo6e, da mu vse dejanje in nehanje ne izpodleti, se mora skrbno oprijeti novodobnega gospodarskega napredka, pazno mora zasledovati vse, kar je veda novega odkrila in skušnja kot dobro potrdila, z drugimi besedami: gospodar našega časa si mora prizadevati, da postane omikanec XX. stoletja. Nekdanje gospodarjenje se ne vjema več z današnjimi razmerami. Dočim so v prejšnjih časih razmere silile gospodarje k varčnemu gospodarstvu; se mora sedaj pogosto gospodariti s stroški, ali intenzivno. Najboljši zgled za to smo mu sami s svojimi obnovljenimi in obnav-Ijajočimi se vinogradi, o kojih stroškili se nam pred malo leti še sanjalo ni. Časih so bila prometna sredstva (ceste, železnice) nepopolna in kmet je prideloval največ le to, kar je potreboval za domačijo ; dandanes nam dovažajo iz daljine raznovrstne rastlinske sadeže, posebno žita (severna Amerika, Argen-tinija, Rusija, Banat, celo iz Avstralije in v do-glednem času se odpro neizmeroe žitnice Mezo-potanije svetovnemu trgu) in vse to po tako nizkih cenah, da mora kmetovalec njih pride- Zadnjl trenotki dveh Ijudij. NajodločilnejSi trenotki iloveSkega življenja so gotovo zadnji trenotki, urn smrti. Ker ćlovek t« prestopa prag _ večnosti, nespremenljive večnosti m k^korsen je stopil fja pred Sclnikfi, t«k ostane za vedno, ^»t« J« ^ srefne smiti, A tudi te sreèe si J« sam kovad Dane« priobčimo po amerikaiiikili .''t. notke biviega predsednika sever(H«mer,«kih Z^ držav IL pa njegovega nmnlca. Kakšen ! ^^ - morilec -- katoličan, umrje neskesan, neapokorjen dasi mu njegova vera ponuja P^P^f^^f za srečno smrt; drngi, protestant, Mac Kiuley, pa «porabi vse, pa twdi edino kar mu njegova vera n,«re dati- molitev, ker protestanti nimajo zakra- mentov. Smrt predsednikova se sme imenovati lepa smrt, ie upoštevamo njegovo vero, ki mu pa m mogla TameVcreiiman je spisal o biviem predsedniku knjigo, katera med drugim podaja zanesljivo poroťSilo o zadnjih trenutkih. Pisatelj navaja n»jprvo poslednji govor predsednikov na pan-amerikanski razstavi in putem nadaljuje : „To so bile zadn e besede predsedoika kot državnika in voditelja. Kako jih je svet sprejel V Še T zadnji uri je želel slišati odgovor. Kn je bolečina vrani nekoliko pojenjala, je poislal po svojega zvestega tajnika Cortelyou, ki je takoj prišel v sobo in se vstopil pred svojega ranjenega gospodarja. „Tukaj je silno dolgočasno," je rekel predsednik. „Resnično je tako." Pred-gednikoTe oči so se zasvetile in zhnj tako kHiftkte-rističiie gube so se mu prikazale n» licih, ko se je obrnil k svojeiim pobočniku. „Kako se jim jedopadel moj govor?" „Smatrajo ga za jednega najboljših, kar ste jih kdaj imeli in vzbuja več zanimanja, kakor kar 8te povedali prejšnja leta." Predsednik se je na-sniehljal in zrl resno gospod« Cortelyou v obi'az. „In kaj mislijo o -njem v Evropi ?" „Tudi tam je vzbudil spiošno pozornost, povsod ga sodijo ugodno." „To je dobro!" in vet; ni govoril o politiki, ko je čul odmev svojega poziva za svetovni mir. Popoludan svojega zadnjega dneva na zemlji je začutil predsednik, da mu ugaiia življenje in da ga vse prizadevanje znanosti ni v stanu rešiti. Prosil je doktorja Kixey, naj pokliče zdravnike. Dmg za drugim lovanje če ne popolno opustiti (to iz mnogih ozirov ne kaže), pa vsaj znatno omejiti. Prometna sredstva imajo silno mocen, da merodajen vpliv tudi na ceno raznih izdelkov iz kmetijskih sadežev. Dokler so bila ta sredstva se v otročjih čeveljcih, se je ravnala cena po letini, dočini se danes, ko je mreža železnic in drugih prevoznih sredstev vže tako ozko zanjkaata, v slabih letinah žito ne podraži več tako, kakor nekdaj ; kajti vsa potrebščina enega kraja se hitro poravna iz pokrajin, kjer je bila žetev obilna in kjer je kmetijskih pridelkov na preostanek. Bili 80 časi, ko se je vse delo vršilo s človeškimi rokami in živalsko silo ; dandanes rabimo najrazličnejše stroje, ki nadomestujejo