/
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 10	Ljubljane, ponedeljek 15. maja 1978 Cena 36 dinarjev
Leto XXXV
660.
Na podlagi 19. alinee 335. člena, 1. alinee 349. člena, 383. člena in prvega odstavka 384. člena ustave So. cialistične republike Slovenije in 342. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 9. maja 1978
I
RAZGLASILA IZVOLITEV PREDSEDSTVA
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Razglaša se, da so bili izvoljeni v Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
za predsednika:
Sergej Kraigher, dosedanji predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije
za člane:
Viktor Avbelj, član predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije
Tone Bole, dosedanji član Predsedstva Socialistične republike Slovenije
Marijan Brecelj, dosedanji predsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije
Anica Kuhar, dosedanja članica Predsedstva Socialistične republike Slovenije
Vida Tomšič, dosedanja članica Predsedstva Socialistične republike Slovenije
Josip Vidmar, dosedanji član Predsedstva Socialistične republike Slovenije
n
OBJAVILA SESTAVO PREDSEDSTVA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Predsednik:
Sergej Kraigher
člani:
Viktor Av b e 1 j Tone Bole Marijan Brecelj Anica Kuhar Vida Tomšič Josip Vidmar
France Popit, predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije
Mitja Ribičič, predsednik Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
St. 02001-1/78
Ljubljana, dne 9. maja 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
661.
Na podlagi 20. alinee 335. člena, 1. alinee 350. člena in 363. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee tretjega razdelka 70. člena, tretjega odstavka 243. člena in 322. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 9. maja 1978 sprejela
ODLOK
o izvolitvi predsednika Skupščine Socialistične republike Slovenije
Za predsednika Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvoli:
Milan Kučan, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije.
Št. 0201-1/78
Ljubljana, dne 9. maja 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Jože Globočnik 1. r.
662.
Na podlagi 20. alinee 335. člena, 1. alinee 350. člena in 363. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee tretjega razdelka 70. člena, tretjega odstavka 243. člena in 323. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Druženopolitičnega zbora dne 9. maja 1978 sprejela
ODLOK
o izvolitvi podpredsednikov Skupščine Socialistične republike Slovenije
Za podpredsednika Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvolita:
Jože Globačnik, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije;
Ludvik Golob, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije.
St. 0201-1/78
Ljubljana, dne 9. maja 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
663.
Na podlagi 24. alinee 335. člena in 1. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. ali-nee tretjega razdelka 70. člena, tretjega odstavka 243. člena in 324. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 9. maja 1978 sprejela
ODLOK
o imenovanju generalnega sekretarja in namestnika
generalnega sekretarja Skupščine Socialistične republike Slovenije
Za generalnega sekretarja Skupščine Socialistične republike Slovenije se imenuje:
Gojmir Komar, diplomirani pravnik, dosedaj šef kabineta predsednika Skupščine SR Slovenije;
Za namestnika generalnega sekretarja Skupščine Socialistične republike Slovenije se imenuje:
dr. France Petrič, dosedanji namestnik generalnega sekretarja Skupščine SR Slovenije.
St. 02002-1/78
Ljubljana, dne 9. maja 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
664.
Na podlagi 2. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi odloka o izvolitvi predsednika, podpredsednikov in članov Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije in o imenovanju republiških sekretarjev in predsednikov republiških komitejev
Razglaša se odlok o izvolitvi predsednika, podpredsednikov in članov Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije in o imenovanju republiških sekretarjev in predsednikov republiških komi-
tejev, ki ga je sprejela Skupščna Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 9. maja 1978.
St. 0100-1/78
Ljubljana, dne 9. maja 1978.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
Na podlagi 23. alinee 335. člena, 3. alinee 350. člena, 394. člena in prvega odstavka 395. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee tretjega razdelka 70. člena, tretjega odstavka 243. člena in 333. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, 9. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39-473/74) in 39. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/ 74) ter 2. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 16-990/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 9. maja 1978 sprejela
ODLOK
o izvolitvi predsednika, podpredsednikov in članov Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije o imenovanju republiških sekretarjev in predsednikov republiških komitejev
I
Za predsednika Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvoli:
dr. Anton Vratuša, dosedanji podpredsednik Zveznega izvršnega sveta.
II
Za podpredsednike Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvolijo:
Zvone Dragan, dosedanji podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije;
Vitja Rode, dosedanji predsednik Skupščine občine Maribor;
Dušan Šinigoj, član izvršnega odbora Predsedstva Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije;
Mara Žlebnik, dosedanja predsednica Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije.
m
Za člane Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije se izvolijo:
Boris Č i ž m e k , član Sveta republike in predsednik Sveta SR Slovenije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu;
dr. Anton Fazarinc, dosedanji član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in predsednik Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo;
Andrej Grahor, sekretar sveta Zveze sindikatov Jugoslavije;
Livij Jakomin, dosedanji član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in predsednik Republiškega komiteja za promet in zveze;
Jernej Jan, dosedanji član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in predsednik Republiškega komiteja za ekonomske odnose s tujino;
Štefan Korošec, dosedanji član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in predsednik Republiškega komiteja za tržišče in cene;
Martin Košir, podsekretar v Zveznem sekretariatu za notranje zadeve;
Tone Kovič, dosedanji predsednik Skupščine mesta Ljubljane;
dr. Avguštin Lah, dosedanji podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in predsednik Republiškega komiteja ža varstvo okolja;
Ivo Marenk, republiški podsekretar v Republiškem sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
Štefan Nemec, dosedanji predsednik Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije;
Marjan Osolnik, dosedanji član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in republiški sekretar za mednarodno sodelovanje:
Milica O z b i č, dosedanja članica Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenje in republiška sekretarka za finance;
Jože Pacek, dosedanji generalni sekretar Skupščine SR Slovenije;
Drago Petrovič, dosedanji član Izvršnega sveta Skupščne SR Slovenije in predsednik Republiškega komiteja za energetiko;
Majda Poljanšek, članica izvršnega odbora Predsedstva Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije za področje vzgoje in izobraževanj a;
Andrej Ujčič, dosedanji član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in predsednik Republiškega komiteja za kulturo:
dr. Iztok Winkler, sekretar komiteja Univerzitetne konference Zveze komunistov Slovenije Ljubljana;
Jože Zakonjšek, dosedanji član Izvršnega Sveta Skupščine SR Slovenije in predsednik Republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem;
Janez Zemljarič, dosedaj namestnik republiškega sekretarja za notranje zadeve;
Marija Zupančič-Vičar, sekretarka komiteja Občinske konference Zveze komunistov Slovenije na Jesenicah.
IV
Izmed izvoljenih članov Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije se imenujejo:
Andrej Grahor za republiškega sekretarja za delo	x
Martin Košir za republiškega sekretarja za ljudsko obrambo
Tone Kovič za republiškega sekretarja za industrijo
Ivo Marenk za republiškega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Marjan Osolnik za republiškega sekretarja za mednarodno sodelovanje
Milica O z b i č za republiško sekretarko za finance
Jože Pacek za republiškega sekretarja za pravosodje, organizacijo uprave in proračun
Janez Zemljarič za republiškega sekretarja za notranje zadeve
Marija Zupančič-Vičar za republiško sekretarko za urbanizem
Boris C i ž m e k , za predsednika Republiškega komiteja za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov
dr. Anton Fazarinc za predsednika Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo
Livij Jakomin za predsednika Republiškega komiteja za promet in zveze
Jernej Jan za predsednika Republiškega komiteja za ekonomske odnose s tujino
Stefan Korošec za predsednika Republiškega komiteja za tržišče in cene
dr. Avguštin Lah za predsednika Republiškega komiteja za varstvo okolja
Drago Petrovič za predsednika Republiškega komiteja za energetiko
Majda Poljanšek za predsednico Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje
Andrej Ujčič za predsednika Republiškega komiteja za kulturo
dr. Iztok Winkler za predsednika Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost
Jože Zakonjšek za predsednika Republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem.	'
St. 0207-1/78
Ljubljana, dne 9. maja 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
665.
Na podlagi 4. alinee 350. člena in 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 161. člena, 1. alinee 166. člena in 171. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 9. maja 1978 sprejela
ODLOK
o izvolitvi Komisije Skupščine SR Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve
V	Komisijo Skupščine SR Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve se izvolijo:
za predsednika:
Franjo Turk, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije;
za podpredsednika:
Humbert Gačnik, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije;
za člane:
Lojzka Č o t a r, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije;
Filip Dolinar, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije;
Cveto Gatnik, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije;
Miro G o š n i k, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije;
Stanko Jaki, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije;
Tomaž Kavčič, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije;
Majda Rant, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije;
Drago S o 11 e r, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije;
Mihaela Verbič, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije;
Janko Ževart, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije.
St. 0201-1/78
Ljubljana, dne 9. maja 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučmi L r.
666.
Na podlagi prvega odstavka 365. člena ustave Socialistične reoublike Slovenije, 3. alinee 68. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 9. maja 1978 sprejel
ODLOK
o izvolitvi predsednika in podpredsednice Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije
Izvolita se:
za predsednika Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije
Emil Tomažič, član skupine delegatov 16. okoliša gospodarskega področja, Maribor;
za podpredsednico Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije
Ivica Kavčič, članica skupine delegatov 9. okoliša gospodarskega področja, Idrija.
St. 02005-1/78
Ljubljana, dne 9. maja 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
667.
Na podlagi 26. alinee 335. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 4. alinee 68. člena, tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 65. člena poslovnika Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije je Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 9. maja 1978 sprejel
ODLOK
o imenovanju sekretarja Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije
Za sekretarja Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije se imenuje:
Erika Vrhunec, diplomirana pravnica, sekretar Komisije Skupščine SR Slovenije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu.
St. 02005-1/78
Ljubljana, dne 9. maja 1978.
Zbor združenega- dela
Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Emil Tomažič L r.
668.
Na podlagi prvega odstavka 365. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee 68. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 9. maja 1978 sprejel
ODLOK
o izvolitvi predsednice in podpredsednika Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije
Izvolita se:
za predsednico Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije
Silva Jereb, članica skupine delegatov Skupščine mesta Ljubljane;
za podpredsednika Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije
Leopold Slapnik, delegat v zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Celje.
St. 02004-1/78
Ljubljana, dne 9. maja 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
669.
Na podlagi 26. alinee 335. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 4. alinee 68. člena, tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 65. člena poslovnika Zbora občin Skupščine SR Slovenije je Zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 9. maja 1978 sprejel
ODLOK
o imenovanju sekretarja Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije
Za sekretarja Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije se imenuje:
Jernej Vrhunec, diplomirani pravnik, dosedanji sekretar Zbora občin Skupščine SR Slovenije.
Št. 02004-1/78
Ljubljana, dne 9. maja 1978.
Zbor občin
Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednica
Silva Jereb 1. r.
670.
Na podlagi prvega odstavka 365. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee 68. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 9. maja 1978 sprejel
ODLOK
o izvolitvi predsednice in podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije
Izvolita se:
Za predsednico Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije
Valentina Tomlje, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije;
za podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije
Igor Uršič, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije.
Št. 02003-1/78
Ljubljana, dne 9. maja 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
671.
Na podlagi 26. alinee 335. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 4. alinee 68. člena, tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 59. člena poslovnika Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije je Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne
9.	maja 1978 sprejel
ODLOK
o imenovanju sekretarja Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije
Za sekretarja Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije se imenuje:
Marko Herman, diplomirani pravnik, dosedanji sekretar Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije.
Št. 02003-1/78
Ljubljana, dne 9. maja 1978.
Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednica
Valentina Tomlje 1. r.
672.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in drugih prejemkov delavcev v delovni organizaciji Iskra — Elektromehanika Kranj ter samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu temeljnih organizacij in samoupravne skupnosti skupnih služb, združenih v isti delovni organizaciji, na seji dne 13. 4. 1978
odločilo :
I.	Ugotovi se, da samoupravni sporazumi o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in drugih prejemkov delavcev v delovni organizaciji Iskra — Elektromehanika Kranj, iz junija 1974 ter samoupravni sporazumi o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu temeljnih organizacij združenega dela in samoupravne skupnosti skupnih služb delovne organizacije Iskra — Elektromehanika Kranj, iz junija 1974, niso bili sklenjeni v neskladju z določbami ustave in zakona.
II.	Razveljavita se določbi 7. in 13. člena samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu temeljnih organizacij združenega dela in samoupravne skupnosti skupnih služb Iskre — Elektromehanike Kranj, iz junija 1974.
III.	Ugotovi se, da določbe 20. člena in II. dela priloge »Osebna ocenitev delavca«, samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in drugih prejemkov delavcev Iskre — Elektromehanike Kranj, iz junija 1974, niso bili v skladu z ustavo in zakonom.
Obrazložitev
11 Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela Tovarna avtomatskih telefonskih central — telekomunikacije Kranj, Tovarna telefonskih elementov in aparatov Kranj, Tovarna optičnih in steklopihaških naprav Ljubljana, Tovarna števcev Kranj, Tovarna mehanizmov Lipnica, Tovarna stikal Kranj, Tovarna električnih ročnih orodij Kranj, Obrat telefonskih enot Blejska Dobrava — Jesenice, Obrat orodjarna Kranj, Obrat merilne naprave Kranj, Obrat skupne proizvodnje Kranj, Obrat vzdrževanje Kranj, Delavska restavracija Kranj, Montažno servisna organizacija Ljubljana ter Samoupravni skupnosti skupnih služb Kranj, ki so združeni v delovni organizaciji Iskra — Elektromehanika Kranj, so medsebojna razmerja v združenem delu uredili s samoupravnimi sporazumi, ki so jih sprejeli v enakem besedilu. Na isti način so delavci devetih od skupno dvajsetih temeljnih organizacij iste delovne organizacije sprejeli tudi samoupravne sporazume o delitvi osebnih dohodkov.
Sodišče združenega dela v Kranju je s svojim predlogom začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedenih samoupravnih sporazumov v celoti, ker je menilo, da so delavci temeljnih organizacij in samoupravne delovne skupnosti medsebojna razmerja v združenem delu ter delitev osebnih dohodkov urejali v skupnih aktih delovne organizacije Iskra — Elektromehanika Kranj, ne pa v samoupravnih sporazumih temeljnih organizacij in delovne
skupnosti, kar ni v skladu s 16. členom ustave SR Slovenije in ni bilo v skladu s 4. in 5. členom zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73).
Posebej je sodišče združenega dela začelo tudi postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti posameznih določb navedenih samoupravnih sporazumov: 7. in 13. člena samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ter 20. člena in priloge samoupravnih sporazumov o delitvi osebnih dohodkov »Osebna ocenitev delavca« v delu »II: Ugotavljanje ustreznosti zahtevane izobrazbe in prakse«. S temi členi je opredeljen način in postopek določanja analitične ocene delovnih mest ter zmanjševanja te vrednosti, kadar delavec nima zahtevanih kvalifikacij za opravljanje določenih nalog.
2)	Temeljna organizacija združenega dela je osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja (2. odstavek 16. člena ustave SRS). Iz podatkov, zbranih v pripravljalnem postopku, je ustavno sodišče ugotovilo, da so delavci posameznih temeljnih organizacij združenega dela in samoupravne skupnosti skupnih služb delovne organizacije Iskra — Elektromehanika Kranj vprašanja iz medsebojnih razmerij v združenem delu in delitve osebnih dohodkov uredili s samoupravnimi sporazumi, ki so jih sprejeli v enakem besedilu na način in po postopku, ki ju je ob sprejemanju samoupravnih splošnih aktov določal zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (4. in 5. člen). Te samoupravne sporazume vsaka temeljna organizacija združenega dela lahko samostojno spreminja in dopolnjuje. Ob upoštevanju navedenih dejstev, sama okolnost, da je besedilo samoupravnih sporazumov enako, še ne dopušča zaključka, da gre za skupni samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu oziroma, da je bil samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in drugih prejemkov delavcev skupen za vse temeljne organizacije v delovni organizaciji Iskra — Elektromehanika Kranj.
3)	Delavci v temeljni organizaciji združenega dela skupno in enakopravno urejajo medsebojna razmerja pri delu, med njimi tudi osnove in merila za delitev osebnega dohodka. Ovrednotena težina del in nalog je lahko ena takih osnov, zato njenega določanja ni šteti za uresničevanje posamičnih pravic, o katerih bi lahko v skladu z drugim odstavkom 181. člena zakona o združenem delu odločal delavski svet. Z določbami 20. člena samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in drugih prejemkov delavcev ter s 7. in 13. členom samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, je delavskemu svetu poverjeno odločanje o tej osnovi. To pa ni v skladu s 16. členom ustave SR Slovenije ter 181. členom zakona o združenem delu, in tudi ni bilo v skladu s 6. členom zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73).
4)	Sistem osebne ocenitve delavca, kot je bil določen v samoupravnih sporazumih o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in drugih prejemkov delavcev, ni zagotavljal nagrajevanja po rezultatih dela. V tem smislu določeno ugotavljanje ustreznosti delavčevih kvalifikacij zahtevanim pogojem izobrazb?
in delovne prakse je povzročalo avtomatično zmanjševanje števila točk analitične ocene delovnega mesta delavcem, ki teh pogojev niso izpolnjevali. Kljub določbi, da se ocena ustreznosti delavca uporablja le skupno z oceno rezultatov dela, dejansko ni bilo omogočeno preseči zmanjševanja števila točk, saj je le-to zaradi seštevanja obeh ocen ostalo prisotno tudi v primerih, ko so delavci uspešno opravljali svoje delo. Določbe o ugotavljanju ustreznosti delavčevih kvalifikacij podanim zahtevam so torej vzpostavljale avtomatizem pri določanju osebnega dohodka, kar pa ni v skladu z ustavo in zakonom. Osebni dohodek delavca mora biti določen tako, da ustreza dejanskim rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku v skladu z načelom delitve po delu in v sorazmerju z rastjo produktivnosti njegovega dela in dela drugih delavcev, upoštevajoč tudi načelo solidarnosti (22. in 23. člen ustave SR Slovenije, 126., 127. in 129. člen zakona o združenem delu). Ureditev v izpodbijani določbi priloge samoupravnega sporazuma ni bila v skladu z ustavnimi načeli nagrajevanja po rezultatih dela ter je bila že tudi v nasprotju z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
Ustavno sodišče je na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije ob upoštevanju vseh okoliščin iz 23. člena ter v skladu z 2. alineo tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 40/77-8
Ljubljana, dne 13. aprila 1978.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
673.