drago ročno delo in število teh strojev je tako narastlo, .ale iz trupla. Solnčna luč se je skrila, deževne kaplje sa bile ob okna, „Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam nase dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom in nas ne vpelji v skušnjavo, tem več reši nas hudega." Zopet molk. Zdravniki so zrli v umi-, rajoči obraz in tresoče se ustne. „Ker Tvoje je kraljestvo, Tvoja oblast in slava, vekomaj. Amen. „Amen !" so zasepetali zdravniki, Predsednik je dihal ćimdalje počasneje. Vprašal je za svojo soprogo. Takoj je prišla k njemu, naslo- njena na ramo g. Cortelyou, Ko je začutil poljub njenih usten, se je nasmehnil. Hilo je njuno zadnje svidenje. „Z Bogom, z Bogom, vsi !" G-ofipa Mc-Kiuley je nepremično zrla v bledi obraz ljubljenega moža in se težavo držala po konci. „Bog hoťSe tako. Njegova volja, ne iiaiia, se zgodi". 8e enkrat je odprl oči in jih obrnil proti svoji soprogi. Pogled neizrekljive ljubezni je sijal iz i^jih. Ona je držala njegovo roko, kakor se dete drži roke materine. Tiketanje ui'e se je razločno čulo iz sosedne sobe. Še enkrat je spregovoril predsednik. „Bližje k Tebi, moj Bog" — Njegova duša je bila na njegovih ustnah. Obraz se mu je svetil. „In dasiravno je križ." — Napočil je trenotek smrtne tišine. „To je bila moja vedaa molitev," Glas se mu je komaj se čul. „Božja — volja — je." To je bila zadnja misel in zadnja beseda, velikega predsednika. Gotovo lepa smrt, a še lepŠa je smrt katoličana, spravljenega z Bogom, Groza pa a preletava človeka vspriČo trdo vratnosti morilca v zadnjih trenotkih. Tako umre človek brez vere. Ta vzvišeni cilj dosežemo, ako se kmetijstvo z odkritoBTČno ljubeznijo oklene dosedanjih Laeili kmetijskih šol, o kojih množini govorim le 2 živo željo njihovega postanka v bodočnosti. Kmetijskih sol nam morajo dati, sicer je prej ali slej po nas; dajo nam jih pa lahko, ker imajo dežele dovolj denarja za igraře, (n. pr. za nemško gledališče v Ljubljani moramo plačati na leto po 12.000 K), torej se ho dohil tuđi za resnobno stvar potrebni groš. Naši gospodarji bi, ako bi le dobro pćd pred se gledali, vse drugače pošiljali svoje sinove v kmetijske šole, kakor se godi doslej; vzeli bi si k srcu izrek plemenitega človekoljuba, ki je rekel: naroda je nezavedno, nesrečno in duševno uspavano ljudstvo." , , Zato "mora prodreti izobraženost v najširše sloje našega kmetijstva, vedno več mora biti pravega raziimništva ali inteligence, s katero sc tako radi bithajo oni, kojih lažiliberalno stremljenje ni ravno najboljše poroštvo za urejeno »tanje v glavi. Zgodovina vseh narodov in stoletij" namreč uči, „da je razvoj blagostanja narodov nerazdružljivo spojen z izobrazbo m požlabtnenjein srca in glave, da le omikan, neodvisen in samostalen narod spoznava m ve ceniti vrednost svobode in dospe do lepše, vzvi-Senejše priliodnjosti." Ko vsi stanovi spoznavaj<» pomen m važnost strokovne izobrazbe (po mestih, že v Ljubljani imamo vse polno tečajev za krojače, šivilje, mizarje, zidarje, mnogo obrtnikov nase dežele bodi leto za letom celo na Dunaj v slovite tečaje v obrtnem muzeju): ali naj ini kmetovalci sami zaostajamo? Gotovo je najsvetejša dolžnost kmetskega gospodarja, da skrbi, da se njegovi potomci, katerim hoče prepustiti svoj čas to drago po očetu podedovano zemeljsko grudo, tudi dobro pripravijo za ta težki boj življenja. To ni dolžan samo samemu sebi, ampak svojemu slovenskemu narodu, da vsemu Človeštvu. Sebi je dolžno kmetijstvo to vsled tega, da obdrži kmetijski stan mej ostalimi stanovi ono mesto, ki mu je od prirode odkázáno. Kmetijstvo dolguje to svojemu narodu, ki se je v vseh časih, srečnih in bednih opiral ob kmetijstvo, kojega ohranitev je torej z oliranjenjem kmetijstva v najožji zvezi. Dokler stoji in trpi še slovenski kmet, dokler nam ne odtujijo so-vragi te zvesto obdelovane s potom in krvijo prepojene zemlje, toliko časa je zagotovljen tudi obstoj slovenskega naroda. Kmetijstvo pa ima dolžnost tudi do vsega človečanstva, ki zahteva od kmeta kruha — največje življenjske potrebe. Vedno bolj se množeče človeštvo tirja, da se kmetijsko proizvajanje kolikor se da stopnjuje v vsaki dosežnej meri, in oni, kdor pripravi zemljo do tega, da zrascta dva klasova na mestu, kjer je preje stal en sam, je storil več in si pridobil več zaslug za ljudstvo, nego najslavnejši vojskovodja. Vse te dolžnosti izpolnjevati je v stana edino le priden, omikan kmetovalec. In ako bi nam naše sole vzgojile armado mladega kmetijskega omikanega zaroda, tedaj sem prepričan, da bi bila igrača izpeljati tako opravičeno gospodarsko organizacijo po zadrugah, po katerej sedaj zastonj težimo. Ker vže rednih kmetijskih sol v obilnem številu ni mo- Ob 7 Mii 12 miimt in ;jn sekund 29 oktobra je poravTial Leiai Czolg.is», uii.nlec predsHlmka ziru-Žeiiih (iižav nft elcktrieuem stolu sv(>)0 kiiydo . - . -Električni lok - je pretrgal nitko njegovega živl)eD|a. Elektnčneinu stolu se je Mižnl nekako nn isti način, kakor vsi morilci, ki so se že pred n)ini pokonli ondu. Kazal ni sknro prav ni5 struhu, napravil pa je celo izjemo v tem, da je govoril med čnsom, ko so ça pripenjali z jermeni na stol. Ko so ga peljali k stolu, je, rekel r .Piedsednika sem I" viaïmk dobřil. l)udi, ker je bil sovražnik delavskih slojev. Jaz se i.e kesam svojega dejanja!« Ko so mii pripenjali jermen čez obraz je dejal: „/al nii je, da ue morem vidtti Se enkrat svojega očeta ! Czolgosz je šel prej ta većer ob 10. uri v posteljo iřje spai vso nofi trdno in mirno. Ko je vstopil diugo jutro ravnatelj jetniinioe v ce o - okrog pete ure, - s« ga n.orah vzbuditu Na poznav ni niè odgovonl. Na to it.h je uradnik prM m enkrat smrtno obsodbo. Czolgosz je pflzno poslusal, a ni izpremenil svojega obraza prav ^isto Ko je zapuščal ravnatelj njegovo celico, je dejal Czolgosz: „Jaz bi rad govoril z saperintendentom. - „Ta pride takoj," se je glasil odgovor. Obsojenec se je zo]»et vjegel in jf poskuSřil spati. Ob V^i' g» j® zmotil neki piizmk. ki mu je pri- nesel svežo srajco in L^rne iduće, katerih Llnčn;ca je bila apudaj razparan», da se namreč ložje pritrdi elektrokoda. Ko se je Czjriga. Je prijetno to življenje na Dunaju: plačan biti za nic. Vsi vladni krogi uvidevajo, da tako ne bo slo dalje, tudi vedo, kako bi se dalo pomagati. A niliče si ne upa z odločno krepko roko seči vmes in narediti hitro konec brezmejnim spletkam in zmešnjavam. Kaj bi tudi pomagalo sedanje poslance poslati domu in razpisati nove volitve ? lio pa sopet stara pesem se pričela znova! Človek si ne more izbiti iz glave misel, da je tu vmes neka druga roka, nevidna, a roka polna denarja in pa močna v peresu. Kaj ko bi židje vodili vse te spletka-rije? Njim samim je to v prilog, če se kristjani med seboj lasajo in pulijo. Imajo denarja dosti in časopisje v svojih rokah. Z denarjem se marsikatera nsta zamase, marsikatera vrata odpro, v časopisih se pa vtepajo razna mnenja in nazori v glavo nerazsodni množiei, koji se ne zljubi misliti : ali je res, kar je tu zapisano ali ne. Zmešnjave v državnem zbora izkoriščajo tudi Nemci, katerih srce bije za vsenemnko državo. Izdajski so njih nameni, a tisti, ki sicer vidijo vsak pogrešek, se zdi, so udarjeni s slepoto, da ne umejo njih državi nevarnega početja. Tisti, ki pa pri tem največ trpe in pešajo, so nižji stanovi: kmet, delavec, obrtnik, rokodelec. Iz državnega zbora upali so pomoči, podpore, zboljšanja, a upali zastonj, lieči smemo, da stoje stvari pri nas sedaj prav žalostno, in ni z lepa upati kaj boljšega. Zlasti âc radi tega, ker se v državnem zboni spodkopuje bivstveai temelj vsega urejenega družabnega življenja, sv, vera, ker se tam gori grdi in sramoti čuvarica nravnosti in poštenosti, sv. cerkev. Kakor znano, 80 prostozidarji na Francoskem mnogo redov in samostanskih družb