Na podlagi tretjega odstavka 35. člena zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19-906/76) izdaja republiški komite za vzgojo in izobraževanje v soglasju z republiškim komitejem za zdravstveno in socialno varstvo
PRAVILNIK
o pogojih glede vrste in stopnje izobrazbe, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci v organizacijah za usposabljanje
V	osnovnih šolah za usposabljanje duševno prizadetih otrok lahko poučujejo telesno, likovno in tehnično vzgojo s higieno dela ter praktična znanja in pouk o prehrani tudi učitelji, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje za poučevanje teh predmetov v osnovni šoli; v drugih osnovnih šolah za usposabljanje prizadetih otrok pa lahko opravljajo vzgojnoizo-braževalno delo tudi učitelji, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje za učitelja osnovne šole.
V	srednjih šolah in v šolah za poklicno izobraževanje lahko opravljajo vzgojnoizobraževalno delo z mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju tudi učitelji, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje za učitelje srednjih šol oziroma šol po zakonu o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26-149/70).
2.	člen
Učitelji iz drugega in tretjega odstavka 1. člena tega pravilnika si morajo najpozneje v treh letih po sklenitvi delovnega razmerja z delavci organizacije za usposabljanje pridobiti ustrezna dopolnilna znanja za usposabljanje otrok določene vrste motenosti.
Dopolnilna znanja obsegajo tista temeljna znanja, ki so učitelju nujno potrebna pri usposabljanju otrok določene 'vrste motenosti.
Dopolnilno izobraževanje za pridobitev znanj iz prejšnjega odstavka tega člena organizirajo visokošolske organizacije po programih, ki jih sprejmejo sveti teh organizacij. Sestavni del programa je tudi preizkus znanja. Po opravljenem preizkusu izda visokošolska organizacija udeležencu potrdilo, da obvlada dopolnilna specialno pedagoška znanja, ki so potrebna za usposabljanje otrok določene vrste motenosti.
•	3. člen
Učitelji iz prvega člena tega pravnniKa, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno delo v organizacijah za usposabljanje že več kot tri leta in si niso pridobili dopolnilne izobrazbe po prejšnjih predpisih, si morajo pridobiti dopolnilna znanja najkasneje v treh letih po uveljavitvi tega pravilnika.
4.	člen
Zdravstveni delavci, socialni delavci, psihologi in pedagogi v organizacijah za usposabljanje morajo imeti izobrazbo v skladu s posebnimi predpisi.
5.	člen
Učitelji in vzgojitelji z višjo ali visoko pedagoško izobrazbo, ki opravljajo vzgojno delo v domovih organizacij za usposabljanje in so si pridobili dopolnilno izobrazbo za usposabljanje otrok določene vrste motenosti v skladu z dosedanjimi predpisi, lahko še naprej opravljajo to delo.
1.	člen
V organizacijah za usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju opravljajo vzgojnoizobraževalno delo učitelji in vzgojitelji z ustrezno višjo ali visoko specialno pedagoško izobrazbo.
6.	člen
Z dnem ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o pogojih glede vrste in stopnje izobrazbe ter glede osebnostnih in moralnopolitičnih kvalitet, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci zavodov za usposabljanje (Uradni list SRS, št. 27-186/70).
7.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 56-9/77
Ljubljana, dne 19. aprila 1978.
Članica izvršnega sveta in predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Ela Ulrih-Atena 1. r.
Soglašam!
Član izvršnega sveta in predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo
prim. dr. Anton Fazarinc 1. r.
374.
Na podlagi prve in sedme alinee 46. člena zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list SRS, št. 16-140/74) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
o spremembah in dopolnitvah pravilnika o označevanju vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina
1.	člen
V	8. členu pravilnika o označevanju vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list SRS, št. 18/77 — v nadaljnjem besedilu: pravilnik) se prvi dve vrstici prvega odstavka spremenita tako, da se glasita:
»Od oznak iz 6. in 7. člena tega pravilnika morajo biti na glavni etiketi naslednje oznake:«
Za prvim odstavkom 8. člena pravilnika se doda nov, drugi odstavek, ki se glasi:
»Na glavni etiketi smejo biti tudi druge obvezne oznake,iz 6. in 7. člena tega pravilnika ter blagovna znamka.«
Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.
2.	člen
V	12. členu pravilnika se v zadnjem stavku črta beseda »informativni«.
3.	člen
V	18. členu pravilnika se pika nadomesti z vejico in se doda besedilo: »ali »proizvedeno v Sloveniji«, če vino izvira iz grozdja pridelanega na vinogradniškem območju Slovenije.«
4.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
675.
Na podlagi drugega in tretjega odstavka 11. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. 16-991/77) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
ODLOČBO
o pooblastitvi določenih strokovnih organizacij združenega dela za opravljanje obveznih zdravstvenih
pregledov kmetijskih posevkov za pridelovanje semena, objektov za pridelovanje gozdnega semena
in objektov za pridelovanje sadilnega materiala
1
Za izvajanje obveznih zdravstvenih pregledov se za posamezno vrsto objektov za območje SR Slovenije pooblaščajo:
— kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana — za opravljanje obveznih zdravstvenih pregledov kmetijskih posevkov za pridelovanje semena in objektov za pridelovanje sadilnega materiala;
— Kmetijski zavod Maribor — za opravljanje obveznih zdravstvenih pregledov objektov za pridelovanje sadilnega materiala;
— Kmetijsko veterinarski zavod. Nova Gorica — za opravljanje obveznih zdravstvenih pregledov objektov za pridelovanje sadilnega materiala;
— Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo, Žalec — za opravljanje obveznih zdravstvenih pregledov objektov za pridelovanje sadilnega materiala;
— Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana — za opravljanje obveznih zdravstvenih pregledov objektov za pridelovanje gozdnega semena in objektov za pridelovanje sadilnega materiala.
2
Strokovne organizacije združenega dela iz prejšnje točke ne smejo zdravstveno pregledovati objektov za pridelovanje gozdnega semena in objektov za pridelovanje sadilnega materiala v svoji lastni proizvodnji.
3
Strokovne organizacije združenega dela iz 1. točke te odločbe morajo vsako leto do konca koledarskega leta poslati Republiškemu sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana poročilo o rezultatih opravljenega dela s tem, da za vsak objekt posebej navedejo površino objekta, količino pridelanega semena ali sadilnega materiala po vrstah in ugotovljene rastlinske bolezni in škodljivce.
4
Z dnem, ko začne veljati ta odločba, preneha veljati odločba o pooblastitvi določenih strokovnih orga_ nizacij za izvajanje obveznih zdravstvenih pregledov objektov za pridelovanje sadilnega materiala (Uradni list SRS, št. 16/66).
5
Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320/E-01/77-VI/RO
Ljubljana, dne 25. aprila 1978.
St. 320/C-03/77
Ljubljana, dne 18. aprila 1978.
Namestnik
republiškega sekretarja za kmetistvo, gozdarstvo in prehrano
Karmelo Budihna, dipl. inž. 1. r.
Namestnik
republiškega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Karmelo Budihna, dipl. inž. 1. r.
676.
Na podlagi 9. člena odloka o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4/78) izdaja predsednik Republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem v soglasju z republiškim sekretarjem za urbanizem
ZAČASNO OBVEZNO ENOTNO METODOLOGIJO
in minimum obveznih enotnih kazalcev prostorskih pianov v SR Sloveniji
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	Z začasno obvezno enotno metodologijo in minimumom obveznih enotnih kazalcev (v nadaljnjem besedilu: metodologija) prostorskih planov v SR Sloveniji za obdobje do lata 1985 z elementi do leta 2000 se zagotavlja osnovna vsebinska usklajenost udeležencev družbenega planiranja pri izdelavi in sprejemanju prostorskih planov družbenopolitičnih skupnosti.
2.	Prostorski plani, ki bodo izdelani v skladu z odlokom o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: odlok), morajo prevzemati in dopolnjevati sprejete in usklajene usmeritve ter določbe veljavnih urbanističnih programov, upoštevaje razvojno politiko, smernice in okvire sprejetih družbenih pianov za obdobje 1976 do 1980. Za obdobje do leta 1985 in za dolgoročno obdobje morajo upoštevati tudi vse druge znane usmeritve in opredelitve dolgoročnega razvoja in se opirati na razpoložljiva strokovna spoznanja, na izdelane dolgoročnejše razvojne projekcije, zlasti pa še na sprejete družbenopolitične cilje in dogovorjene usmeritve, kot so:
— Stališča, priporočila in sklepi za oblikovanje in izvajanje prostorske, urbanistične in zemljiške politike v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4/78);
— Stališča, sklepi in priporočila za reševanje problematike varstva dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 12/77);
— Resolucija o poglavitnih smotrih in smernicah za urejanje prostora v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43/73);
— Temelji skupne politike dolgoročnega razvoja SFR Jugoslavije do leta 1985 (Uradni list SFRJ, št. 51/75);
— Družbeni dogovor o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji v obdobju od leta 1976 do 1680 (Uradni list SRS, št. 24/76);
— Družbeni dogovor o uresničevanju dolgoročnega programa razvoja kmetijstva v SR Sloveniji v obdobju od leta 1974 do 1980 (Uradni list SRS, št. 5/75);
— Zagotavljanje pogojev za hitrejši razvoj kmetijstva, uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov in preobrazbo vasi v srednjeročnem razvoju od leta 1976 do 1980 (Informacije, glasilo SZDL SR Slovenije, št. 5/77);
— Ugotovitve in stališča k energetski bilanci SR Slovenije za obdobje od leta 1981 do 2000 (Poročevalec Skupščine SR Slovenije, dne 8. 3. 1978).
3.	Izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti ali od njega zadolžen organ, ki skrbi za izdelavo in sprejem prostorskega plana v smislu odloka (v na-
daljnjem besedilu: organ za planiranje), pripravi na podlagi te začasne metodologije osnutek delovnega programa za izdelavo in sprejem prostorskega plana. Delovni program sprejme izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti in obsega zlasti:
—	naloge, ki jih morajo opraviti posamezni udeleženci v procesu priprave in sprejemanja prostorskega plana,
—	operativno shemo in terminski plan ter
—	način financiranja izdelave prostorskega plana.
Organi upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti pripravijo predloge sklepov o pripravljanju elementov teh organizacij in skupnosti za prostorski plan družbenopolitične skupnosti. Sklepe sprejmejo delavski sveti oziroma sveti krajevnih skupnosti. V sklepih določijo organe, ki bodo pripravili predloge elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih prostorskih planov ter zastopali samoupravno organizacijo oziroma skupnost v postopku usklajevanja.
II.	ELEMENTI IN STROKOVNE OSNOVE ZA SKLEPANJE DOGOVORA O TEMELJIH PROSTORSKEGA PLANA DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI
4.	Zaradi uresničitev načel sistema družbenega planiranja in enotnosti prostorskega planiranja v obči-• nah, v Obalni skupnosti Koper, v Mestu Ljubljani in v republiki pripravijo in sprejmejo samoupravne organizacije in skupnosti elemente za sklepanje dogovora o temeljih prostorskega plana družbenopolitične skupnosti v skladu s 33. členom zakona o temeljih sistema družbenega planiranja (Uradni list SFRJ, št. 6/76).
Elemente pripravijo vse tiste samoupravne organizacije in skupnosti, katerih dejavnost je neposredno vezana na zemljišča kot na njihovo proizvodno sredstvo ali na rabo naravnih virov in nematerialnih dobrin prostora (kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo, del industrije, oskrba z vodo, rekreacija na prostem, varstvo naravne in kulturne dediščine), samoupravne organizacije in skupnosti, ki imajo večje površinske potrebe v prostoru (za objekte in omrežje infrastrukture, proizvodne objekte, stanovanjsko gradnjo idr.), samoupravne organizacije in skupnosti, ki lahko pomembneje vplivajo na spremembe okolja, ter tiste samoupravne organizacije in skupnosti, ki z razvojem, razmestitvijo in povezovanjem svojih funkcij pomembneje vplivajo na celotne odnose v razmestitvi in fizičnem povezovanju dejavnosti v prostoru (v nadaljnjem besedilu: organizacija dejavnosti v prostoru).
Ce samoupravne organizacije in skupnosti, ki morajo po odloku družbenopolitične skupnosti pripraviti elemente, ne predvidevajo nobene pomembnejše spremembe, sporočijo to pismeno izvršilnemu organu družbenopolitične skupnosti.
Samoupravne organizacije in skupnosti pripravijo elemente ob upoštevanju sprejetih družbenopolitičnih ciljev, stališč in dogovorjene usmeritve družbenega razvoja v občini in republiki, razpoložljivih strokovnih osnov, lastnih razvojnih ciljev in programov ter smernic za izdelavo prostorskega plana, če so bile le-te sprejete.
Samoupravne organizacije in skupnosti uporabljajo za oblikovanje svojih elementov enotne anketne liste, ki jih pripravi Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje do 30. junija 1978.
5.	Samoupravne organizacije in skupnosti opredelijo z elementi potrebe po prostoru in povezavah z drugimi dejavnostmi, zlasti po naslednjih področjih: kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo, industrija, stanovanjska gradnja, oskrbe in družbene dejavnosti, promet, energetika, vodno gospodarstvo, rekreacija in turizem, varstvo narave, varstvo kulturnih spomenikov.
Elementi samoupravnih organizacij in skupnosti obsegajo zlasti:
—	cilje, ki jih nameravajo doseči z razvojnimi usmeritvami;
—	smernice za razmeščanje dejavnosti in povezovanje v prostoru;
•— predvideno število zaposlenih;
—	obseg potrebnega prostora za njihovo dejavnost;
—	količihske potrebe po naravnih virih, ki jih potrebujejo za svoj razvoj in jih je možno pridobivati v območju občine ali v sosednjih območjih (npr. vodo, rudnine, les itd.);
—	potrebe po opremljenosti prostora z oskrbnimi in družbenimi dejavnostmi (npr. z zdravstvenimi službami, s šolami, s servisi, s trgovinami itd.);
—	naprave, potrebne za proizvajanje energije, zbiranje, črpanje vode in čiščenje vode;
—	fizične povezave in naprave, ki so potrebne za transport in oskrbo (prometna in energetska infrastruktura ter komunalni objekti in naprave);
—	primernostna območja za njihovo dejavnost, zlasti če so odvisna od določenih naravnih možnosti;
—	pogoje in načine uporabe prostora z vidika varovanja okolja (varstveni režimi) in splošne ljudske obrambe.
Elementi o primernosthih območjih in potrebnih površinah za posamezne deja.vnosti ali za varovanje naravnih virov se dimenzionirajo na topografskih kartah in utemeljijo v tekstualnem delu dokumenta.
■Elementi o razmestitvi funkcionalne opremljenosti prostora, fizičnih povezav in objektov se prikažejo na kartogramih s točkovnim lociranjem dejavnosti in objektov ter z linijami povezav.
Kvalitativne potrebe in možnosti v prostoru se razen s površinskimi in razmestitvenimi kazalci lahko opredelijo tudi na osnovi standardov in kriterijev (npr. z gostoto opremljenosti, dostopnostjo ipd.).
Samoupravne organizacije in skupnosti sporočijo svoje elemente organu za planiranje družbenopolitične skupnosti.
6.	Organi za planiranje, ki so zadolženi za pripravo prostorskih planov v občinah, Obalni skupnosti Koper in Mestu Ljubljani, dopolnijo, na podlagi sprejetih družbenopolitičnih ciljev in dogovorjenih usmeritev, razpoložljive strokovne osnove zlasti z naslednjimi strokovnimi analizami in prognozami:
—	izborom dolgoročnih in prioritetnih interesov in ciljev, pomembnih za prostorski vidik planiranja;
—	analizo pštreznosti veljavnega urbanističnega programa in druge urbanistične dokumentacije in njihove skladnosti z družbenim planom za obdobje 1976 do 1980 in z že sprejetimi družbenopolitičnimi cilji in usmeritvami;
—	opredelitvijo težjih problemov v prostoru kot posledic dosedanjega razvoja z oceno možnega preurejanja oziroma reševanja;
—	dolgoročno prognozo (oceno) demografskega razvoja, če se družbenopolitična skupnost ne strinja s prognozo republiškega organa za planiranje;
—	dolgoročno prognozo (oceno) prometnih tokov v okviru dolgoročne republiške prognoze;
—	prognozo razvoja (oceno) stanovanjskih potreb in možnosti zadovoljevanja teh potreb do leta 1985 in 2000;
—	soočenjem posameznih analiz o naravni primernosti prostora (za dejavnosti, ki so odvisne od naravnih možnosti oziroma naravnih dobrin) o možnih varstvenih območjih in razvojnih potrebah dejavnosti;
—	alternativnimi dolgoročnimi možnostmi zazidav in prioritetnih nalog za uresničevanje teh možnosti;
—	alternativnimi zasnovami razvoja omrežja naselij in infrastrukturnih povezav med njimi v dolgoročnem in srednjeročnem obdobju;
—	alternativnimi zasnovami razvoja uporabe prostora v dolgoročnem in srednjeročnem obdobju;
—	širšimi vidiki družbenih interesov in nalog na področju varstva in izboljševanja okolja in splošne ljudske obrambe.
Te strokovne osnove ponudijo organi za planiranje iz prejšnega odstavka drugim predvidenim udeležencem dogovorov o temeljih prostorskih planov ter drugim družbenopolitičnim skupnostim, s katerimi je družbenopolitična skupnost v pomembnejši razvojni soodvisnosti,, kot podlago za usklajevanje.
7.	Občine, Obalna skupnost Koper, Mesto Ljubljana ter samoupravne organizacije in skupnosti v teh družbenopolitičnih skupnostih obvezno sodelujejo in usklajujejo elemente in strokovne osnove za dogovore s sosednjimi in drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi ter samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v zadevah, ki neposredno ali posredno vplivajo na urejanje prostora v posameznih družbenopolitičnih skupnostih, zlasti na področju infrastrukture iz točke 13 v tej metodologiji. Pobudo in elemente za usklajevanje daje predvsem prizadeta družbenopolitična skupnost ali tudi samoupravna organizacija oziroma skupnost, njihovi organi za planiranje pa so dolžni organizirati usklajevanje elementov.
Ta vprašanja urejajo udeleženci z medobčinskimi dogovori in samoupravnimi sporazumi med samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v okviru medobčinskega sodelovanja ter jih vnašajo v dogovore o temeljih prostorskega plana in v prostorski plan družbenopolitične skupnosti, kolikor medobčinski dogovori in samoupravni sporazumi niso vključeni v dogovor o temeljih prostorskega plana in v prostorski plan SR Slovenije.