z novo postavo postavili pred prag. Ti si samo ob sebi nmevno iščejo sedaj novega domovanja. Pa so se vzdignili v naši zbornici možje in zavpili: v Avstrijo bodo prišli! brž novo postavo, ki ho tem ljudem branila v našo drŽavo ! To je gorečnost ! Niti eden iz Francije odpodenih redov se ni prosil, da bi se smel naseliti v Avstriji, a ti vzdignejo takšen krik. Seveda, protestanskim pastorjem in Židom so pri nas vrata vedno na stežaj odprta, ti naj le pridejo, da pomagajo uničit našo državo, kar je glavni namen raznih prekuciihov. Pri nas je že dobro priskrbljeno, da ne bo preveč samostanov. Postava iz i. 1858. ima za redovnike Btvovali postavni usmrtitvi Leona Czolgusza. Zalitevam, da sedite ves čas na svojih prostorih, rta ste popolnoma mirni in naj se prigodi že kar se hoće. Paznikov je dovelj navzočih, da bodo svoj posel lahko opravili." Zdravnika jetnišnice sta se vstopila tik stola, ravnatelj jetnišnice spredaj, elektrik pa je šel v stranski prostor, kjer je električni aparat. Na znamenje ravnatelja so se odprla težka železna vrata, ki vodijo do celice. Bih» je 7:10 ura. Vrata CzolgOHzeve ječe so se odprla in sredi dveh paznikov, — zadaj sta šla pa dva, — je prišel Leon Czolgiisz. Ko je pre3t(ipil prag sobe smrti, ae je malo opotekel, spremljujoča paznika sta ga prijela, da ne bi padel. Toda takoj se je zavedel in je stopal po konci. Z visoko dvignjeno glavo v sivem jetniskem jopiču 2 šinikimi, nazaj zavihanimi rokavi je bil podoben bolj kakemu dečku, kakor pa obsojencu, ki gre v smrt. Obraz mu je W1 bled, čeljusti pa so mu malce drgetale. Ob podložen gumi pri stolu se je spod-taknil, se pogumno in naglo vsedel na stol, se ozrl po navzočih in rekel: „Jaz sem umoril predsednika, ker je bil Siivražnik dobrih ljudij, sovražnik dobrih delavcev." Pri prvi besedi se mu je glas nekoliko tresel, a je zopet takoj zadobil navadno mirnost. Povdarjal je vsako besedo in govoril v čisti angleščini. Ko so mu pazniki naslonili glavo nazaj, da bi jo pripeli z jermenom, je dejal: „Jaz se ne kesam svojega dejanja." Ko so mu pa jermena nategnili, je mrmral: „Jako žal mi je, da ne morem še enkrat videti svojega očeta!" Ob 7:11 je prestopil Czolgosz prag smrtne sobe, ob 7. m-i 12 minnt pa je izgovoril svoje zadnje besede in pazniki so stopili nazaj. In električni tok je šinil v truplo nesrečnika s tako silo, da je pokalo ermenje, Štirideset sekund je pustil elektrik tok de-ovati, potem pa ga je počasi odvijal. Drugič je spustil tok samo za kake 3 sekunde. Ko je odvil tok, se je truplo, ki je bilo silno upadlo, napelo proti jermenju. Ko 80 tretjič spustili tok, je stopil dr. Mac Donald k mrtvecu in mu položil roko na srce. Zdravnik je izjavil, da ne Čuti bitja srca več, prosil pa je, naj Se eukrat spuste električni tok z vso flilo. To se je zgodilo. Ob 7:15 so ustavili zadnji tok. Uamrčenje je trajalo pičle štiri minute. Zdravniki s« nastavili instrumente in zagotovili, da ni v njem ni6 več življenja. Na to je vzdignil ravnatelj desnico in rekel : „Gospod moja, obsojenec je mrtev!" Priče So zapustile sobo smrti, truplo so dvignili na operacijsko mizo. Zdravniki so preiskali truplo in silno ozka vratica in leta in leta se vlečejo pogajanja, predno se v Avstriji ustanovi kak nov samostan. — Pri tej priliki pa se ni govorilo samo za in proti samostanom, marveo različni govorniki so to napadali sv. cerkev in sv vero kakor se sploh napada vera in cerkev : z lažmi in obrekovanjem, umazano, podlo, nizko, surovo. Tudi prvak liberalnih slovenskih poslancev, po svojem strupenem srdn do vsega, kar je katoliško, dovolj znani dr. Tavčar si je tu splel nov venec. Danes se z njegovim govorom, v kolikor je vfieskoz sovražen sv. veri, ne pečamo. Pribijcmo le nekaj druzega. „Sloveusitemu ljudstvu je garantirano velikansko pobudaljenje se skozi eeio stoletje," tako je dejal 21. novembra poleg drugih psovk na naš narod. Mi prosimo in