8.	Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje dopolni, na podlagi sprejetih družbenopolitičnih ciljev in dogovorjenih usmeritev, razpoložljive strokovne osnove s strokovnimi analizami in prognozami, ki so navedene v 6. točki te metodologije v skladu s pristojnostmi, obvezami in nalogami republike na tem področju. Pri tem upošteva tudi rezultate dela organov za planiranje v drugih družbenopolitičnih skupnostih.
Strokovne analize na ravni republike obravnavajo zlasti:
,	— obstoječe pomembnejše probleme v prostoru,
ki zahtevajo usklajevanje med več družbenopolitičnimi skupnostmi, zlasti glede nadaljnje racionalne organizacije dejavnosti v prostoru in uporabe prostora na območju SR Slovenije. Evidentirati je treba tako probleme, ki izvirajo iz ene same dejavnosti v prostoru, kakor tudi tiste, ki izhajajo iz medsebojnih razmerij teh dejavnosti v prostoru. Predvideti je treba tudi probleme, ki se lahko pojavijo zaradi delovanja trendov sedanjega razvoja;
—	soočenje posameznih analiz o naravni primernosti prostora (za dejavnosti, ki so odvisne od naravnih pogojev), o možnih varstvenih območjih in razvojnih potrebah dejavnosti, ki so pomembne za opredeljevanje zasnov razvoja v širših območjih in v celotni SR Sloveniji;
—	alternativne zasnove razvoja omrežja naselij in proizvodnih območij (industrijskih con) ter infrastrukturnih povezav med njimi, ki so pomembne za razvoj v širših območjih in v celotni SR Sloveniji;
—	alternativne zasnove razvoja uporabe prostora, ki je pomemben za razvoj v širših območjih in v celotni SR Sloveniji;
—	obveznosti, ki jih SR Slovenija prevzema z dogovori z eno ali več republikami, pokrajinami in drugimi državami o določenih skupnih osnovah plana (npr. glede modernizacije magistralnih železnic in cest, gradnje energetske cone v Kopru, proste industrijske cone v Sežani, plovne poti ipd.).
9.	Organ za planiranje družbenopolitične skupnosti pripravi v sodelovanju s strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti pregled in soočenje elementov samoupravnih organizacij in skupnosti ter strokovnih osnov in eventualnih smernic svoje in drugih družbenopolitičnih skupnosti, s katerimi so razvojno soodvisne.
Po soočenju elementov ter strokovnih gradiv in eventualnih smernic v pregledu opredelijo:
—	elemente, ki si med seboj nasprotujejo ali celo izključujejo ter elemente, ki se ne skladajo s skupnimi družbenopolitičnimi cilji in prostorskimi usmeritvami ter z ugotovitvami o primernosti prostora in o potrebah varovanja naravnih virov;
—	osnove za pripravo predloga dogovora o temeljih prostorskega plana družbenopolitične skupnosti z variantnimi opredelitvami nalog za razrešitev konkretnih neskladnosti v prostoru v obdobju do leta 1980 (kot event. osnutkov aneksov družbenega plana za obdobje 1976 do 1980) in nalog v srednjeročnem obdobju do leta 1985, ter poglavitne strateške usmeritve do leta 2000 (zaradi posebnega značaja prostorske problematike je treba hkrati obravnavati in reševati obstoječe probleme v prostoru ter dolgoročne naloge in obveze).
Na podlagi teh strokovnih gradiv in osnov za pripravo predloga dogovora o temeljih prostorskega plana predlaga organ za planiranje prizadetim udeležencem, kateri elementi naj se usklajujejo v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih.
10.	Osnove za usklajevanje v okviru dogovora o temeljih prostorskega plana SR Slovenije so osnove za pripravo predlogov dogovorov o temeljih prostorskih planov občin, Obalne skupnosti Koper in Mesta Ljubljane, izdelani na podlagi elementov samoupravnih organizacij in skupnosti za sklepanje dogovorov
o temeljih prostorskih planov teh družbenopolitičnih skupnosti (1), elementi tistih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki neposredno sprejemajo obveznosti iz republiškega dogovora (npr. SIS, SOZD in OZD v merilu republike) (2) in osnove za pripravo predloga dogovora o temeljih prostorskega plana republike (3).
III.	DOGOVOR O TEMELJIH PROSTORSKEGA
PLANA DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI
11.	Z dogovorom o temeljih prostorskega plana prevzemajo udeleženci zlasti naloge, obveznosti in odgovornosti zaradi uresničevanja skupnih družbenih interesov in ciljev na področju gospodarjenja s prostorom v obdobju do 1. 1985 in nekaterih prvin v dolgoročnem obdobju do leta 2000. Udeleženci dogovora vnašajo te naloge in obveznosti v lastne srednjeročne plane.
12.	Udeleženci dogovora o temeljih prostorskega plana oblikujejo z medsebojnim usklajevanjem predlog dogovora o temeljih prostorskega plana. Operativne zadeve usklajevanja opravijo organi za planiranje pri udeležencih dogovora. V primeru, da se ne doseže uskladitev najpomembnejših elementov, odloči o uskladitvi skupščina družbenopolitične skupnosti v skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja.
13.	Dogovor o temeljih prostorskega plana občine, Obalne skupnosti Koper in Mesta Ljubljane obsega dolgoročni in srednjeročni del.
V dolgoročnem delu dogovora se določijo, na osnovi usklajevanja med udeleženci dogovora, naloge za strateško usmeritev razvoja v prostoru tako, da so usmeritve posameznih nosilcev medsebojno usklajene. Ta del dogovora obsega zlasti kriterije za organizacijo dejavnosti v prostoru ter kriterije za namensko uporabo prostora, upoštevajoč nesporna prednostna območja in potrebe.
Srednjeročni del dogovora o temeljih prostorskega plana opredeljuje fizične in po potrebi materialne obveznosti in druge ukrepe udeležencev za realizacijo dogovorjenih prioritetnih nalog, ki izhajajo iz dolgoročnih temeljnih usmeritev razvoja v prostoru.
Naloge skupnega pomena za razvoj družbenopolitične skupnosti, ki obvezujejo udeležence dogovora zaradi uresničevanja skupnih ciljev, dolgoročnih temeljnih usmeritev in dogovorjenih prioritetnih nalog, se nanašajo zlasti na:
—	usmerjanje razvoja omrežja naselij in s tem pogojeno pospeševanje in razmeščanje poglavitnih oskrbnih funkcij;
—	zagotavljanje prostorskih možnosti za pospeševanje in razmeščanje industrijske dejavnosti;
—	usmerjanje stanovanjske gradnje, zagotavljanje in pospeševanje odkupa in opremljanja novih stanovanjskih gradbenih območij, ali prenavljanje obstoječih;
—	usmerjanje in zagotavljanje prostorskih možnosti za proizvodnjo energije ter za razvoj energetskega omrežja, prometnega omrežja in komunalnih objektov in naprav;
—	usmerjanje in pospeševanje razvoja komunalnih ter drugih objektov in naprav za varovanje ali sanacijo okolja;
—	zagotavljanje prostorskih možnosti za dejavnosti, ki so jim zemljišča z ustreznimi naravnimi pogoji ali določeni naravni viri osnovno proizvodno sredstvo ter opredeljevanje prednostnih območij za kmetijstvo in gozdarstvo;
—	usmerjanje in zagotavljanje prostorskih možnosti za pridobivanje rudnin in mineralnih surovin;
—	opredelitev varstvenih območij in načinov varstva oziroma pogojev za uporabo prostora za varovanje podzemnih in nadzemnih vodnih virov ter za varovanje naravne in kulturne dediščine;
—	pospeševanje sanacije degradiranih območij ali posameznih elementov naravnega okolja (sanacija območij prizadetih zaradi onesnaženja zraka, vode itd.);
—	pospeševanje zaščitnih posegov v območjih škodljivega delovanja naravnih sil ali zagotavljanje ustreznega ravnotežja v delovanju naravnih sil (zaščita poplavnih območij, zaščita pred erozijo, plazovi, vetrom itd.);
—	preurejanje načinov uporabe zemljišč (z osuševanjem, melioracijami, komasacijami, pogozdovanjem itd.);
—	določitev varstvenih območij in zagotavljanje načinov varstva oziroma pogojev za uporabo prostora v območjih ogroženih zaradi hrupa ali okrog nevarnih objektov (varstvena območja okrog letališč, pri-dobivalni prostori rudnin idr.);
—	določitev prednostnih območij za rekreacijo na prostem, pospeševanje njihovega razvoja ter zagotovitev možnosti in načinov uporabe rekreacijskih območij ;
—	opredelitev območij in osnovnih načinov njihovega urejanja, za katera je treba izdelati podrobnejše planske dokumente.
Pri nalogah je treba upoštevati obveznosti, ki jih družbenopolitična skupnost prevzema z dogovorom o temeljih prostorskega plana širših družbenopolitičnih skupnosti in z medobčinskim dogovarjanjem.
14.	Dogovor o temeljih prostorskega plana SR Slovenije obsega zlasti naloge, navedene v točki 13 te metodologije, ki pa se uresničujejo na osnovi skupnih fizičnih in materialnih obveznosti in drugih ukrepov, dogovorjenh med več občinami ali v okviru republike.
IV.	PROSTORSKI PLAN DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI
15.	V prostorskem planu opredeljuje družbenopolitična skupnost enotno in celovito plansko zasnovo gospodarjenja s prostorom, povzema obveznosti iz dogovora o temeljih prostorskega plana in določa zakonske obveznosti ter okvire ukrepov, ki niso predmet dogovarjanja. To so zlasti tisti elementi družbene politike, s katero družbenopolitična skupnost posredno usmerja procese urbanizacije, ter ukrepi, ki zagotavljajo celovitost družbene reprodukcije.
16.	Prostorski plani občin, Obalne skupnosti Ko- , per in Mesta Ljubljana obsegajo dolgoročni in srednjeročni del. V dolgoročnem delu se določa temeljna razvojna usmeritev, ki zajema zlasti:
—	skupne interese in cilje, pomembne za opredeljevanje zasnove organizacije dejavnosti v prostoru in uporabe prostora;
—	zasnovo organizacije dejavnosti v prostoru;
—	zasnovo uporabe prostora;
—	opredelitev območij, za katera je treba izdelati posebne plane;
—	okvire ukrepov iz pristojnosti družbenopolitične skupnosti za uresničevanje prostorskega plana (npr. posebna določila v zvezi z izdelavo podrobnejših planov in ukrepov za varovanje in izboljševanje okolja ipd.).
Dolgoročna zasnova organizacije dejavnosti v prostoru zajema zlasti:
—	omrežje naselij, ki se opredeli z usmeritvijo razvoja funkcij in velikosti posameznih naselij v omrežju glede na njihovo razvojno soodvisnost in na njihovo vlogo v razvoju širšega območja;
—	prometno omrežje, ki se opredeli s funkcijo posamezne prometne infrastrukture v omrežju naselij in v širšem prostoru;
—	energetsko omrežje, ki se opredeli z viri in napravami za pridobivanje in prenos električne energije ter funkcijami druge energetske infrastrukture;
—	omrežje za 'oskrbo s pitno vodo in za odvajanje odpadnih vod v območjih skupne oskrbe;
—	razmejitev in sedeži krajevnih skupnosti v občini.
Dolgoročna zasnova uporabe prostora opredeljuje namen in obseg območij za posamezne rabe, zlasti:
—	poselitvena območja (območja predvidena za naselja), ki vključujejo stanovanjska območja, območja proizvodnih in servisnih dejavnosti, območja oskrbnih in storitvenih dejavnosti (ki so pomembna tudi za razvoj širšega območja) ter območja večjih športnih, rekreacijskih in drugih urejenih zelenih površin;
—	kmetijska območja, znotraj katerih se posebej opredelijo zemljišča, ki so po svojih naravnih lastnostih, primernosti za uporabo sodobne tehnologije in možnosti za oblikovanje kompleksov za družbeno ali družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo temelj proizvodnje hrane v SR Sloveniji in kmetijska zemljišča, ki so pomembna ‘zaradi prirodnih znamenitosti;
—	območja gozdov, znotraj katerih se posebej opre-dele varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom. Kot območja gozdov se opredelijo tudi za pogozdovanje določena območja;
—	območja za rekracijo na prostem;
—	območja za pridobivanje rudnin in mineralnih surovin s posebej opredeljenimi:
—	območji površinskega pridobivanja,
—	območji podzemnega pridobivanja;
—	območja varstva vodnih virov s posebej opredeljenimi posameznimi varstvenimi območji in režimi;
—	območja varstva naravne dediščine s posebej opredeljenimi:
—	naravnimi rezervati,
—	naravnimi in krajinskimi parki (s posameznimi varstvenimi območji),
—	naravnimi objekti;
—	nevarna območja, to je območja, ogrožena zaradi erozije, plazov, poplav, udiranja itd.;
—	degradirana območja (območja, ki jih je potrebno sanirati zaradi negativnih človekovih posegov v okolje);
—	območja in objekti varstva kulturne dediščine;
—	vodne površine;
—	območja deponij;
—	območja oziroma trase za infrastrukturo (zunaj naselij);
—	varstvena območja okoli nevarnih objektov;
—	območja posebnega pomena;
—	ostala območja, ki niso opredeljena za nobeno uporabo (predvsem nerodovitne površine).
Srednjeročni del prostorskega plana občine, Obalne skupnosti Koper in Mesta Ljubljane določa v okviru dolgoročnih temeljnih razvojnih usmeritev konkretno razmestitev in fizično povezovanje dejavnosti, namensko rabo prostora in ukrepe za njegovo izvajanje v območju družbenopolitične skupnosti.
17.	Prostorski plan za območje SR Slovenije vsebuje osnove iz 16. točke, ki jih je treba opredeljevati kot skupne za večje število občin ter infrastrukturne naprave in omrežja, ki povezujejo ali oskrbujejo območja občin in republiko z drugimi jugoslovanskimi republikami in pokrajinami ter drugimi državami. Določa tiste prvine uporabe prostora, s katerimi se opredeljujejo prednostna območja za reprodukcijo poglavitnih surovin in hrane, to je predvsem za kmetijstvo, gozdarstvo, pridobivanje rudnin, oskrbo s pitno vodo ter varovanje naravnih vrednot, ki so pomembne za razvoj SR Slovenije.
V.	OBVEZNI MINIMUM ENOTNIH KAZALCEV PROSTORSKEGA PLANA DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI
18.	Z obveznim minimumom enotnih kazalcev (v nadaljnjem besedilu: kazalci) prostorskega plana družbenopolitične skupnosti se določa najmanjše obvezno število, enotni vsebinski sestav in način prikaza kazalcev, ki jih mora vsebovati prostorski plan po uvodoma citiranem odloku, da bi se zagotovilo:
—	enotno opredeljevanje najpomembnejših razvojnih usmeritev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih organizacij in , skupnosti;
—	možnost njihovega usklajevanja ter
—	spremljanje uresničevanja širših ciljev razvoja v prostoru.
19.	Kazalci praviloma prikazujejo organizacijo dejavnosti v prostoru in uporabo prostora za:
—	dolgoročno obdobje do okoli leta 2000 kot planirano ali predvideno zasnovo (v nadaljnjem besedilu: Pl);
—	srednjeročno obdobje do leta 1985 kot planirano za realizacijo (v nadaljnjem besedilu: P 2);
—	stanje oziroma kot obstoječo organizacijo dejavnosti v prostoru in uporabo prostora (v nadaljnjem besedilu: S).
Kazalci za P 1 in za .P 2 se praviloma prikazujejo v odnosu do kazalcev za S oziroma skupaj s kazalci obstoječega stanja.
20.	Kazalci prostorskih planov občin, Obalne skupnosti Koper in Mesta Ljubljane se prikazujejo na kartogramih, topografskih kartah in v tabelah.
— Na kartogramih v merilu 1 : 75 000 do 1 :150 000 (format lista A 3) se shematično, s točkovnimi in linijskimi simboli prikazuje zasnova organizacije dejavnosti v prostoru (A) iz 16. točke te metodologije.
— Na topografskih kartah v merilu 1 :25 000 ali 1 :50 000 se prikazuje zasnova uporabe prostora (B) z obsegom in značilnostmi površin in lokacij za posamezne namembnosti iz 16. točke te metodologije.
V posameznih primerih se namembnosti lahko prekrivajo medsebojno ali z drugimi območji uporabe (npr. rekreacijska in varstvena območja ter trase tehnične infrastrukture).
— V tabelah (C in D) se prikazujejo enotne bilance prostorsko-planskih prvin.
21.	Kazalci prostorskih planov občin, Obalne skupnosti Koper in Mesta Ljubljane so naslednji:*
A.	Kazalci zasnove organizacije dejavnosti v prostoru (na kartogramih)
Prikazati je treba kazalce sedanje organizacije dejavnosti v prostoru (S) ter predvidene in planirane zasnove (P 1 in P 2), če ni posebej drugače določeno.
OMREŽJE NASELIJ
1.0.	Velikost
1.0.	0. naselje z
1.0.	1. naselje z
1.0.	2. naselje s
1.0.	3. naselje s
1.0.	4. naselje z
1.0.	5. naselje s
1.0.	6. naselje z
1.0.	7. naselje z
1.0.	8. naselje s
1.0.	9. naselje z
naselij po številu prebivalstva manj kot 200 prebivalci 201—	500 prebivalci
501—	1500 prebivalci
1501—	2000 prebivalci
2001—	5000 prebivalci
5001— 10 000 prebivalci 10 001— 20 000 prebivalci 20 001— 50 000 prebivalci 50 001—100 000 prebivalci nad 100 000 prebivalci
Naselja je treba označiti z znakom velikostne skupine od 1.0.0 do 1.0.9, kateri pripadajo po registru števila prebivalcev (S) in znakom eventualne nove velikostne skupine, kateri bodo predvidoma pripadali v planskem obdobju. Pri naseljih z nad 2000 prebivalci se vpiše poleg znaka tudi obstoječe število prebivalcev in predvideno okvirno povečanje, če bo to znašalo predvidoma več kot 1 %> letno. Pri manjših naseljih je treba prikazati tudi eventualen upad števila prebivalcev.
1.1.	Funkcije naselij v omrežju naselij
Za P 2 označiti razen funkcije naselja tudi planirane konkretne oskrbne, storitvene, proizvodne ali druge dejavnosti.
a)	Funkcije naselij glede na oskrbne/storitvene
dejavnosti
1.1.0.	Središče lokalnega pomena
1.1.01.	Lokalno oskrbno/storitveno središče
Naselje, ki oskrbuje le prebivalstvo v naselju in iz okoliških naselij do skupno največ 1000 prebivalcev.
1.1.02.	Pomembnejše (vodilno) lokalno središče Naselje, ki oskrbuje prebivalstvo iz dveh ali več večjih krajevnih skupnosti s skupno 3000 do okoli 7000 prebivalcev.
1.1.1.	Središče občinskega pomena
Urbana, centralna naselja nižje stopnje, ki s svojimi storitvenimi in oskrbnimi dejavnostmi oskrbujejo gravitacijska območja do 30 000 prebivalcev, ali ne bistveno več. (Podrobnejši kriteriji so opredeljeni v študiji: »Centralni kraji v Sloveniji«, dr. V. Kokole, Urbanistični inštitut SRS, 1971.)
1.1.2.	Središče regionalnega pomena
1.1.21. Središče ožjega regionalnega pomena
Urbana, centralna naselja srednje stopnje; središča z najbolj specializiranimi dejavnostmi in
* Nomenklatura:
1	— skupina kazalcev
1.0	— kazalci
1.0.0 — nadaljnje modalitete
gravitacijskim zaledjem do največ 100 000 prebivalcev (v citirani študiji: centralni kraji 5. stopnje).
1.1.22. Središče širšega regionalnega pomena
Urbana, centralna naselja zgornje stopnje z gravitacijskim območjem nad 100 000 prebivalcev (v citirani študiji: centralni kraji 6. in 7. stopnje).
1.1.3.	Središče republiškega pomena
Središča skupnega pomena za razvoj celotne republike ali širših območij v SR Sloveniji.
b)	Funkcije naselij glede na proizvodne dejavnosti
1.1.4.	Naselje z monostrukturno proizvodno dejavnostjo
Naselje z enim industrijskim obratom ali večjo obrtno proizvodnjo z nad 50 zaposlenimi.
1.1.5.	Naselje z 2—3 industrijskimi obrati
Naselje z 2—3 industrijskimi ali večjimi obrtnimi obrati s skupno največ 1500 zaposlenimi.
1.1.6.	Središče z večjimi industrijskimi objekti Središče s skupno največ 3000 zaposlenimi v industriji in z več kot 500 zaposlenimi v posameznih industrijskih obratih v naselju.
1.1.7.	Pomembnejše industrijsko središče
Središče z najmanj dvema industrijskima panogama, v katerih je skupno največ 10 000 zaposlenih.
1.1.8.	Večje industrijsko središče
Središče z različnimi panogami industrije, v katerih je skupno 10 000 do 20 000 zaposlenih.
1.1.9.	Veliko industrijsko središče
Središče s številnimi industrijskimi panogami, v katerih je nad 20.000 zaposlenih.
c)	Naselja s posebnimi funkcijami
1.1.10.	Naselje z značilnimi turističnimi ali zdraviliškimi funkcijami
Ne upoštevajo se naselja s pretežno poslovnim turističnim prometom.
d)	Druga naselja
1.1.11.	Naselje z nad 50 %> kmečkega prebivalstva
1.1.12.	Naselje z 20 do 50 %> kmečkega prebivalstva
1.1.13.	Naselje z 10 do 20 %> kmečkega prebivalstva
1.1.14.	Stanovanjsko naselje z manj kot 10% kmečkega prebivalstva.
1.2.	Velikost naselij po površini
Površino naselij je treba določiti na način, kakor je predpisan za kazalec št. 7.0 v tej metodologiji.
1.2.0.	Predvideno močno povečanje površine naselja Povečanje nad 50 % današnje površine naselja do okoli leta 2000 oziroma nad 15 % do leta 1985 (prikazati za P1 in P 2).
1.2.1.	Predvideno zmerno povečanje površine naselja Povečanje dc 50 °/o današnje zazidane površine naselja do okoli leta 2000 oziroma do 15 % do leta 1985 (prikazati za P1 in P 2).
\
1.2.2.	Predvidena ohranitev v glavnem obstoječe površine naselja (prikazati za S).
2.	PROMETNO OMREŽJE
2.0.	Cestno omrežje
2.0.	0. Magistralna cesta
Cesta na podlagi 6. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 15/71). V okviru te kategorije je treba prikazati še:
2.0.	01. Mednarodna cesta
Cesta po členu 7. zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 17/74).
2.0.	02. Avtomobilska cesta s priključki
Cesta po členu 7. zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 17/74).
2.0.	1. Regionalna cesta
Cesta na podlagi 6. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 15/71).
2.0.	2. Lokalna cesta
Cesta na podlagi 6. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 15/71).
2.0.	3. Dovozna cesta
Cesta po 8. členu zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 15/71).
2.1.	Železniško omrežje
Pri vseh progah je treba posebej prikazati elektrificirane in dvotirne proge.
2.1.0.	Magistralna železnica
Glavna proga I. reda v smislu 325. predpisa o kategorizaciji prog (Jugoslovanske železnice, predpis 325/75).
2.1.1.	Glavna proga
Glavna proga II. reda v smislu 325. predpisa o kategorizaciji prog (Jugoslovanske železnice, predpis 325/75).
2.1.2.	Stranska proga z javnim prometom Stranska proga III. reda v smislu 325. predpisa o kategorizaciji prog (Jugoslovanske železnice, predpis 325/75).
2.1.3.	Stranska proga s pogodbenim prometom Druga proga, ki ni kategorizirana pod 2.1.0 do 2.1.2.
2.2.	Avtobusno omrežje
2.2.0.	Linije in postaje javnega avtobusnega prometa
2.2.1.	Linije in postaje pogodbenega avtobusnega prometa
Redne šolske in druge avtobusne zveze (le za S in P1).
2.3.	Prometni terminali
Objekti in naprave, ki povezujejo posamezna prometna omrežja med seboj in služijo za kombiniran prevoz.
2.3.0.	Železniška postaja in postajališče
Postaja je službeno mesto na odprti progi, kjer je poleg glavnega še 1 ali več tirov, kjer se vlaki sestajajo (križajo, prehitevajo) in se vrši celokupno transportno delo. Postajališče je službeno mesto na odprti progi, kjer je urejen le vstop potnikov.
St. 10 — 15. V. 1078
URADNI LIST SRS
Stran 949
2.3.1.
2.4.
2.4.0.
2.4.1.
2.4.2.
2.4.3.
2.5.
2.5.0.
2.5.1.
3.
3.0.
3.0.	0.
3.0.	1.
3.0.	2.
3.0.	3.
3.0.	4.
3.0.	5.
3.1.
3.1.0.
3.1.1.
3.1.2.
3.1.3.
3.1.4.
3.1.5.
3.1.6.
3.1.7.
3.1.8.
3.2.
3.2.0.
3.2.0.	0.
3.2.0.1.
Druga postaja ali terminal Železniška postaja za oprtni promet, kontej-nerski terminal, transportno-komercialni center (sprejemanje in predelava kosovnega blaga).
Letališča
Primarno letališče
Letališče mednarodne kategorije za javni promet s konvencionalnimi in STOL letali.
Sekundarno letališče
Letališče za mednarodni promet s konvencionalnimi in STOL letali.
Terciarno letališče
Letališča za letala STOL, kombinirana z redno letalsko športno, turistično in gospodarsko aktivnostjo.
Športno letališče
Letališče za športno ter občasno turistično in gospodarsko aktivnost.
Žičnice
Gondolska žičnica
Žičnica za javni prevoz potnikov v smislu zakona o žičnicah (Uradni list SRS, št. 13/67).
Sedežnica
Žičnica za javni prevoz potnikov v smislu zakona o žičnicah (Uradni list SRS, št. 13/67).
ENERGETSKO OMREŽJE
Pri vseh elektroenergetskih virih vpisati moč v MW.
Elektroenergetski viri Jedrska elektrarna Hidroelektrarna do 10 MW Hidroelektrarna nad 10 MW Termoelektrarna na trdo gorivo Termoelektrarna na tekoče gorivo Druga termoelektrarna
Elektroprenosno omrežje Elektrodaljnovod 20 in 35 kV Elektroda! j no vod 110 kV Elektrodaljnovod 220 kV Elektrodaljnovod 380 kV Elektrodaljnovod nad 380 kV Trafo in razdelilna trafo postaja 110 kV Trafo in razdelilna trafo postaja 220 kV Trafo in razdelilna trafo postaja 380 kV Trafo in razdelilna trafo postaja nad 380 kV
Omrežje cevovodov Plinovodi
Magistralni plinovod in naprave za oskrbo s plinom
Objekt za pripravo plina, plinohram in napajalni plinovod za oskrbo več občin ter regula-torska postaja na magistralnem plinovodu. Primarni plinovod in naprave za oskrbo s plinom
Objekt za pripravo plina, plinohram in plinovodno omrežje za oskrbo več mest in naselij ter regulatorska postaja na primarnem omrežju.
3.2.1. Naftovod
322. Toplovod
Cevovod za vročo vodo ali paro izven naselja, npr. od toplarne do meje mesta ali naselja.
4.	OMREŽJE ZA OSKRBO S PITNO VODO IN ZA ODVAJANJE ODPADNIH VOD
4.0.	Črpališča in zajetja za oskrbo s pitno vodo Lokacija vodnjakov, zajetij in črpališč vodovodov.
4.1.	Območja, oskrbovana s skupinskimi oziroma območnimi vodovodi (območja skupne oskrbe) Območja, ki so oskrbovana iz vodovodov močnejših zmogljivosti, to je vodovodov za oskrbo mestnih in pripadajočih okoliških naselij in za oskrbo območij manjših naselij, ki so vključena v večje oskrbovalne sisteme.
4.2.	Primarni cevovodi skupinskih vodovodov Transportni cevovodi skupinskih vodovodov od črpališč ali zajetij do naselja, to je do sekundarnega vodovodnega omrežja ali do vodohra-mov ter tranzitni cevovodi do meje naselja.
4.3.	Vodohrami skupinskih vodovodov
4:4. Območja, priključena na večje čistilne naprave (prispevno območje)
Območja naselij, posamezna naselja ali objekti, ki so priključeni na večje skupne čistilne naprave z zmogljivostjo nad 100 000 populacijskih enot.
4.5.	Območja, priključena na srednje velike čistilne naprave
Območja naselij, posamezna naselja ali objekti, ki so priključeni na čistilne naprave z zmogljivostjo od 10 000 do 100 000 populacijskih enot.
4.6.	Območja, priključena na manjše čistilne naprave
Območja naselij, naselja ali objekti, priključeni na čistilne naprave z zmogljivostjo do 10 000 populacijskih enot.
4.7.	Naprave za čiščenje odpadnih vod
4.7.0.	Lokacija naprav za čiščenje odpadnih vod (čistilne naprave) z zmogljivostjo nad 100 000 populacijskih enot.
4.7.1.	Lokacija naprav za čiščenje odpadnih vod (čistilne naprave z zmogljivostjo od 10 000 do 100 000 populacijskih enot.
4.7.2.	Lokacija naprav za čiščenje odpadnih vod (čistilne naprave) z zmogljivostjo do 10 000 populacijskih enot.
4.8.	Zbiralniki za tranzit odpadnih vod Primarni zbiralnik za tranzit odpadne in meteorne vode do naprave za čiščenje odpadnih voda (do čistilne naprave).
5.	RAZMEJITEV IN SEDEŽI KRAJEVNIH SKUPNOSTI
5.0.	Meja krajevne skupnosti
5.1.	Sedež krajevne skupnosti
Naselje, v katerem je družbeni center oziroma imajo sedež organi krajevne samouprave.
6.	NASELJA IN OBMOČJA, KI SE UREJAJO S POSEBNIMI PLANI
6.0.	Naselja in njihova območja, ki se urejajo z urbanističnimi načrti in urbanističnimi redi Naselja in njihova območja, ki jih v smislu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in št. 27/72), določajo veljavni urbanistični programi.
6.1.	Druga naselja in njihova območja, ki se urejajo z urbanističnimi načrti in urbanističnimi redi Naselja, ki izpolnjujejo vse naslednje kriterije: naselja z več kot 500 prebivalci ali več kot 1500 prebivalci v ožjem funkcijskem (ureditvenem) območju; naselja z več kot 100 zaposlenimi v nekmetijskih dejavnostih v naselju; sklop naselij s predvidoma več kot poprečno 1 °/o letnim prirastom prebivalstva v planskem obdobju. Obseg funkcijskega (ureditvenega) območja naselja določa meja njegovega 'neposrednega vpliva in soodvisnosti, npr. s sedanjimi skupnimi sistemi komunalne in druge oskrbe.
6.2.	Območja za posebne namene
Območja, za katera je treba v smislu zakona o urbanističnem planiranju (Ur. 1. SRS, št. 16/67 in 27/72) izdelati urbanistične ali druge podrobnejše načrte.
B.	Kazalci zasnove uporabe prostora (na topografskih kartah)
Prikazati je treba kazalce obstoječe uporabe prostora (S) ter predvidene in planirane zasnove (P 1 in P 2), če ni posebej za posamezni kazalec drugače določeno.
7.	POSELITVENA OBMOČJA
7.0.	Območja naselij*
Sklenjena območja, večja od 1 ha, ki jih zasedajo naselja, objekti in naprave ter njim pripadajoče urejene zelene, rekreacijske, športne in druge funkcionalne površine. Kot sklenjeno naselje se šteje skupina objektov, ki so med seboj oddaljeni največ 100 m. Meja naselja se začrta po meji funkcionalnega zemljišča objektov in naprav na robu naselja. Nove površine naselij določajo občine na podlagi veljavnih in v prostorskem planu že usklajenih urbanističnih dokumentov oziroma verificiranih strokovnih gradiv.
Za leto 2000 (P 1) in leto 1985 (P 2) se prikazuje novo poselitveno območje, če le-to obsega več kot 1 ha.
Pri naseljih in območjih, ki se urejajo s posebnimi plani (v skupini kazalcev 6), se prikazuje znotraj območja vsaj še naslednje vrste površin, če so te sklenjene in večje kot 1 ha:
7.0.	0. Stanovanjsko območje
Površine, zazidane s pretežno stanovanjskimi in pripadajočimi oskrbnimi objekti in napravami ter urejenimi zelenimi, rekreacijskimi in šport-
* Naselja v skupini kazalcev 7 niso identična s statistično opredelitvijo naselja (s statističnim naseljem).
nimi površinami znotraj ali na robu stanovanjskega območja. Znotraj teh je treba posebej prikazati stanovanjska območja z gostoto nad 150 prebivalcev na hektar.
7.0.	1. Območje proizvodnih in servisnih dejavnosti
Površina območij za pretežno nekmetijske proizvodne in sorodne dejavnosti, tehnične servise ter komunalne in druge dejavnosti, ki so po odloku o enotni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list SFRJ, št. 34/76) uvrščene v področji 01 in 05 (razen 0503), toda le površine, ki so trajno namenjene gradbeništvu (npr. skladišča, remontne delavnice ipd.).
7.0.	2. Območja oskrbnih in storitvenih dejavnosti
Sklenjeno območje, kjer so zgoščene pretežno oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti, ki so po odloku o enotni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list SFRJ, št. 34/76) uvrščene na področju 06 v panogi 0606 in 0609 ter na področja:
07	(razen večjih skladišč in trgovine na debelo),
08	(razen 080114), 09 (razen, kjer je drugače do-• ločeno, ali so te dejavnosti vključene v območje, ki ga opredeljuje kazalec 7.0.1. v tej metodologiji), 10 (razen 1003), 11 (razen 110301), 12, 13 in 14.
7.0.	3. Območja večjih športnih rekreacijskih in dru-
gih urejenih zelenih površin Sklenjeno območje urejenih športnih, rekreacijskih in drugih zelenih površin nad 3 ha.
7.1.	Območja naselij s posebnimi funkcijami
Pri naselju s posebnimi funkcijami, ki ga opredeljuje kazalec 1.1.9 v tej metodologiji, se prikazuje znotraj površine naselja tudi površine za značilne dejavnosti, ki zasedajo nad 3 ha.
7.2.	Območja sekundarnih-počitniških naselij
Območja samostojnih naselij sekuhdarnih-po-čitniških stanovanj in območja s pretežno sekundarnimi počitniškimi stanovanji v sklopu stalnih naselij (območja, v katerih je delež sekundarnih počitniških stanovanj večji od 50 °/o) z več kot 10 hišami s takimi stanovanji. Meja območja se določa po kriterijih kot za kazalec 7.0 v tej metodologiji.
8.	KMETIJSKA OBMOČJA
8.0.	Kmetijska zemljišča, najbolj pomembna za kmetijsko proizvodnjo
Zemljišča namenjena za potrebe kmetijstva, ki ki so po svojih naravnih lastnostih, primernosti za uporabo sodobne tehnologije in možnosti za oblikovanje kompleksov za družbeno ali družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo temelj proizvodnje hrane v SRS (posamezni za kmetijstvo najbolj primerni ravninski in blago nagnjeni kompleksi na kvalitetnih tleh ter vinogradniška in vrtnarska zemljišča na posebej ugodnih tleh in legah, že oblikovani družbeni kompleksi, območja predviđenih melioracij in komasacij, s katerimi bo rodovitnost kmetijskih zemljišč izboljšana za .tak namen, kjer je mogoče združevanje zemljišč v lastnini) in kmetijska zemljišča, ki imajo kot naravna zname-
nitost poseben družbeni pomen (kmetijska zemljišča, ki imajo zaradi znanstvene in kulturno-prosvetne vrednosti ali zaradi posebnih lepot in rekreacijskih vrednosti poseben pomen).
8.1.	Druga kmetijska zemljišča
Vsa druga zemljišča namenjena za potrebe kmetijstva.
9.	OBMOČJA GOZDOV
9.0.	' Gozdovi
Zemijišča v'smislu 2. člena zakona o gozdovih (le za S) znotraj teh še:
9.0.	0. varovalni gozdovi
Gozdovi v smislu 51. člena zakona o gozdovih
9.0.	1. gozdovi s posebnim namenom
Gozdovi v smislu 52. člena zakona o gozdovih
9.1.	Kmetijska zemljišča namenjena za pogozdovanje
Kmetijska zemljišča, ki so zapuščena ter se zaraščajo z gozdnim drevjem in ki se namenijo za potrebe gozdarstva (le za Pl in P2).