zahtevamo vseuěiliáía v Tjubljani, voditelj „slovenske inteligence" pa naš narod v državni zbornici imenuje poaurovel ! Kaj ne, lepo priporočilo! Glejte, tako daleč pripelje človeka slepa strast: ker si hoČe slovensko ljudstvo ohraniti sv. vero, psuje je dr. Tavčar s takimi priimki. Na takem voditelju pač moramo nasprotni stranki čestitati In ta stranka se zove „narodno-napredna;" ali opusti pridevek „narodna" ali pa neliaj biti dr. Tavčar nje voditelj. Nam je narodnost sveta reč. Prvo vera, potem precej narodnost. Naši pradedje so za oboje prelivali kri, in tudi mi jo damo Če treba. Zato je pa res grdo, da ae narodnost zlorablja v sebične osebne namene ali pa tudi proč vrže ljubezen do naroda, če tako kaj kaže. Čuditi se je le, kako pametni ljudje, kojili srce res se bije gorko za narod, ki vspriČo narodove koristi svoje zataje in pozabijo, kako ti še morejo ho- izjavili, da je bil pokojnik poptlrioiua pri zdravi pameti in da je bil zdrav. K« so zdravniki izvršili avuj poad, so poloiili truplft CziJioszevo v ćrno rakev. Spoiïetka so mislili nasuti nunj živega api)». [)ogku3 pa je dokazal, da deluje živo Hpno prepníasi in zato so polili truplo z neko kislino, od katere se nadejajo, da bo razkrojila truplo v dvanajstih urah. Popoladne so rakev položili v grob in grob zastraiili. Kmalu po usmrtitvi so sežgali njegovo obleko in razne pošiljatve, ki 30 došle nanj odkar je bil v zaporu. Nekatera pisnia pa so shranili, ker se nadajej», da bodo po njih prišli im sled raznim anarbistom. Tekom popoldneva sta prišla brat in bratanec OzolgoHza in sta zahtevala od ravnatelja, naj jima pokaže truplo. „Ne morem, je že v grobu, a grob vama pokaiem, ako ga Želita videti?" — je odgovoril ravoatelj Meade. Na to sta zahtevala mrtvaški bst, da bodeta dvignila zavarovalnino za življenje, ker je bil Czolgosz «»varovan. Groba nista hotela videti in sta takoj odšla Primerjaj, dragi čitatelj, te dve podobi. NÍ da bi vprašaj, katera ti ugaja. A stori kar bi bil rajni predsednik gotovo storil, da je bil katoličan: posluži se sv. zakramentov in srečna bo tvoja smrt. diti za stranko s takim voditeljem in brez pogojno poslušati njega povelja, Na Ogrskem se je tam enkrat sopet nekaj lepega prigodilo. V Budimpešti se je nek židovski advokat branil pri sodišču izvrševati svoje posle, kar je stal sv. križ na raizi ! Dobil je ukor. Na Francoskem se je ustanovila zveza katoliških žena, ki hoče pri prihodnjih volitvah zastaviti vse svoje moči in upliv pa tudi žrtvovati mesečno 1 krono za volivni sklad, da bodo izvoljeni možje, ki bodo delali za versko svobodo, za ugled domovine in varstvo družine. Angleži se v silnih stiskali, ki jim jili pri-zadevlje vojna v južni Afriki, tolažijo kakor morejo. Da so zabredli, to čutijo s kraljem vred tudi vsi državniki, pa skušajo svoj korak opravičiti na razne načine. Jeden teh je govor vojnega ministra, češ da razne druge države v svojih vojnah niso nič bolj človeško postopale kakor postopa Anglija z Hurl, S tem hoče minister oprati svojo vest pred angležkim narodom. Kajti resnica je, da gre angležkim vojakom v Afriki čedalje slabeje. V zadnjem času se je v vojaštvu pojavila velika umrljivost vsled raznih nalezljivih boleznij, kar provzroča velikih skrbij vojnemu ministru in je začela vlada jemati že svoje vojaštvo iz Indije, kjer ji krvavo potrebuje z ozirom na Rusijo. Predsednik trans-vaalske repub. Kriiger je baje naznanil angležki vladi mirovne pogoje. Ti so: Angleži imajo potegniti vse svoje vojaštvo iz obeh burskih republik; liurom se mora pustiti popolna neodvisnost in vsak burski podanik mora hiti pomiloščen radi udeležbe vojne. Angleži morajo liurom povrniti vso škodo na posesti in povrniti vse vojne stroške, liuri pa prepustijo Angležem vse zlate rudnike. Ni se znano, ali Angleži sprejmejo te pogoje, vendar se Čuje, da so pripravljeni skleniti mir pod častnimi pogoji za se in za Bure. Piše 86 nam: Iz št. Jerneja. — Danes 19 nov, t 1. bila je ' šolska ndadina in mnogo druzega ljudstva ob 8 uri pri sveti maši za ranjo cesarico Elizabeto, B'ig dal, da ne bi nikoli već na tak način umrl noben ud naàe ljube ce.sarake rodbine. Vzadnjič je to pot peljal nadučitelj šol!?ko mladino v cerkev, ker preneha a 30, noveinbrom t. 1. pod-nčevati in stopi v stalni pokoj po 48. oziroma 49. šolskih letih. Bil je tukaj v Ht, Jerneju 31 let za učitelja. Prišel je na enorazredno ljudsko šolo, katera se je pod njim alt njegovim vodstvom razširila v Štiriraz-redno z dvema paralelkama in še v Orehovici v dvo-razredno. Govori se celo, da se bode se več šol v tej fari zidalo. Ob priliki upokojenja je predsednik krajnega šolskega svèta prečastiti gospod dekan Aut. F e 11 i c b- Frankheim poslal dekrft v itnenu slavnega c, kr. okrajnega Šolskega svèta v Krškem dné 9. novembra 1901 št, 1480 : C. kr, nkr. šolđki svèt Vatu izreče najtoplejšo zahvalo in priznanje za veé kot štirideset let trajajoče zTcisto in uspešno delovanje, Tudi visoki c. kr, deželni šolski svèt mu je priznal vso dosedajno plačo. Poslovi se od vseh Idagih kolegov in kolegin naducitelj gosp, Janez Saje v Sent. Jerneja. Domače vesti. (Slavlje.) Dtié 20. m. m, slavilo j« Novomesto 40 letno siuž' ovanje preblag, g. ,Jos, ftei des i 6 a, predsednika c, kr. okroinetnu sodišču. Na predvečer napravila so unif mešč. garda z godbo, požarna bramba, pevsko društvo in Glasbena Matica slayljeneu podoknico, katera se je sijajno izvršila. Godba je svirala tri komade pra? dobro, pevsko društvo pa je zapelo „Bud morje" in „Bodi zdrava domovina". Zbor 60 pevcev je pel navdušeno ter imenitno proizvajat obedve pesmi. Gg. solista Kozina inGraj-land sta pela res krasno in nedoseino. Navdušeni živijo so doneli preljub I j enemu siavljencn iz sto in sto grl, ko se je iz okna zahvalil, lirugi diin so se poklonili ter častitali gg. sodni uradniki in drugi uradi g. slavljencu ter ma zrcićili prelepn Iiaveno, s f>to-grafijHmi točaanih sodnih uradnikov novomeškega o-kro/,ja. Pri banketu se je navdušeno napivalo značaj-nemu možu, kateri od vsfh čislan v polni moči še, gleda na lepo vrsto let svnjega neumornega vzornega uradovanja, se pa pridružimo častilcem v navdušenem vskliku: Bog ohrani g. alavljenca se dolgo vi-sto let čilega in zdi ayegfl I (Vabilo) na odborovo sejo kat. političnega društva v Novem mestu, katera se bo vršila dné 2. dec. ob polu 11. uri dopoludne pri g. tajniku. Dobro došli ludi drugi gospodje I (Koncert,) ki gaje priredilo Dol. pev. društvo svojim {;lani)iii dné 23, nov se je prav dobro obnesel, Mešan zbor Parmatov ^Ćolniču". ljubka skladbica, je prav ugajal, istotako dvoapev. Gospića Mimi Mikoliô ima lep sopran, ki tudi t višini neprisiljeno doni, nje solo nam je prav zelo ugHjal Večeru slavnost je pa pudal g. prof, Vojteh Skerlj s svojim izbornmi igranjem na vii-lino. Beethovnovo Romanco je igral gorko, ■vznosuo Piorillovo Etudo, prav mojstersko, posebno nas je očarala pikantnim dodatkom, PaŽ smemo ponosni biti na tako glasbeno moč. (Odbor Narodne Úitalnice v Novem mestu) vabi v smislu § 18 dmstv. pvavil tem potom najuljudneje svoje p, n. gg. društvenike na občni društveni zbor v soboto dné 14, decembra t. L, ob VaS uri zvečer v svojih prostorih, Vspored : Nagovor predsednikov, poročilo tajnikove, blagajnikovo in knjižni-čarjevo ter volitev novega odbora in slučajnosti. Prosi se obilne in točne udeležbe, (Dol. pevsko društvo) ima v petek dné 13. t. m. ob 6, uri zvečer v pevski sobi svoj občni zbor. Ako ni občni zbor ob napovedanem Času sklepćen, bode isti pri vsakem Steiřilu diustvenikov istega dné ob 7. uri zvečer, z običajnim dnevnim redom, (Vabilo na Miklavžev večer,) katerega priredi „Ljudska knjižnica" v Šmiheln v četrtek dne 6. decembra t. 1. y zgornjih prostorih g. Pintar-jeve gostilne v Kandiji. — Vspored: 1. Prihod Miklavža, a. Dva kupleta: a) „Beraček" b) „Zauber France". 