10.	OBMOČJA ZA PRIDOBIVANJE RUDNIN
10.0.	Območja rezerv rudnin (rudna nahajališča) Območja na osnovi 2. člena drugega odstavka, 5. člena in 2., 3. in 4. odstavka 6. člena zakona o enotnem načinu ugotavljanja, evidentiranja in zbiranja podatkov o rezervah rudnin in talnih voda ter o bilanci teh rezerv (Uradni list SFRJ. št. 53-11/77), (le za S),
znotraj teh še:
10.0.	0. pridobivalni prostori za površinsko izkoriščanje
rudnin
Območja na osnovi 24. člena zakona o rudarstvu (Uradni list SRS, št. 17-794/75)
10.0.	1. pridobivalni prostori za podzemeljsko izkori-
ščanje
Območja na osnovi 24. člena zakona o rudarstvu (Uradni list SRS, št. 17-794/75)
10.1.	Varstvena območja pridobivalnih prostorov za izkoriščanje rudnin
Območja, znotraj katerih je zaradi neposrednih ali posrednih vplivov izkoriščanja rudnin, uporaba zemljišč in gradnja objektov za nerudar-ske namene omejena oziroma možna ob varnostnih ukrepih, ki se določajo za posamezne primere.
10.2.	Območja s poškodbami
Območja, ki so poškodovana zaradi izkoriščanja rudnin; predvsem zaradi ugrezanja, premikanja tal, ali zaradi odstranjevanja krovnih plasti pri površinskih pridobivalnih prostorih (le za S).
10.3.	Območja sanacij
Območja, v katerih je zaradi izkoriščanja rudnin, predvsem zaradi ugrezanja in premikanja tal oziroma območja v katerih je zaradi odstranjevanja krovnih plasti predvidena usposobitev za nov način uporabe prostora (le za Pl in P 2).
11.	OBMOČJA VARSTVA VODNIH VIROV
11.0.	Najožji varstveni pasovi zajetij ali črpališč podzemnih voda za oskrbo s pitno vodo
Neposredni varstveni pas, ki obsega zajetje oziroma črpališče vodovoda in neposredno prispevno območje v katerem se zbirajo in pretakajo vode proti zajetju. Značilni varstveni režim: prepoved intenzivnega poljedelstva, splošna prepoved gradenj, rudarskih in minerskih del. Zunanja meja je v prodnatih ravnicah od 100 do 500 m v smeri dotoka proti zajetju; v območjih podzemne vode v razpokanih kameninah pa se določa za posamezne primere na osnovi geoloških, hidroloških in tehničnih razmer. (Podrobnejši opis: Vodno gospodarstvo, Zavod SRS za družbeno planiranje, 1976)
11.1.	Ožji varstveni pasovi zajetij ali črpališč podzemnih voda za oskrbo s pitno vodo
Drugi varstveni pas, v katerem se zbirajo in pretakajo vode proti zajetju ali črpališču vodovoda. Značilni varstveni režim: prepoved novogradenj. Zunanja meja je v prodnatih ravnicah od 200 do 1000 m v smeri dotoka proti zajetju; v območjih podzemne vode v razpokanih kameninah pa se določa za posamezne primere na osnovi geoloških, hidroloških in tehničnih razmer. (Podrobnejši opis: Vodno gospodarstvo, Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, 1976)
11.2.	Rečni odseki za infiltriranje ali črpanje vode za oskrbo s pitno vodo
Reke in potoki, iz katerih se za oskrbo s pitno vodo umetno infiltrira oziroma ponikuje voda v prod in pesek ter reke in potoki, iz katerih se neposredno črpa (in čisti) voda za oskrbo s pitno vodo.
11.3.	Površinski zbiralniki vode za oskrbo s pitno vodo ‘
Umetni površinski zbiralniki z zajezitvenimi objekti potopljene struge in zemljišča, katerih vodne količine služijo za oskrbo s pitno vodo.
11.4.	Površinski zbiralniki vode
Umetni površinski zbiralniki z zajezitvenimi objekti potopljene struge in zemljišča, katerih vodne količine služijo za oskrbo s sanitarno oporečno vodo (npr. za hlajenje v industriji itd.).
11.5.	Varstveni pasovi površinskih zbiralnikov in rek za oskrbo s pitno vodo
Prispevno območje, iz katerega se v zbiralnik, namenjen za oskrbo s pitno vodo, stekajo površinske vode ali kraške podzemne vode. Značilni varstveni režim: zagotovitev najmanj II. kakovostne kategorije v prispevnih površinskih vodotokih. (Podrobnejši opis: Vodno gospodarstvo. Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, 1976)
11.6.	Ožja varstvena območja zdravilnih sredstev, termalnih, mineralnih, termomineralnih voda, blata, peska in plinov
Varstvena območja v smislu 10. člena zakona o naravnih zdravilnih sredstvih in o naravnih zdraviliščih (Uradni list SRS, št. 36/64).
12.	NEVARNA OBMOČJA
12.0.	Poplavna območja
Zemljišča, ki jih v rednih ali občasnih časovnih obdobjih za krajši ali daljši čas preplavlja padavinska voda. Kot poplavna območja se ne upoštevajo opuščene struge in prodišča, ki jih voda od časa do časa še poplavlja — ker sodijo med vodna zemljišča (le za S.)
12.1.	Območja predvidenih zaščitnih ukrepov Poplavna območja za katera so predvideni ukrepi za preprečitev poplav (le za Pl in P2).
12.2.	Regulacije površinskih vodotokov z nasipi
Z 'nasipi regulirani potoki, reke, hudourniki ter obale jezer in morja (le za S).
12.3.	Regulacije površinskih vodotokov — brez nasipov
Brez nasipov regulirani potoki, reke, hudourniki ter obale jezer in morja (le za S).
12.4.	Predvidene regulacije površinskih vodotokov — z nasipi
Potoki, reke, hudourniki, obale jezer in morja, ki so predvideni za reguliranje z nasipi (le za Pl in P2).
12.5.	Predvidene regulacije površinskih vodotokov brez nasipov
Potoki, reke, hudourniki, obale jezer in morja, ki so predvideni za reguliranje brez nasipov (le za Pl in P2).
12.6.	Žarišča globinske in bočne erozije
Žarišča globinske in bočne erozije s specifičnim sproščanjem zemljine:
12.6.0.	100—950 mVleto
12.6.1.	1000—1950 mVleto
12.6.2.	2000—4950 m-Vleto
12.6.3.	>	5000 mVleto
(vsi le za S).
12.7.	Območja sanacije
Območja (sanacijska površina), v katerih je predvidena površinska sanacija erozijskih žarišč ali ustavljanje erozijskih jarkov in bočne erozije (zaporne površine), (le za Pl in P2).
12.8.	Aktivni zemeljski plazovi
Območja enega ali več aktivnih zemeljskih plazov in površine, ki so poškodovane ali ogrožene od zemeljskih plazov (le za S). (V tej skupini zemeljskih plazov se ne upoštevajo zemeljski plazovi, ki so nastali zaradi izkoriščanja rudnin ali gradenj.)
12.9.	Območja sanacije
Območja (sanacijska površina), ki so poškodovana ali ogrožena zaradi zemeljskih plazov, in v katerih so predvideni zaščitni ukrepi, to je ustavljanje ali sanacija zemeljskih plazov (le za Pl in P2).
12.10.	Varstvena območja okrog nevarnih objektov, odlagališč nevarnih snovi in območij nevarnega sevanja
Območja okrog nevarnih objektov, odlagališč nevarnih snovi in območij nevarnega sevanja,
znotraj katerih je uporaba zemljišč ali gradnja objektov omejena oziroma možna ob ustreznih varnostnih ukrepih določenih za posamezne primere.
13.	OBMOČJA VARSTVA NARAVNE DEDIŠČINE
13.0.	Narodni parki
Območja na osnovi 8. člena zakona o varstvu narave (Uradni list SRS, št. 7/70); znotraj teh še:
13.0.	0. Območja prvega (1.) varstvenega režima
Območja, ki so vzorci naravne pokrajine z izrazito znanstveno, kulturno pričevalno in študijsko funkcijo. Značilni varstveni režim: popolno, tj. rezervatno varstvo, brez gospodarskega izkoriščanja. (Podrobnejši opis: Varstvo narave. Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, 1975.)
13.0.	1. Območja drugega (2.) varstvenega režima
Območja brez tehničnih naprav s pomembno kulturno pričevalno, znanstveno, študijsko in rekreacijsko funkcijo. 'Značilni varstveni režim: brez naselij, javnih prometnic in tehničnih naprav. (Podrobnejši opis: kot pod 13.0.0.)
13.0.	2. Območja tretjega (3.) in četrtega (4.) varstvenega
režima
Območja z rekreacijsko funkcijo 'in značilni pokrajinski predeli. Značilni varstveni režim: omejevanje dejavnosti in tehničnih naprav, ki lahko bistveno spreminjajo naravne in kulturne značilnosti pokrajine.
(Podrobnejši opis: kot pod 13.0.0.)
13.1.	Krajinski parki
Območja na osnovi 8. člena zakona o varstvu narave (Uradni list SRS, št. 7/70), znotraj teh še območja varstvenih režimov, predhodno našteta za narodne parke.
13.1.0.	Območja prvega (1.) varstvenega režima Območja, ki so vzorci naravne pokrajine z izrazito znanstveno, kulturno pričevalno in študijsko funkcijo. Značilni varstveni režim: popolno, tj. rezervatno varstvo, brez gospodarskega izkoriščanja. (Podrobnejši opis: Varstvo narave, Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, 1975)
13.1.1.	Območja drugega (2.) varstvenega režima Območja brez tehničnih naprav s pomembno kulturno pričevalno, znanstveno, študijsko in rekreacijsko funkcijo. Značilni varstveni režim: brez naselij, javnih prometnic in tehničnih naprav.
(Podrobnejši opis: kot pod 13.0.0.) -
13.1.2.	Območja tretjega (3.) in četrtega (4.) varstvenega režima
Območja z rekreacijsko funkcijo in značilni pokrajinski predeli
Značilni varstveni režim: omejevanje dejavnosti in tehničnih naprav, ki lahko bistveno spreminjajo naravne in kulturne značilnosti pokrajine.
(Podrobnejši opis: kot pod 13.0.0.)
13.2.	Naravni rezervati
Območja na osnovi 8. člena zakona o varstvu narave (Uradni list SRS, št. 7/70).
13.3.	Naravni spomeniki
Objekti (in območja okrog njih) na osnovi 9. člena zakona o varstvu narave (Uradni list SRS, št. 7/70).
14.	OBMOČJA VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE
14.0.	Varstvena območja kulturnih spomenikov Varstvena območja posameznih objektov ali skupnih kulturnih spomenikov tj. arheoloških, naselbinskih, zgodovinskih, umetnostnih, etnoloških in tehničnih objektov ali delov kulturne pokrajine, ki pričajo ali dokumentirajo človekovo preteklost (zgodovinska obdobja oziroma zgodovinske dogodke), v smislu zakona o varstvu kulturnih spomenikov (Uradni list SRS, št. 36/61). (Podrobnejši opis: Varstvo kulturnih spomenikov, Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, 1977.)
15.	OBMOČJA ZA REKREACIJO NA PROSTEM
15.0.	Obale za kopanje
Površine rek, jezer, priobalnega morja, s priobalnimi zemljišči, ki so namenjena za kopanje oziroma plavanje in sončenje. Samo obale tistih i voda s primerno globino in čistostjo vode, najmanj II. kakovostne kategorije, ki imajo v dolgoletnem povprečju nad 40 dni s temperaturo več kot 18° C.
15.1.	Območja urejenih smučišč
Posebej urejene površine za smučanje ob žičnicah za t. im. alpsko smučanje (tj. spust in vijuganje). Samo javna smučišča ob stalnih žičnicah, daljših od 200 m.
15.2.	Območja za planinstvo
Območja namenjena za planinstvo (tj. hojo s premagovanjem višinskih razlik) po markiranih planinskih poteh. Samo območja, ki so namenjena za planinstvo kot poglavitno obliko uporabe prostora.
16.	DEGRADIRANA OBMOČJA
16.0.	Vodotoki oziroma deli vodotokov I. in II. kakovostnega razreda
Vodotoki oziroma deli vodotokov uvrščeni v I. in II. kakovostni razred na osnovi dogovorjene jugoslovanske metodologije. (Podrobnejši opis: delovno gradivo vodnogospodarskih osnov SR Slovenije, Zveza vodnih skupnosti — strokovna služba) (le za S).
16.1.	Vodotoki oziroma deli vodotokov uvrščeni v III. kakovostni razred
(Podrobnejši opis: kot pod 16.0.), (le za S).
16.2.	Vodotoki oziroma deli vodotokov uvrščeni v IV. kakovostni razred
(Podrobnejši opis: kot pod 16.0.), (le za S).
16.3.	Območja onesnaženosti zraka — III. območje
III.	območje onesnaženosti zraka na osnovi 13. in 14. člena zakona o varstvu zraka (Uradni list SRS, št. 13/75) (le za S).
16.4.	Območja onesnaženosti zraka — IV. območje
IV.	območje onesnaženosti zraka na osnovi 13. in 14. člena zakona o varstvu zraka (Uradni list SRS, št. 13/75) (le za S).
17.	OBMOČJA DEPONIJ
17.0.	Odlagališča odpadkov
Območja določena za odlaganje predelanih ali nepredelanih trdnih odpadkov, ki niso primerni za ponovno uporabo.
18.	OBMOČJA INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV IN NAPRAV ZUNAJ NASELIJ
18.0.	Območja objektov in tras infrastrukture, katerih druge oblike uporabe zemljišča niso možne (le za Pl in P2).
18.1.	Območja objektov in trase omrežja infrastrukture,
v katerih so druge oblike uporabe zemljišč bistveno omejene (območja, v katerih je praviloma možna še kmetijska namembnost pod določenimi pogoji) (le za Pl in P2).
18.2.	Območja letališč
18.2.0.	Funkcionalne površine letališč z objekti in napravami
18.2.1.	Ožja varstvena območja letališč
Varstvena območja, v katerih je zaradi varnosti onemogočena gradnja določenih vrst objektov ali pa so močno omejene oblike uporabe prostora.
18.2.2.	Širša varstvena območja letališč
Varstvena območja v katerih je zaradi varnosti in zaščite pred hrupom omejena gradnja določenih vrst novih objektov ali posamezne oblike uporabe prostora.
C.	Okvirna sociodemografska bilanca organizacije dejavnosti v prostoru
(Tabela I)
Prikaz obstoječega stanja, prognoza za leto 1980 in 1985 ter okvirna ocena — prognoza za leto 2000
—	Število prebivalcev
—	v občini:
—	v krajevni skupnosti1:
—	v naselju1 2:
—	Število zaposlenih v organizacijah združenega dela
—	v občini:
—	v krajevni skupnosti1:
—	v naselju2:
—	Število zaposlenih v nekmetijskih dejavnostih
—	v občini:
—	v krajevni skupnosti1:
—	v naselju2:
—	Število gospodinjstev
—	v občini:
—	v krajevni skupnosti1:
—	v naselju2:
—	Stanovanjska površina v m2
—	v občini:
—	v krajevni skupnosti1:
—	v naselju2:
—	Število prebivalcev v območju do 30 minut vožnje z javnim prometnim sredstvom do središča občinskega pomena (po kazalcu 1.1.1.):
1 Za vse krajevne skupnosti, ki so prikazane s skupino kazalcev št. 5.
‘ Za vsa naselja, ki so prikazana « skupino kazalcev št. 1.
D.	Enotna bilanca poglavitnih oblik uporabe površin v občini (v hektarih)
(Tabela II)
Prikaz obstoječega stanja, prognoz za leto 1985 ter okvirna ocena — prognoza za leto 2000
a)	Primarne oziroma osnovne oblike uporabe površin
—	Kmetijska zemljišča (po kazalcih 8.0 in 8.1): od tega* 1 * (le za P2 in S):
—	njive, sadovnjaki in vinogradi:
—	travniki:
—	pašniki:
—	Gozdovi (po kazalcu 9.0):
—	Varovalni gozdovi (po kazalcu 9.0.0.):
—Poselitvene površine (po kazalcu 7):
od tega (le za P2 in S):
—	površine naselij2 (po kazalcu 7.0): od tega:
—	površine stanovanjskih območij (po kazalcu
7.0.	0.): od tega:
— površine stanovanjskih območij z nad 150 prebivalci na hektar (po kazalcu 7.0.0.):
—	površine proizvodnih in servisnih dejavnosti po kazalcu 7.0.1.):
—	površine območij oskrbnih in storitvenih dejavnosti (po kazalcu 7.0.2.):
•— površine večjih športnih, rekreativnih in drugih urejenih zelenih površin (po kazalcu
7.0.	3.):
—	površine naselij s posebnimi funkcijami (po kazalcu 7.1.):
—	površine območij sekundarnih počitniških naselij3 (po kazalcu 7.2.):
—	Površine območij infrastrukturnih objektov in naprav zunaj naselij (po kazalcih 18.0 in 18.20):
—	Pridobivalni prostori za površinsko izkoriščanje rudnin (po kazalcu 10.0.0.):
—	Najožji varstveni pas podzemnih vodnih virov (samo območja, v katerih so onemogočene druge oblike uporabe površin), (po kazalcu 11.0):
—	Območja varstva naravne dediščine (samo območja rezervatnega varstva, v katerih so onemogočene druge oblike uporabe površin (po kazalcu 13.0, 13.2):
'— Območja urejenih smučišč in obale za kopanje (če je to poglavitna oblika uporabe zemljišč (po kazalcu 15.0 in 15.1):
—	Vode (vodne površine):
—	Deponije (po kazalcu 17.0):
—	Nerodovitno4:
SKUPAJ: a) primarne oblike uporabe površin.
* *
b)	Sekundarne oz. dodatne oblike uporabe površin Varstvena območja (območja, v katerih so z varstvenimi režimi prepovedane posamezne oblike uporabe prostora ali možne le pod določenimi pogoji):
od tega:
— območja varstva vodnih virov: najožji in ožji varstveni pasovi zajetij ali črpališč podzemnih voda
1 Niso prikazani na topografskih kartah in se za stanje povzemajo po podatkih Geodetske uprave SRS, za leto 1985 pa po razpoložljivih prognozah. Za leto 2000 se ne prikazujejo.
! Naselja po kazalcu 7.0 (niso identična s statistično opredelitvijo naselja oziroma statističnim naseljem).
1 Upoštevajo se le zazidane površine, dvorišča in urejene zelene površine, ki služijo kot vrt ali park. Ne upoštevajo se pripadajoča zemljišča, ki se uporabljajo kot kmetijska zem-■ ijjšča.