3. Prosta zabava, za katere vspeh in smeh bode knjiž- nica po svoji moči primerno skrbela. Začetek ob 8, uri zvečpr. Vstopnina prosta, a prostovoljnih darov v korist knjižnice se ne bode branil „pomarančar". Za ta večer izdajajo se steer posebna vabila, a opozarja se slav. občinstvo, da ima tudi brez vabil vsakdo vstop. V ostalem opozarjamo cenjene bralce na podstoje^ našo notico „Miklavž je tukaj !" — K obilni udeležbi Miklavževega veéera uljudno vabi t. č. (»dbor Ljudske knjižnice. (Miklavž je tukaj!) Otroci, molite in pridni bodite! Le malo še, ui obišéem Vas ter obdarujem, kakor so Vam že zadnje „Dol. Novice" povedale, letos v lastni osebi v spiemstm lepih angeljčkov. Svoje darove delil Vam bodem v čHrtek zvečer na dveh krajih in sicer: Otrokom r/. SmihHa in okolice ob 6 uri zvečer v „Valentinovi" gostilni, Pričakujte me tam z Vašimi atariši vred zanesljivo še pred določeno uro. — Otroke iz K^mdije, Novega mesta in okolice p& obdarujt-m ob 8. uri z.ečer v zgornjih prostorih g. Pi n ta r-jeve gostilne v Kandiji. Zaradi darov za otroke iz Šraihela sem že naročil Ô g. kaplanu .... darove, ki sem jih za pridne, v Knndiji obdarovan« otroke namenil, sprejema iz prijaznosti gospod Alojzij Pint ar, na kar posebno opozarjamo Vas, cenjeni roditelji. (Darovi ijHiijo biti dobro shranjeni y zavitkih in z natančnim imenom dotiénega otroka ) Vi otmci pa molile, in pndni bodite, kajti za menoj liodíjo tadi parkeljnt. Toraj še enkrat, pridni bodit«, da Vam prinese veliko lepih darov Vaš Miklavž. („Dol, Sokol") priredi dné 5. dec. t. 1. ob pola 8. uri zvečer V prost^irih Narodne Čitalnice, Miklavžev večer. Vstopnina za odrasle 40 h, za otroke 20 h, za obitelji od treh in već oseb 80 h. Oastite rodbine, katere želijo svojim otrokom pri tej priliki posebna darila podeliti, prosijo se, da blagovolijo taiste oddati T Nar. Čitalnici od 3, ure pop. naprej istega dné v to svrbo izvoljenemu odbornika Dol. Sokola. K mnogobrojni udeležbi vabi Odbor „Dol Sok. L. Klofatarj» 38 K h. Vi. g. jtiijmik V. Bernik 7 K. Neimenovan župnik 10 K. Vf. ^ žaimik M. t'ulj«,k 6 K. Is Valte vmI edea toc rftislifinl h £iviL le Hirne peći sopet nekaj fižula, krumjiirja, zelja iti rči. Dr. Jgs. Marinko. Lotsrijske itevilke Trst 16. novembra 32 39 27 76 26 Gradec 23 „ 44 22 63 52 67 Javna zahvala. I>a mi pfrosni ilné 14. u^iv. malo da ne »i vpepelil vse pohištvo in iiremo/.enje, iiiis,n> »e n&jiiriitrÍDejtte fiahvaliti v prň vrati i)rRblai;oroilniin i;oR[>odoTti; c. hr. ukr. komiHarJn Kreimetn, C. kr. akr, tajniku Dem l)gli e r jn in iUDann Zurcu, kateri bo % V80 poÊrtvovaljtiostjo «lovckoljnlija prvi o»flhHo Vi^iili tolikanj VBglfsdno in VHpodtmilno' Nadilje izrekam ipriarčno Balívalo c. kr. oTOKiiikoin za njiliovo vaeijku/.i vrlo urejevanj« tnr olami novomeški p ižarni lirainUi a» ujen obÈeiuniii vťslikixlaSni trud ter vsemu Bliiviiemu obi.iiietvu menU in ukolicel PoHaUua bvala t^re (la tudi vrlim mUdeuietii is Težke vode, kateri bo mi bili v n»jrefijo tolažbo in pouiiti pri ubvarovanjl vsaj BUnovAnjuke^a po8loi>jii. —Vsetn - vsem najtiplejSo jsabvalo! Bug plaíaj sto-terokrat 1 Hvaležna lohana Blatnik TRŠKA VOHA dné 26. novembra 1901. {30Ï) Zahvala. Podpisano županstvo v imenu mestnih nbožcev izreka velecenjemn gospodu c. kr. okrožne sodnije predsedniku Josip GerdešiČ-u za velikodušno darilo v korist mestnim ubožcem povodom stindesetletnice tijt«-govega službovanja najprisrčnejšo zahvalo. Mestno županstvo Rudolfovo, dne 20. novembra 1901. t Potrtim iicem nsinanjsnio Tsm no rod ni kom, siiatic«m in prijateljem, iln je na» iskreno Ijabljeui Roprog, ozir. oče, stari oée iu taet, ANTON PAPEŽ C. kr, davkar v p. dne 87. novembr» 1901. ob IVs nri popoldn« pn kratki bolezni v 71. letu SToje Btarosii. preTiden s svetotajstvi ■a TUlliTajot^e, mirno y Goapndn zaspal. Popreb dragega raniliega bode i pettk, dne 