1 Skalovje nad zgornjo gozdno mejo.
za oskrbo s pitno vodo, varstveni pasovi površinskih zbiralnikov in rek za oskrbo s pitno vodo, ožja varstvena območja zdravilnih sredstev (po kazalcih 11.0,
11.1,	11.5, 11.6):
—	varstvena območja pridobivalnih prostorov rudnin (po kazalcu 10.1)
—	varstvena območja okrog nevarnih objektov in letališč (po kazalcih 12.10, 18.2.1, 18.2.2.):
—	območja varstva naravne in kulturne dediščine (brez območij rezervatnega varstva), (po kazalcih 13.0.1,
13.0.2, 13.1.1, 13.1.2, 14.0)
—	območja infrastrukturnih objektov in naprav zunaj naselij (po kazalcu 18.1).
SKUPAJ b) sekundarne oz. dodatne oblike uporabe površin.
* *
22.	Kazalci iz točke 21 teh navodil se uporabljajo tudi za prikaz nalog in obveznosti, če so predmet dogovora o temeljih prostorskega plana občine iz 13. točke te metodologije.
23.	Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje bo v treh mesecih po objavi te metodologije v Uradnem listu SRS objavil grafične znake (simbole), za prikaz kazalcev na kartogramih in topografskih kartah prostorskih planov družbenopolitičnih skupnost’
VI.	KONČNA DOLOČBA
24.	Ta metodologija prostorskih planov v SR Sloveniji začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 24. aprila 1978.
Predsednik
Republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem
Jože Zakonjšek, dipl. ekon. 1. r.
Soglašam!
Republiški sekretar za urbanizem
Boris Mikoš. dipl. inž. 1. r.
677.
Na podlagi 1. odstavka 6. člena in 55. člena zakona o samoupravni interesni skupnosti SRS za ekonomske odnose s tujino (Uradni list SRS, št. 16/77) je skupščina Samoupravne interesne skupnosti SRS za ekonomske odnose s tujino na 4. seji dne 25. aprila 1978 sprejela
STATUTARNI SKLEP o dopolnitvah statutarnega sklepa o organizaciji in delu samoupravne interesne skupnosti SRS za ekonomske odnose s tujino
1.	člen
Statutarni sklep o organizaciji in delu samoupravne interesne skupnosti SRS za ekonomske odnose s tujino se dopolni tako, da se za 46. členom doda nov 46 a) člen, ki se glasi:
»Skupščina skupnosti lahko na predlog izvršnega odbora ali katerega od njenih stalnih odborov za izvrševanje posamičnih nalog iz njene pristojnosti ali iz pristojnosti katerega od njenih stalnih odborov, ustanovi komisijo skupnosti.
Komisija skupnosti iz prejšnjega odstavka tega člena se ustanovi s posebnim sklepom.
S sklepom iz prejšnjega odstavka tega člena se določijo:
—	pristojnosti komisije,
—	predsednika in sestav komisije,
—	temeljna načela za delo komisije,
—	pooblastila komisije za pripravo potrebnih splošnih aktov,
—	način sodelovanja z organi skupnosti ter drugimi organi ter organizacijami.
Predsednika in člane komisije imenuje skupščina skupnosti.
Skupščina skupnosti lahko s sklepom iz 2. odstavka tega člena določi, da v delu komisije sodelujejo tudi predstavniki drugih organov in organizacij.
Strokovne, administrativne in tehnične naloge za komisijo opravlja delovna skupnost samoupravne interesne skupnosti SRS za ekonomske odnose s tujino.
Izvršni odbor skupščine skupnosti je pooblaščen, da za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena sklene sporazum ali pogodbo s kakšnim drugim organom ali organizacijo.«
2.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-1/77
Ljubljana, dne 25. aprila 1978.
Samoupravna interesna skupnost SRS za ekonomske odnose s tujino
Predsednik skupščine
Anton Slapernik 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE
678.
Na podlagi 58. člena ustave SR Slovenije, upoštevajoč usmeritve samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1976 do 1980, so delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani, po delegatih v skupščini
Občinske zdravstvene skupnosti Brežice, na seji zbora uporabnikov in na seji zbora izvajalcev dne 6.
2.	1978,
Občinska zdravstvena skupnost Celje, na seji zbora uporabnikov in na seji zbora izvajalcev dne 17. 2. 1978,
Občinska zdravstvena skupnost Laško, na seji zbora uporabnikov in na seji zbora izvajalcev dne 2. 2. 1978,
Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica, na seji zbora uporabnikov in na seji zbora izvajalcev dne 3.
2.	1978,
Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice, na seji zbora uporabnikov in na seji zbora izvajalcev dne 21. 3. 1978,
Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur pri Celju, na seji zbora uporabnikov in na seji zbora izvajalcev dne 7. 2. 1978,
Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah, na seji zbora uporabnikov in na seji zbora izvajalcev dne 30. 3. 1978,
Občinske zdravstvene skupnosti Žalec, na seji zbora uporabnikov in na seji zbora izvajalcev dne 7.
3.	1978,
sprejeli
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, ki v občinski zdravstveni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena skupnost) po načelu vzajemnosti in solidarnosti združujejo sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb in interesov na področju zdravstvenega varstva, s tem samoupravnim sporazumom določajo pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva.
Uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva si delavci, drugi delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: »uporabniki«) zagotavljajo v skladu s samoupravno dogovorjenimi razvojnimi potrebami in dohodkovnimi možnostmi z združevanjem sredstev v temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah in delovnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: »organizacija združenega dela«) v občini, regiji in republiki.
2.	člen
Uporabniki zadovoljujejo svoje potrebe iz zdrav-* stvenega varstva preko sporazumov o svobodni menjavi dela, ki zagotavlja njihov vpliv na obseg in vsebino zdravstvenega varstva, delavcem na področju zdravstvene dejavnosti pa enak družbenoekonomski položaj z drugimi delavci v združenem delu.
V zdravstvenih skupnostih zagotavljajo delavci V združenem delu in drugi delovni ljudje denarna nadomestila in povračila v zvezi z zdravstvenim varstvom.
3.	člen
S tem samoupravhim sporazumom določajo in ure-jajo uporabniki v zdravstveni skupnosti:
—	pravice iz zdravstvenega varstva,
—	denarna nadomestila in povračila,
—	način in pogoje uveljavljanja pravic,
—	solidarnostno združevanje sredstev,
—	vsklajevanja obsega pravic ž dohodkovnimi možnostmi;
—	obveznost uporabnikov ob uveljavljanju 'pravic iz zdravstvenega varstva;
—	nadzor nad uresničevanjem pravic in obveznosti';
—	evidence s področja zdravstvenega varstva;
—	ugotavljanje vrednosti pravic in obveznostL
II.	PRAVICE IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
4.	člen
Uporabniki si zagotavljajo pravice iz zdravstvenega varstva:
1.	z neposredno menjavo dela;
2.	z združevanjem sredstev v zdravstveni skupnosti;
3.	kot samoplačniki zdravstvenih storitev.
1.	Pravice, ki si jih zagotavljajo delavci in drugi delovni ljudje z neposredno menjavo dela
5.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in drugi delovni ljudje, si s samoupravnimi sporazumi o
neposredni menjavi dela z organizacijami združenega dela zdravstvene dejavnosti zagotavljajo:
—	zdravstveno varstvo, s katerim se preprečujejo obolenja delavcev na delu ali v zvezi z delom, zagotavljajo varni delovni pogoji, zdravo okolje, preprečujejo in zatirajo nalezljive bolezni v proizvodnji in prometu živil, v šolah, otroških in mladinskih zavodih in v storitvenih dejavnostih;
—	zdravstveno varstvo, s katerim se zagotavlja zdravstvena sposobnost delavcev pred. sklenitvijo delovnega razmerja;
—	zdravstveno varstvo izven programa, ki si ga sicer zagotavljajo uporabniki v zdravstveni skupnosti.
Pri uveljavljanju pravic iz tega člena uporabnik ne prispeva dela stroškov (participacije) za zdravstveno storitev.
6.	člen
Zdravstveno varstvo iz 1. alinee 5. člena tega sporazuma obsega:
1.	Obdobne zdravstvene preglede delavcev:
—	ki delajo na delih, pri katerih je nevarnost za poškodbo ali zdravstvene okvare večja;
—	od katerih zavisi varnost drugih (npr. poklicni šoferji, žerjavisti itd.);
—	z zmanjšano delovno sposobnostjo;
—	s kroničnimi boleznimi, ki se lahko slabšajo zaradi škodljivih vplivov pri delu;
—	učencev v poklicnem izobraževanju po zakonu o poklicnem izobraževanju ter urejanju učnih razmerij;
2.	obdobne preglede delavcev v zvezi s preprečevanjem in zatiranjem nalezljivih bolezni:
—	ko prihajajo pri svojem delu v proizvodnji ali prometu živil v neposredni dotik z živili;
—	ki so na delu v šolah, otroških in mladinskih zavodih;
—	ki so na delu v zdravstveni dejavnosti;
—	ki so na delu v storitvenih dejavnostih;
3.	preglede delavcev, napotenih v tujino v zvezi z delom;
4.	preventivne storitve:
—	analize delovnih nalog in opravil glede na delovne razmere;
—	proučevanje vzrokov pogostih obolenj in poškodb delavcev;
—	predlogi in ukrepi za izboljšanje zdravstvenega varstva delavcev;
—	posvetovanja z zdravniško ali invalidsko komisijo o oceni delovne nezmožnosti zaradi bolezni ali poškodbe;
—	svetovanja pri izboljšanju delovnih razmer, družbene prehrane, stanovanjskih razmer in prevoza delavcev;
—	izvajanja individualne ali skupinske zdravstvene vzgoje;
—	organiziranje in nudenje prve pomoči delavcem pri delu;
—	higiensko sanitarni nadzor, zlasti nad pitno vodo in kuhinjami, oz. obrati družbene prehrane v organizacijah združenega dela;
5.	preventivne preglede, ki jih določajo posebni predpisi.
7. člen
Zdravstveno varstvo iz 2. alinee 5. člena obsega predhodne zdravstvene preglede:
—	pred sklenitvijo delovnega razmerja;
—	po prekinitvi delovnega razmerja, daljši kot 6 mesecev;
—	ob razporeditvi na drugo delo, ki zahteva drugačne psihofizične lastnosti in sposobnosti;
—	po prestani hujši bolezni.
8.	člen
Zdravstveno varstvo iz 3. alinee 5. člena obsega:
—	kurativno zdravstveno varstvo v obratni ambulanti ali ambulanti splošne medicine;
—	zobozdravstveno varstvo v obratnih ambulantah in splošnih zobnih ambulantah, za storitve zobne nege in zobno protetična dela;
—	nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja na ambulantni način v naravnih zdraviliščih;
—	posebne sistematične preglede in specialistične preglede;
—	specialistično preventivno zdravstveno varstvo za krepitev zdravja delavcev in zmanjšanje bolezenskih odsotnosti.
Obseg in vrste pravic, iz navedenih oblik zdravstvenega varstva opredelijo delavci v organizacijah združenega dela in drugi delovni ljudje v samoupravnih sporazumih o neposredni menjavi dela.
2.	Pravice iz zdravstvenega varstva, ki si jih uporabniki zagotavljajo v zdravstvenih skupnostih.
9.	člen
Z združevanjem sredstev v zdravstvenih skupnostih si uporabniki zagotavljajo naslednje oblike zdravstvenega varstva:
1.	splošno in dispanzersko zdravstveno varstvo;
2.	zobozdravstveno varstvo;
3.	specialistično zdravstveno varstvo;
4.	bolnišnično zdravstveno varstvo;
5.	zdravstveno varstvo, ki dopolnjuje splošno dispanzersko specialistično in bolnišnično zdravstveno varstvo;
6.	zdraviliško zdravstveno varstvo;
7.	specialno (kolektivno) zdravstveno varstvo;
8.	prevoze z reševalnimi in drugimi posebnimi vozili;
9.	zdravila za kontracepcijska sredstva;
10.	ortopedske in druge pripomočke;
11.	organizirano zdravstveno vzgojo.
10.	člen
Uporabniki si z združenimi sredstvi v zdravstvenih skupnostih zagotavljajo preko sporazumov o svobodni menjavi dela naslednje pravice iz zdravstvenega varstva:
1.	splošno in dispanzersko zdravstveno varstvo
—	zdravniške in druge preglede ter zdravljenje v primeru bolezni bolezenskih stanj in poškodbe;
—	nujno medicinsko pomoč v posebnih organizacijskih enotah (dežurne urgentne ambulante), kadar to zahteva zdravstveno stanje:
—	nujno medicinsko pomoč na kraju nesreče;
—	zdraviliške obiske na domu, če bolnik zaradi zdravstvenega stanja ne more priti na pregled v zdravstveno organizacijo ali v primerih priporočenega nadaljevanja bolnišničnega zdravljenja;
—	patronažne obiske na domu z babiškimi obiski in vodenje poroda na domu ali druge potrebne intervencije patronaže;
—	strokovno nego na bolnikovem domu, 6e zdravstveno stanje to narekuje in zdravnik to odredi;
—	rehabilitacijo ambulantnega tipa;
—	fizioterapijo na domu pri bolnikih z mišičnimi, živčno mišičnimi in multipo sklerozo;
—	medicinsko nego kroničnih in akutno obolelih v socialnih zavodih;
—	preventivno zdravstveno varstvo otrok, šolske mladine, žena, borcev NOB, športnikov ter obvezna cepljenja po sprejetem programu;
—	strokovno medicinsko delo v klubih zdravljenja alkoholikov;
—	odkrivanje sladkorne bolezni, tuberkuloze, predrakastih in rakastih obolenj, mišičnih in živčno mišičnih obolenj, zvišanega krvnega pritiska in obo-Jenj srca ob drugih pregledih.
2.	Zobozdravstveno varstvo:
—	zdravljenje ustnih in zobnih bolezni;
—	zobno protetično in ortodontsko zdravljenje ter zobno protetične pripomočke;
—	serijske zobozdravstvene preglede šolske mladine;
—	fluorizacijo zobovja.
3.	Specialistično zdravstveno varstvo:
—	specialistične preglede in storitve, ki jih z napotnico predlaga izbrani zdravnik v nujnih primerih z napotnico drugega zdravnika, oziroma brez napotnice;
—	umetno insemiracijo v ustreznih strokovnih organizacijah.
4.	Bolnišnično zdravstveno varstvo:
—	medicinsko in nemedicinsko oskrbo, potrebne storitve in preiskave, zdravljenje in kompletno medicinsko rehabilitacijo, kadar zdravstveno stanje tako. oblika varstva zahteva, z napotnico izbranega zdravnika, v nujnih primerih z napotnico drugega zdravnika, oziroma brez napotnice;
—	medicinsko in nemedicinsko oskrbo ter posege v zvezi s porodom;
—	medicinsko in nemedicinsko oskrbo ter medicinske posege ob prekinitvi nosečnosti ali sterilizaciji;
—	desenzibilitacijo Rh negativnih žena z gamaglo-bulini pri porodu ali po umetni ali spontani prekinitvi nosečnosti;
5.	Zdravstveno varstvo, ki dopolnjuje splošno, dispanzersko, specialistično in bolnišnično zdravstveno varstvo:
—	vse potrebne laboratorijske, rentgenske ali druge medicinske preiskave, ki jih odredi zdravnik;
6.	Zdraviliško zdravstveno varstvo:
—	nemedicinsko oskrbo in medicinske storitve v primerih, kadar je zdravljenje indicirano kot nadomestilo ambulantnega ali bolnišničnega zdravljenja ali kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja in ga odobrijo pristojne zdravniške komisije na podlagi liste indikacij;
—	nemedicinsko oskrbo pri zdravstvenem letovanju otrok.	'*
7.	specialno (kolektivno) zdravstveno varstvo:
—	potrebne ukrepe za zatiranje, preprečevanje in zgodno odkrivanje nalezljivih bolezni in drugih bolezni, ki jih predpisuje zakon ali določa sprejeti program:
—	socialno medicinsko dejavnost.
8.	Prevoze z reševalnimi in drugimi posebnimi vozili:
—	prevoze z reševalnimi avtomobili, kadar to zahteva narava bolezni, bolezensko stanje ali po-
škodba in tak prevoz odredi zdravnik:
—	prevoze s posebnimi vozili, če prevoz z reševalnim avtomobilom ni mogoč, zdravstveno stanje pa tak prevoz zahteva;
—	organiziran prenos ponesrečenca v gorah do kraja, od koder je mogoč prevoz z reševalnim ali posebnim vozilom.
9.	zdravila in kontracepcijska sredstva:
—	zdravila, ki so registrirana v državi in jih predpiše zdravnik na recept;
—	dietične preparate po listi indikacij;
—	kontracepcijska sredstva, ki jih predpiše ginekolog ali usposobljeni zdravnik:
—	drugi pomožni sanitetni material, ki ga predpiše zdravnik na recept;
10.	ortopedske in druge pripomočke:
—	ortotična in protetična sredstva, očesne in slušne pripomočke, ortopedsko obutev, sanitarne in druge pripomočke; ki so medicinsko indicirani in jih določa lista indikacij.
11.organizirano zdravstveno vzgojo po sprejetem programu.
11.	člen
V	okviru pravic iz 2. tč. 10, čl. si uporabniki zagotavljajo naslednje vrste zobno-protetičnih del:
—	prevleke vseh vrst, vštevši tudi litje plombe;
—	snemne in fiksne proteze;
—	obturatorje;
—	opornice pri paradontopiji;
—	ortopedske in ortodontske pripomočke.
12.	člen
V	okviru pravic iz 10. tč. 10. čl. si uporabniki zagotavljajo naslednje vrste ortotičnih in protetičnih sredstev oziroma ortopedske obutve sanitarnih in drugih pripomočkov:
—	umetne roke in funkcionalne kljuke ter pod-
ložene usnjene rokavice ali estetske rokavice za proteze in navleke za krn, ortopedske aparate in stez-njke:	,
—	ortopedsko obutev in ortopedsko sandalo;
—	invalidski voziček;
—	aparat za ekstenzijo in bergle;
—	umetne dojke in lasulje;
—	kateter, endotrahealne • kanile, receptor urina, pas z vrečico za blato ali sterilni holostom;
—	inhalator, aparat za aerosol, mehanične dvigalne priprave ter sanitarni in pomožni material.
13.	člen
V	okviru pravic iz 10. tč. 10. čl. si uporabniki zagotavljajo naslednje vrste očesnih pripomočkov:
—	očala — s stekli v dioptrijah, z mlečnimi stekli, s temnimi stekli brez dioptrij, s temnimi stekli v dioptrijah, s temnimi stekli iz plastične mase, z bi-fokalnimi stekli, s specialnim sistemom leč (teleskopska očala), s temnimi stekli brez dioptrij, s stenopeič-no režo . in ščitniki s strani (očala z luknjico).