29, novembra, ob nri popcjldne. Sv, maie «adnSnice brale le bodo v ratnih «erkTab. BLAG MU BODI SPOMINI Krško, dne 27. nuvemlira 1901. Analila Papei roj Kos, Bopro^a; Amali a Jugović roj. Papež, bči; Dr. inr Oton Papei, Dr phi. Anion Papei, Dr. med. Milan Papež,siouvi; Anton Jugović, zet; Pranja Papež roj. Blflion, Milena Papei roj Pr^niru, sinebi; Zdenko in Oton Pappž. vnnka. {Prcsi 86 tihega scžalja.) Zahvata. Podpisana javiva \8em prijateljem in kancem iskreno stahvalo za srino Stižalje povodom einrti nase iakieiio ljubljene nepozabne hčerke KLOTI]J)E. Zahvaljujeva ae tudi oenjeniiD rodbinam za krasne cvetke osi.bito soufinkani predrage ifinjke, ki so jej v sloTo položile krasni venec na gomilo, Avgust in Kornelija Luser. Zahvala. Prřt)l8grr(.dni gopfod Josip Gerdeňič, c. kr. okrož. sod. jiredsednik; vitez reda železne knme, je naklonil povddiim Htiridesetletnice nvnjega sini bo vanj a. dijaškemu podpornemu druistvu v Rud^ilfovem 40 K. Za ta yelikoduKni dur se v imenu podpore potrebno iiiludine najpriarćnejše zahvaljuje (306) podpiiriipga drnStva naJehiilt V Rudolfovem 23. nov. 1901. i'ri^oilfm, Mrideaefhtnim s^iojega shj^mmvja dohil nam tohJco prelmkavih, vzradoHtitjol^ik m.e in řasHtk, da mi. ni moiii vsem in vsakemtt posehej fwqjo zaJmalo izraziti. Naj ne mi torej hlagohoHo oprosti, alco tem poima izrelcam vsakomur, ledov fie m.e Je o ffj priliki 'na kakoiSm Icoti na^in spomni!., svojo najtopkjáo za.hvalo. Osohito pa si v doUnost, .?e ^^rav posehno za- hvaliti se si^oji rojstni ohiíini Loki prt ('mmïiljii za nejyriěahrvano izredno poXaliëenjfi, nadalje Ravnema mestnemu ^panstim novomeškemu., slaamima pmeljstooma „prim. masMnâce gardé'- t4ir j^TTiesfrae in meSianske ga.rde, godbe'-'-, slavnim druMoom. „Dolrnjskemu peoshemn druŠfvv^', ,.(Haslmm Maticř^ nofy&meèld in „Frostovoljriemu gasilnemu druSimi iiudolf*< DUNAJ, II]. Erdb«rKBtraBM àtsT. 12 razpošilja gratis in franko kataloge v glorenskena j«zika z ve£ kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov u stroje, potrebnih predmetih za kmeti^HtvOf TÍnartítvo^ za ot>rtii6 in g^ospmlarske namene. Cene nižje kakor drugod. Za reelno postrežbo se garantira. % Ugodni plačilni pogoji. Solidne zastopnike sa i&će, He va i epa kap^M^a notranja visokost in šimbost 63X34 cm, priiuema za kip Pražki Jť,zu3, sv. Anton itd. je ceno za dobiti t J. Krajec nasi, knjigarni v Novem mfstn. (ïOS-7> Denarni promet do 30. sept. 1901 stanje vlog dne 30. sept. 1901. m Î rcgistroYanii zadriigii z neomejeno zavezo V Ljubljani, Kongresni trg 2, I. nadstropje, s])rojenia hranilno vloge od vsakega, je li njen xadruxnik ali ne, in jili obrestuje po 1 O brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek iz svojega. m -r -M 111 1 1 Uradne nre so vsak delavnik od 8. do 1. ure. (29&-2) eeeeoeeeeeesssesseeeeseeseseeeeeeesees : m : : ! tu knjigarna, tiskarna in knjigoveznica v Novem if -'+u ae nljndno priporoSnje r toéno, liino in moderno IzviSeTiinje j È B vsakovrstnih tiskovin, MM-Ě kot so: molitvene in dmge knjige v Tiakem obeegn, čolaka in drn^tvena poiočik, trgovshi in obrt^ifiki raSuni, pism» in koverti t naslovom, naslovne karte, vixitke, Pjinvetlni littki, ceniki, jedilni listi, ]ui.>iiti in vsprejemnifle aa druStv«, lepaki itd. ita 1 K. Zgodovina farâ ljubljanske ákofije. zgodovina âmarjeAke fare na Dolenjskem. Cena 60 vin. Karmoliska bratovščina, p. Ladislav Hrovat, broširana 14 vin. Mati Božja Bistriška. PresUvlI p. Ladislav Hrovat, broiiirsna 20 vin, TT'* .... 1* 1 1 .Po SV. Alfonza Liguorskem, Priredil in pošlo- Uisni inisijon ali danovne vaje. venil p. Marijan i^irca o. r. sv. Franč. v platno ' vezano 1 K ČO vin., v usnje 2 K 40 vin, ^ Valvasor, Ehre des Herzogthums Krain. Cena broširanih knjig (dtirje veliki zvezki h podobami) 50 kron, vezanih v nsnje 80 kron, (216-4) Odsovorai nradnik Fr, Sal. Watzl. Izdajatelj ia uloinik Urban Horvat. Tisk i. Knleo nasLi