—	kontaktna stekla;
—	očesne proteze.
14.	člen
V	okviru pravic iz 10. tč. 10. čl. si uporabniki zagotavljajo naslednje vrste slušnih pripomočkov;
—	slušni aparat (amplifikator);
— aparat za omogočanje glasnega govora (umetno grlo na podlagi električnega vibratorja — megafon).
15.	člen
Indikacije za zdraviliško zdravljenje, slušne aparate, protetična ter ortotična sredstva, očesne pripomočke in zobno-protetična dela obenem s standardi za materiale in najkrajšimi roki uporabnosti posameznih pripomočkov opredeli skupščina zdravstvene skupnosti Slovenije na predlog zdravstvenega sveta.
16.	člen
Zdravstveno varstvo v primeru nesreč pri delu ter obolenje za poklicnimi boleznimi obsega vse potrebne oblike zdravstvenega varstva iz 10. člena tega sporazuma, da delavci ozdravijo in se rehabilitirajo od posledic nesreče pri delu ali obolenj za poklicno boleznijo.
Za opredelitev nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo se uporabljajo predpisi o invalidskem zavarovanju.
17.	člen
Pravico do zdravstvenega varstva iz prejšnjega člena imajo:
delavci v delovnem razmerju, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost, kmetje, kadar opravljajo občasna dela pri organizacijah združenega dela ali zasebnih delodajalcih in drugi delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so last občanov; občani, ko opravljajo naloge in dolžnosti ljudske obrambe in družbene samozaščite, ko sodelujejo pri organiziranih javnih delih, reševalnih akcijah ter pri obrambi pred elementarnimi nesrečami, ko opravljajo na poziv državnih organov javne funkcije ali državljanske dolžnosti, ko opravljajo družbenopolitične funkcije ko v organizirani športno rekreativni dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah; učenci srednjih šol in študentje višjih in visokih šol, ko opravljajo praktično delo v zvezi s poukom, invalidi, ki so na usposabljanju in delavci, ki so sklenili pogodbo po 213. členu zakona o delovnih razmerjih.
18.	člen
Uporabniki uresničujejo pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti preko regionalne zdravstvene skupnosti Celje ter Zdravstvene skupnosti Slovenije.
19.	člen
Uporabniki uresničujejo pravice iz osnovne, dispanzerske in lekarniške dejavnosti v občinski zdravstveni skupnosti.
20.	člen
Uporabniki uresničujejo pravice iz specialističnega, bolnišničnega in zdraviliškega zdravstvenega varstva ter iz dejavnosti zavoda za socialno medicino in higieno preko Regionalne zdravstvene skupnosti Celje z združevanjem sredstev za te namene s tem, da se sredstva ne bodo odtujevala na nivoju regije.
21.	člen
Uporabniki uresničujejo pravice iz zdravstvenega varstva, ki ga v obliki vrhunskih kliničnih ali super specialističnih zdravstvenih storitev izvajajo klinike in instituti ali druge specializirane zdravstvene organizacije preko Zdravstvene skupnosti Slovenije, z zdru-
ženimi sredstvi v te namene, s tem da se sredstva ne bodo odtujevala na nivoju republike.
22.	člen
Delavcem v delovnem razmerju po mednarodni pogodbi ali 'pri tujem' delodajalcu v tujini, delavcem v združenem delu pri jugoslovanskem organu ali organizaciji v tujini, delavcem, ki so v delovnem razmerju pri delavcih jugoslovanskih organov ali jugoslovanskih in mednarodnih organizacijah v tujini, delavcem, ki so poslani na delo v tujino v jugoslovansko organizacijo ali k delodajalcu in delavcem, ki so v tujini na sti'okovnem izpopolnjevanju in si zagotavljajo zdravstveno varstvo v skupnosti ter njihovim družinskim članom, ki so z njimi v tujini, je zagotovljena v prvih šestih mesecih bivanja v tujini, samo nujna zdravniška pomoč, po preteku šestih mesecev pa tudi druge oblike zdravstvenega varstva, ki jih zagotavlja zdravstvena skupnost delovnim ljudem in občanom po samoupravnih splošnih aktih.
Delovnim ljudem in občanom, ki so v tujini na službenem potovanju, ali po zasebnem opravku, je zagotovljeno nujno zdravstveno varstvo v prvih treh mesecih bivanja v tujini, in sicer le nujna zdravniška pomoč.
Službeno potovanje, ki traja več kot tri mesece, se od prvega dne četrtega meseca šteje po tem sporazumu za opravljanje dela v tujini.
23.	člen
Če je uporabnikom v primerih iz prejšnjega člena nujno potrebno zdravljenje v bolnišnici, jim gre ta pravica le do treh mesecev od prvega dne četrtega me, seča pa samo, če to odobri zdravstvepa skupnost. Če zdravstvena skupnost ne odobri daljšega zdravljenja v tujini, povrne skupnosti od prvega dne četrtega meseca dalje le toliko stroškov, kolikor bi stalo zdravljenje v naj bližji jugoslovanski bolnišnici, ki lahko nudi tako zdravljenje.
Nujna zdravniška pomoč gre upravičencem samo, če je neodložljiva in le dotlej, dokler se delavec ne usposobi za premestitev na zdravljenje v domovino.
24.	člen
Uporabnikom, ki uveljavljajo v tujini zdravstveno varstvo mimo določb tega sporazuma ali splošnih aktov skupnosti, se v dinarjih povrnejo stroški do višine, kolikor bi stalo tako zdravljenje po samoupravnih splošnih aktih zdravstvene skupnosti.
Zdravstveno varstvo, ki ga je dolžna zagotoviti • zdravstvena skupnost po mednarodnih sporazumih se izvaja po določbah tega sporazuma, kolikor niso v nasprotju z mednarodnimi sporazumi
25.	člen
Med delom in strokovnim izpopolnjevanjem v tujini gre delovnim ljudem in njihovim družinskim članom pravica do protetičnih sredstev in pripomočkov ob indikacijah po splošnih aktih skupnosti, ne glede na vzrok obolenja ali poškodbe.
V zdravstvenem varstvu, ki ga je dolžna nuditi zdravstvena skupnost po mednarodnih sporazumih, se uporabljajo določbe samoupravnih splošnih aktov skupnosti o protetičnih sredstvih in. pripomočkih, če niso v nasprotju z mednarodnim sporazumom.
26.	člen
Uporabniki imajo izjemoma pravico do zdravljenja v tujini v primerih, če strokovni kolegij ustrezne klinike ali instituta ugotovi, da so v SFRJ izčrpane možnosti uspešnega zdravljenja, z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje bolezenskega stanja oziroma preprečitev nadaljnjega slabšanja stanja.
27.	člen
Delavci in drugi upravičenci ter njihovi družinski člani si zagotavljajo pravice do zdravstvenega varstva po tem sporazumu tudi če zbolijo ali se poškodujejo v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja.
3.	Opredelitev oblik zdravstvenega varstva* ki jih plačajo uporabniki v celoti
23. člen
Uporabniki opredeljujejo naslednje oblike zdravstvenega varstva, ki jih plačajo v celoti sami:
1.	vsak nepotreben obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev m nepotrebnosti ugotovi zdravnik ob obisku;
2.	vsak pregled pri zdravniku — specialistu brez
napotnice zdravnika, če je ta sicer predpisana, razen v urgentnih primerih;	.
3.	vsak prevoz z reševalnim vozilom ali posebnim prevoznim sredstvom, ki je opravljen na zahtevo uporabnika, pa ga zdravnik ne odobri;
4.	lasuljo zaradi močneje izražene trajne plešavosti, ki ni traumatskega izvora;
5.	ojačevalni aparat za sluh za osebe po dopolnjenem 15. letu starosti, ki se ne šolajo ali redno ne študirajo oz. 26. letu starosti, če jim ni nujno potreben za opravljanje poklica oziroma če ta pravica ne izvira iz enotnega programa;
6.	zdravljenje akutnega opoja z alkoholom zaradi iztreznitve;
7.	neobvezna cepljenja;
8.	kozmetične in' korektivne opereacije, ki niso v zvezi s predhodno boleznijo ali poškodbo;
9.	pregled pred odhodom v tujino po zasebnem opravku;
10.	zdravstvene storitve po 74. členu tega sporazuma;
11.	zdravstvene storitve, zdravila ali pripomočki, katerih cena je nižja od opredeljenega prispevka k stroškom zanje.
Uporabniki plačajo v celoti sami tudi tiste zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke v okviru pravic iz zdravstvenega varstva opredeljenih v 10. členu tega sporazuma, za katere ne združujejo sredstva niti v organizaciji združenega dela, niti v zdravstvenih skupnostih, kakor tudi, če ne uveljavljajo zdravstvenega varstva pod pogoji in na način, kot to določa samoupravni splošni akt zdravstvene skupnosti. III.
III.	DENARNA NADOMESTILA IN POVRAČILA
29.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje z združevanjem sredstev za zdravstveno varstvo v zdravstveni skupnosti zagotavljajo tudi pravice do denarnih nadomestil in povračil, ki obsegajo:
1.	nadomestila osebnega dohodka,
2.	povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva,
3.	posmrtnine,
4.	pogrebnine.
1.	Nadomestila osebnega dohodka
30.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka gre ob začasni zadržanosti od dela zaradi:
—	medicinskih preiskav,
—	bolezni in poškodbe,
—	poroda,
—	transplantaciji kože, živega tkiva ali organov v korist druge osebe,
—	dajanja krvi,
—	nege obolelega ožjega družinskega člana,
—	izolacije oz. spremstva, ki jo odredi zdravnik.
31.	člen
Pravice do nadomestila osebnega dohodka v primerih iz prejšnjega člena imajo:
1.	delavci v združenem delu in delavci v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih, ki delajo najmanj polovico polnega delovnega časa,
2.	izvoljeni delegati, če jim je opravljanje dolžnosti delegata edini in glavni poklic in če za to delo prejemajo stalno povračilo,
3.	člani obrtniških in ribiških zadrug, če jim je to edini in glavni poklic,
4.	učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk,
5.	občani, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom in z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov,
6.	družinski člani umrlega obrtnika, katerim je z odločbo občinskega organa izdano dovoljenje za vodstvo obrtne poslovalnice po poslovodji.
7.	drugi delovni ljudje (kmetje — kooperanti, rejniki itd.), če so njihove pravice in obveznosti v zdravstveni skupnosti urejene s posebnim sporazumom.
32.	člen
Delavci, ki so jih poslale v tujino na delo ali strokovno usposobitev jugoslovanske organizacije in si v tem času zagotavljajo zdravstveno varstvo v zdravstveni skupnosti (detaširani delavci) in delavci v združenem delu pri jugoslovanskem organu ali organizaciji v tujini ali v delovnem razmerju v gospodinjstvu delavca, če je le-ta v združenem delu pri takem organu ali organizaciji, oz. delavci, ki so zaposleni pri mednarodni organizaciji, imajo za tisti čas, ko so zadržani oz. so na porodniškem dopustu pravico do nadomestila osebnega dohodka oz. dnevnice ali štipendije. Izjemoma izplača delavcu, ki je zaposlen pri delodajalcu kot hišna pomoč, nadomestilo za prvih 30 dni sam delodajalec, potem pa mu izplačuje nadomestilo zdravstvena skupnost.
Delavci, ki so stopili v delovno razmerje v tujini po mednarodni pogodbi ali pri tujem delodajalcu in si v tem času zagotavljajo zdravstveno varstvo v zdravstveni skupnosti, imajo, kadar so zadržani oz. kadar so na porodniškem dopustu, pravico do nadomestila pri zdravstveni skupnosti samo, dokler so v Jugoslaviji.
Delavci na ladjah imajo tisti čas, ko je ladja v tujini, med zadržanostjo namesto nadomestila pravico do osebnega dohodka v organizaciji, ki ji pripada ladja.
33.	člen
Delavci in drugi upravičenci iz 31. člena in 32. člena tega sporazuma si zagotavljajo v skupnosti pravico do nadomestila tudi po prenehanju delovnega razmerja ali lastnosti upravičenca, če zbolijo ali se poškodujejo v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja, ob pogoju, da so prijavljeni pri skupnosti za zaposlovanje in da ponujene zaposlitve niso odklonili.
34.	člen
Delavke, ki jim je prenehalo delovno razmerje ali lastnost upravičenke iz 21. in 32. člena tega sporazuma, imajo pravico do nadomestila med porodniškim dopustom tudi po. prenehanju delovnega razmerja ali lastnosti upravičenca, če so bile ob prenehanju noseče.
35.	člen
Pravica do nadomestila med negovanjem obolelega otroka do starosti 7 let, gre največ 15 dni v posameznem primeru, v drugih primerih nege članov ožje družine pa največ za 7 dni.
Izjemoma se lahko na predlog zdravniške komisije podaljša ta čas največ do 30 dni za otroke do starosti 7 let oz. do 15 dni za nego drugih članov ožje družine.
36.	člen
Pravico do nadomestila osebnega dohodka zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni imajo tudi:
delavci
—	zaposleni z manj kot polovico delovnega časa
—	na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji;
—	delavci; ki so sklenili pogodbo o delu po čl. 213 zakona o delovnih razmerjih.
občani
—	ko opravljajo dolžnosti in naloge ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	ko sodelujejo na organiziranih javnih delih,
—	ko opravljajo na poziv državnih organov' določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije,
—	ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji in praktičnih delih ali vajah,
—	ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah,
—	ko kot kmetje opravljajo občasna dela pri organizacijah združenega dela ali pri zasebnih delodajalcih izven združenega dela ali delovnega razmerja,
—	ko kot učenci srednjih šol ali študentje višjih in visokih šol opravljajo praktična dela v zvezi s poukom,
—	delavci, ki so sklenili pogodbo po 213. členu zakona o delovnih razmerjih.
37.	člen
Delavec ima pravico do nadomestila osebnega dohodka zaradi začasne nezmožnosti za delo, dokler za ocenjevanje delazmožnosti pristojni zdravnik ali pristojni organ (zdravniška komisija) skupnosti ne ugoto-
vi, da je zopet postal zmožen upravljati svoje delo, oz. dokler pristojni organ z odločbo ne ugotovi, da je nastala invalidnost.
38.	člen
Delavec, ki na podlagi mnenja izvedenskega organa dela skrajšan delovni čas na ustreznem delu zaradi hitrejše povrnitve delovne zmožnosti (medicinska rehabilitacija), se šteje še nadalje za zadržanost od dela in ima pravico do nadomestila osebnega dohodka za tisti čas, ko ne dela.
Če delavec na podlagi mnenja izvedenskega organa v času medicinske rehabilitacije dela polni delovni čas na drugem delu ima pravico do razlike nadomestila, kot bi mu pripadal, če ne bi delal.
Delavec, ki dela skrajšan delovni čas na ustreznem delu po mnenju izvedenskega organa in je njegov osebni dohodek manjši od ustreznega dela nadomestila, ki bi mu pripadalo, če ta čas ne bi delal, ima pravico tudi do nadomestila te razlike.
Nadomestila po tem členu gredo največ do enega leta.
39.	člen
Nadomestilo gre za tiste dneve, oz. ure, za katere gre osebni dohodek, povračilo ali nagrada oz. nadomestilo zanje.
Delavcu, pri katerem nastopi zadržanost med tem, ko je odsoten z dela brez pravice do nadomestila oz. dohodka ali z njim izenačenega prejemka, gre nadomestilo šele po preteku take odsotnosti, če tudi takrat ni zmožen za delo.
40.	člen
Delavcu, ki je v času, ko prejema nadomestilo, odstavljen z dela v organizaciji združenega dela oz. delovni skupnosti ali je dan v pripor, se nadomestilo zniža za toliko, kolikor bi se znižal osebni dohodek v tem času.
41.	člen
Delavci in drugi upravičenci nimajo pravice do nadomestila:
1.	če si namerno povzročijo nezmožnost za delo za ves čas zadržanosti,
2.	če se ukvarjajo s samostojno gospodarsko dejavnostjo ali opravljajo delo, za katerega dobivajo osebni dohodek ali drugo plačilo za ves čas, ko ga prejemajo,
3.	zaradi ambulantnega zdravljenja v naravnem zdravilišču.
Delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, nimajo pravice do nadomestila, razen za porodniški dopust, če nastopi zadržanost v času, ko je njihova obratovalnica začasno zaprta. Pravico do nadomestila pa pridobe po preteku časa, za katerega jim je bilo dovoljeno začasno ustaviti obratovanje, če so še naprej nezmožni za delo.
42.	člen
Delavcem in drugim upravičencem se ustavi izplačevanje nadomestila: (
1.	če namenoma preprečujejo 'zdravljenje oz. uspo_ sobitev za delo,
2.	če ustrezni organ za nadzor nad nezmožnostjo za delo ugotovi, da se ne ravna po navodilih zdravnika,
3.	če se brez upravičenega vzroka ne odzove vabilu na določen zdravniški oz. komisijski pregled.
Delavcem in drugim upravičencem preneha pravica do nadomestila v primerih iz prejšnjega odstavka od dneva, ko so storili dejanje, s katerim so preprečevali ozdravljenje ali usposobitev za delo, oz. od dneva, ki jim je bil v vabilu določen za zdravniški oz. komisijski pregled, pa vse dotlej dokler trajajo kvarne posledice takega ravnanja oz. dokler se ne odzovejo vabilu.
43.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka gre iz sredstev zdravstvene skupnosti od enaintridesetega dne začasne zadržanosti od dela in znaša:
—	90 odstotkov od osnove,
—	100 odstotkov od osnove, če je zadržanost od dela posledica nesreče pri delu, poklicne bolezni ali dajanja krvi, vojaškim in vojnim invalidom, borcem NOB, ki imajo priznano posebno dobo v dvojnem trajanju najmanj od 1. 1. 1945 do 15. 5. 1945
44.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka gre iz sredstev zdravstvene skupnosti od prvega dne zadržanosti od dela dalje in znaša:
1.	100 odstotkov od osnove za čas porodniškega dopusta, ki je kot najmanjši določen z zakonom, zaradi transplantacije kože, živega tkiva ali organov v korist druge osebe in v primerih iz 36. člena tega sporazuma, razen delavcev zaposlenih z manj kot polovico delovnega časa, delavci na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji in delavcev, ki so sklenili pogodbo o delu.
2.	70 odstotkov (80 odstotkov zdravstvena skupnost Celje) od osnove zaradi nege otroka oz. drugega ožjega družinskega člana, izolacije oz. spremstva, če ju odredi zdravnik.
45.	člen
Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je mesečno povprečje osebnih dohodkov, ki jih je delavec dobil za svoje tekoče in minulo delo po zaključnem računu za polni delovni čas (redno
V poslovnem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela, zaradi katere je upravičen do nadomestila.
Za natančnejšo opredelitev za nadomestilo osebnega dohodka za delavce in druge upravičence se uporabljajo določila za izračun pokojninske osnove.
Nadomestilo osebnega dohodka ne more biti višje, kot osebni dohodek, če bi delavec delal. Določbo tega odstavka nimajo samoupravni sporazumi občinskih zdravstvenih skupnosti Celje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec).
46.	člen
1.	Delavcu, pri katerem nastopi začasna zadržanost od dela v obdobju od 1. januarja do 30. junija tekoče, ga leta in traja začasna zadržanost od dela dalj kot 6 mesecev in če so se življenjski stroški povečali najmanj za 5 %>, se poveča nadomestilo osebnega dohodka od prvega dne naslednjega meseca po izpopolnitvi pogojev za varolizacijo za toliko odstotkov, za koliko' so se povečali življenjski' stroški v SR Sloveniji v obdobju 1. januarja do 30. junija.
2.	Delavcu, pri katerem nastopi začasna zadržanost od dela v obdobju od 1. julija do 31. decembra tekočega leta in traja začasna zadržanost od dela dlje kot
6 mesecev, in če so se življenjski stroški povečali najmanj za 5 »/o, se poveča nadomestilo osebnega dohodka od prvega dne naslednjega meseca po izpolnitvi pogojev za valorizacijo naslednjega leta za toliko odstotkov, za kolikor so se povečali življenjski stroški v SR Sloveniji v obdobju od 1. julija do 31. decembra.
3.	Delavcem, ki so po prvi uskladitvi njihovega nadomestila zadržani od dela še na dan naslednjih uskladitev po tem členu, se od tega dne dalje poveča nadomestilo za razliko med prej usklajenim nadomestilom in zneskom, ki jim pripada po naslednjih uskladitvah nadomestila.
Skupščina zdravstvene skupnosti ali od nje pooblaščen organ ugotovi ob koncu vsakega obdobja iz
1.	in 2. točke prejšnjega odstavka ali so izpolnjeni pogoji za povečanje nadomestila osebnega dohodka in za kakšen odstotek.
Povečanje življenjskih stroškov ugotavlja Zavod za statistiko SR Slovenije.
2.	Povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem
zdravstvenega varstva	»
47.	člen
Povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva obsega:
1.	povračilo prevoznih stroškov
2.	povračilo za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in bivanjem v drugem kraju.
48.	člen
Delavci in drugi upravičenci imajo pravico do povračila potnih stroškov:
1.	kadar jih izbrani .zdravnik zdravstvene organizacije, pristojni izvedenski organ ali zdravstvena skupnosti napoti ali pokliče v kraj izven njihovega prebivališča zaradi uveljavljanja zdravstvenega varstva,
2.	kadar morajo zaradi uveljavljanja zdravstvenega varstva potovati iz kraja zaposlitve oz. prebivališča v drug kraj k zdravniku ali v zdravstveno organizacijo,. ker v kraju zaposlitve oz. prebivališča ni zdravnika oz. zdravstvene organizacije,
3.	kadar je prevoz potreben v zdravstveno organizacijo ali iz nje, iz ene zdravstvene organizacije v drugo oz. v kraj prebivališča.
49.	člen	•
Pravico do povračila potnih stroškov ima tudi spremljevalec za osebo, če je to po mnenju izbranega zdravnika, zdravstvene organizacije ali izvedenskega organa — nujno potreben za potovanje na zdravljenje ali zdravniški pregled v drug kraj.
Za otroke do dopolnjenega 15. leta starosti se domneva, da jim je potreben spremljevalec.
50.	člen
Pravica do povračila prevoznih stroškov gre delavcem in drugim upravičencem za najkrajšo razdaljo do najbližje zdravstvene organizacije, vendar samo za razdaljo nad 15 km in v višini stroškov za prevoz z javnim prevoznim sredstvom.
Ce zaradi zdravstvenega stanja prevoz z javnim prevoznim sredstvom ni mogoč, gre pravica do povračila oz. plačila za poseben prevoz.
51.	člen
Povračilo za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju v državi ali tujini znaša:
—	2 odstotka povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu za čas odsotnosti več kot 8 ur do 12 ur, če je odsotnost daljša od 8 ur.
—	3 odstotke poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu za čas odsotnosti več kot 12 ur, če je odsotnost daljša od 12 ur in če upravičenec tudi prenočuje v drugem kraju.
Za otroke v starosti 1—7 let znaša povračilo za stroške prehrane in nastanitve polovico zneska iz 1. odstavka tega člena, če znaša odsotnost več kot 8 ur.
Upravičencem ne pripadajo povračila iz tega člena v času hospitalnega zdravljenja.
Znesek povračila za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju določi skupščina zdravstvene skupnosti oziroma od nje pooblaščeni organ vsako leto na podlagi uradno objavljenih podatkov v višini poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji".
52.	člen
Pravica do povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva se uveljavlja na način, kot je to določeno v posebnem aktu zdravstvene skupnosti.
3.	Posmrtnina
53.	člen
Družinski člani delavcev in drugih upravičencev, ki imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka po tem sporazumu ali uživajo pokojnino, oskrbnino ali nadomestilo iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih je umrli delavec ali drug upravičenec do svoje smrti preživljal,' imajo pravico do denarne pomoči ob smrti (posmrtnina).
Pravico do posmrtnine imajo tudi družinski člani:
—	učencev v poklicnem izobraževanju in učencev poklicnih šol, ko imajo poleg splošnega pouka tudi praktični pouk,
—	učencev srednjih šol ter študentov višjih in visokih šol,
—	učencev začasno nezaposlenih oseb, če so bile
prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje.	'
54.	člen
9
Posmrtnina znaša 80 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu.
Znesek posmrtnine določi skupščina zdravstvene skupnosti ali od nje pooblaščeni organ vsako leto na podlagi uradno objavljenih podatkov o višini poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji.
4.	Pogrebnina
55.	člen
Ob smrti delavcev in drugih upravičencev iz 53. člena tega sporazuma ter njihovih družinskih članov ima tisti, ki oskrbi pogreb, pravico do povračila stroškov pogreba (pogrebnina).
56.	člen
Pogrebnina znaša 80 odstotkov poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji v pretek-
lem letu; za otroke do enega leta starosti pa polovico tega zneska .
Znesek pogrebnine določi skupščina zdravstvene skupnosti ali od nje pooblaščeni organ vsako leto na podlagi uradno objavljenih podatkov o višini poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Slove-
57.	člen .
Pogrebnina za delavce in druge upravičence iz 55. člena tega sporazuma oziroma za njihove družinske člane, ki so umrli in bili pokopani izven območja zdravstvene skupnosti, se prizna in izplača v višini pogrebnine, ki jo je določila zdravstvena skupnost na območju katere je bil pokopan, če je-za upravičenca to ugodnejše.
Pogrebnina za delavce in druge upravičence iz 53. člena tega sporazuma oziroma za njihove družinske člane, ki so umrli med prebivanjem v tujini, se prizna v višini dejansko potrebnih stroškov, ki jih sporoči jugoslovansko diplomatsko-konzularno predstavništvo, oziroma, ki jih plačuje po svojih predpisih tuji nosilec zdravstvenega zavarovanja, na katerem območju je upravičenec umrl, vendar največ v višini dvakratn.ga zneska, ki se prizna v skupnosti.
IV.	NAČIN IN POGOJI UVELJAVLJANJA PRAVIC
58.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje ter njihovi družinski člani uveljavljajo zdravstveno varstvo pri zdravstveni skupnosti, če je sedež organizacije združenega dela v katerih delajo na njenem območju oziroma na tem območju opravlja dejavnost, sicer pa, če prebivajo na območju te skupnosti.
Pravice iz zdravstvenega varstva uveljavljajo kot občani tisti, ki imajo stalno prebivališče na območju zdravstvene skupnosti in so prijavljeni pri pristojnem občinskem organu.
Uporabniki uveljavljajo zdravstveno varstvo iz sredstev zdravstvene skupnosti, kadar niso upravičeni do zdravstvenega varstva po posebnih zakonih ali mednarodnih sporazumih.
59.	člen
Upprabniki uveljavljajo zdravstveno varstvo praviloma v splošnih ambulantah, obratnih ambulantah, dispanzerjih ali drugih organizacijskih enotah zdravstvene službe.
Uporabniki prosto izbirajo zdravnika v organizacijski enoti zdravstvene službe.
Zdravnik, ki ga je uporabnik tako izbral, da ga stalno zdravi je njegov izbrani zdravnik in ga (»praviloma« zdravstvena skupnost Celje) pred potekom enega leta brez upravičenega razloga ne more menjati.
Zdravnik, ki ugotavlja zdravstveno stanje in primere, ki opravičujejo delavce v združenem delu do nadomestila osebnega dohodka, je pristojni zdravnik. Pristojnega zdravnika določijo zdravstvene organizacije združenega dela in zdravstvena skupnost s sporazumi o svobodni menjavi dela.
60.	člen
Uporabniki uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva na podlagi zdravstvene izkaznice ali druge listine, ki jo izda zdravstvena skupnost.
61.	člen
Način in natančnejše pogoje uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva, denarnih nadomestil in povračila določa poseben samoupravni splošni akt zdravstvene skupnosti.
Kadar se uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva drugače, kot to določajo samoupravni splošni akti zdravstvene skupnosti ali se uživajo na željo ali zahtevo uporabnika zunaj območja regionalne zdravstvene skupnosti ali v tujini, krije zdravstvena skupnost stroške za uveljavljeno zdravstveno varstvo, ki bi jih plačala po svojih samoupravnih splošnih aktih, eventuelno razliko pa krije uporabnik sam. (Določb tega odstavka nimajo samoupravni sporazumi občinskih zdravstvenih skupnosti Celje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec).
V.	SOLIDARNOSTNO ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
62.	člen
Sredstva za uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva po tem sporazumu si uporabniki zagotavljajo:
—	iz sredstev skupne porabe organizacij združenega dela, predvsem za zagotovitev pravic iz neposredne menjave dela,
—	s prispevki, določenih po obsegu in višini v . samoupravnem sporazumu o temeljih plana,
—	s sredstvi drugih samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in samoprispevki občanov,
—	š prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (participacija),
—	s popolnim plačilom uporabnikov za posamezno zdravstveno storitev.
63.	člen
S sredstvi iz čistega dohodka, izločenimi v skladu skupne porabe si delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti z neposredno menjavo dela zagotavljajo zdravstveno varstvo, ki je njihov posebni interes, ali si zagotavljajo zdravstveno varstvo izven programa zdravstvene skupnosti.
64.	člen
Z združevanjem sredstev, zbranih po prispevni stopnji, določeni s samoupravnim sporazumom o temeljih plana zdravstvene skupnosti, si uporabniki zagotavljajo pravice iz zdravstvenega varstva, določene v 10. členu tega sporazuma in denarna nadomestila ter povračila.
65.	člen
Pravice iz zdravstvenega varstva, ki si jih uporabniki z združenimi sredstvi po samoupravnem ■ sporazumu o temeljih planov v zdravstveni skupnosti ne morejo zagotoviti v potrebnem obsegu, si zagotavljajo s solidarnostjo v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje in Zdravstveni skupnosti Slovenije.
66.	člen
Uporabniki si s solidarnostnim združevanjem sredstev v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje zagotavljajo enako raven zdravstvenega varstva na območju regije.
Raven zdravstvenega varstva, višino, način združevanja in delitve solidarnostnih sredstev določijo uporabniki s posebnim samoupravnim sporazumom občinskih zdravstvenih skupnosti v regiji.
67.	člen
Uporabniki si s solidarnostnim združevanjem sredstev v Zdravstveni skupnosti Slovenije zagotavljajo tiste pravice iz zdravstvenega varstva, ki so tar kega pomena, da si njihovo uresničevanje jamčijo z medsebojno solidarnostjo ne glede na dohodkovne možnosti v posamezni občini.
Tiste pravice, ki se zagotavljajo s tako združenimi sredstvi določijo zdravstvene skupnosti s samoupravnim sporazumom o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji.
68.	člen
Uporabniki združujejo v Zdravstveni skupnosti Slovenije tudi sredstva za naloge skupnega in splošnega pomena, opredeljene v skupnem programu občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji.
Uporabniki prav tako združujejo sredstva v Zdravstveni skupnosti Slovenije za nepredvidene rizike v primeru večje elementarne nesreče, epidemije, nalezljivih bolezni in drugih množičnih obolenj ali poškodb.
Samoupravni sporazum o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji določa način in pogoje solidarnostnega združevanja in delitve sredstev v Zdravstveni skupnosti Slovenije.
69.	člen .
Pravice uporabnikov, ki jih kot svoj interes uresničujejo tudi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih ali krajevnih skupnostih, se zagotavljajo z združevanjem sredstev v teh skupnosti, zdravstvene skupnosti in občanov samih.
70.	člen
Del sredstev za zdravstveno varstvo prispevajo tudi • uporabniki s prispevkom k stroškom zdravstvenega varstva in plačili za posamezne zdravstvene storitve.
VI.	USKLAJEVANJE OBSEGA PRAVIC Z DOHODKOVNIMI MOŽNOSTMI
71.	člen
Zdravstvena skupnost spremlja uresničevanje pravic iz tega sporazuma in jih na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana vsake tri mesece usklajuje s svojimi dohodkovnimi možnostmi.
72.	člen
Ce dohodkovne možnosti zdravstvene skupnosti z razpoložljivimi sredstvi ne zagotavljajo uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva po tem sporazumu, predlaga skupnost delavcem in drugim delovnim ljudem za to, da bi ohranili dosedanjo raven zdravstvenega varstva, združevanje sredstev nad dogovorjenim obsegom, če gospodarska gibanja to dovoljujejo, ali pa samoprispevek uporabnikov.
Ce še ti ukrepi ne zagotavljajo uresničevanja pravic iz zdravstvenega varstva po tem sporazumu, oziroma ohranitve dosedanje ravni zdravstvenega var-
stva, bo skupnost (»skupščina skupnosti« zdravstvena skupnost Celje) selektivno:
—	skrčila obseg investicijskih vlaganj regijskega značaja (združevanje v regiji),
—	skrčila obseg investicijskih vlaganj občinskega značaja (združevanje na ravni občine),
—	določila za nekatere pravice obratno participacijo skupnosti, s katero bo skupnost sofinancirala uporabnike (višino stroškov, ki jih pokriva skupnost zavarovancev),
—• skrčila ali zaostrila merila za uveljavljanje pravic do:
—	nadaljevanja bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih, razen za udeležence NOV, razen če ne gre za nujno zdraviliško zdravljenje
—	neobvezna cepljenja
—	reševalnih prevozov
—	zdravil,
—	snemnih in fiksnih Zobno-protetičnih del,
—	specialistična zdravljenja,
—	drugih pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva.
VII.	OBVEZNOSTI UPORABNIKOV OB UVELJAVLJANJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
73.	člen
Z namenom, da se doseže vzgojni učinek ob dolžni Skrbi za lastno zdravje, odvrača pretirano in neučinkovito uveljavljanje določenih oblik zdravstvenega varstva, zagotovi obveščenost o vrednosti zdravstvenih storitev, uravnava gospodarna potrošnja na področju Zdravstvene dejavnosti v družbeno dogovorjenih mejah in zajamčijo dopolnilna sredstva za izvajanje zdravstvenega varstva, določajo uporabniki nekatere oblike zdravstvenega varstva, za katere neposredno prispevajo del stroškov.
Delavci lahko v temeljnih organizacijah združenega dela iz sredstev sklada skupne porabe zagotavljajo povračilo prispevkov k stroškom zdravstvenega varstva po kriterijih in merilih, ki jih sprejemajo delavci v združenem delu.
74.	člen
Zdravstvene storitve v zvezi z ugotavljanjem zdravstvenega stanja, zdravstvene Sposobnosti ali zmanjšanje zdravstvene sposobnosti po posebnih predpisih in zdravniška potrdila za voznike motornih vozil, zaradi uveljavljanja zahtevkov iz zavarovanja pri zavarovalni skupnosti in oblike zdravstvenega varstva, ki jih plačajo uporabniki v celoti sami, so opredeljene v 28. členu tega sporazuma.
75.	člen
Ob uveljavljanju posameznih oblik zdravstvenega varstva prispevajo uporabniki del stroškov za naslednje zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke:
1.	za prvi pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja;
2.	za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev, ker bolnik zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more priti sam na pregled v zdravstveno organizacijo združenega dela;
3.	za zobozdravstvene storitve ter pripomočke in sicer:
—	za prvi pregled pri stomatologu — specialistu,
—	za vsako zalivko,
—	za polno kovinsko prevleko,
—	za vse ostale prevleke,
—	za inlay nadzidek,
—	za vsako krono,
—	za vsak člen v mostovni konstrukciji,
—	za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontaža prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi,
—	za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku,
—	za gred, opornico ali jahač,
—	za vsako totalno protezo,
—	za vsako parcialno protezo,
—	za vsako začasno protezo,
—- za vsako bazo kovinske proteze,
—	za snemni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let,
—	za vsak fiksni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let,
—	za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo.
4.	za vsak prvi pregled pri Zdravniku — specialistu Z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana,
5.	za vsak rentgenski posnetek —- tudi zob — v ambulantah in dispanzerjih,
6.	za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu,
7.	za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnim: prevoznimi sredstvi, ki ga odredi ali potrdi zdravnik, v zvezi s posameznim primerom zdravljenja,
8.	za zdravilo, pomožni in sanitarni material ob prevzemu v lekarni na recept,
9.	za kontracepcijska sredstva,
10.	za protezo, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzijo in prosto stoječi posteljni trapez,
11.	za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in navleke za km po amputaciji,
12.	za ortopedske čevlje,
13.	za kilni pas,
14.	za berglje,
15.	za očala, kadar so nujno potrebna predšolskim in šolskim otrokom do 15, leta starosti, šolski mladini do 18. leta starosti ter rednim študentom do 26. leta starosti,
16.	za kontakna stekla, kadar so nujno potrebna šolski mladini do 18. leta starosti ter rednim študentom do 26. leta starosti, drugim uporabnikom pa za opravljanje poklica,
17.	za očesno protezo,
18.	za lasuljo zaradi trajno izražene plešavosti traumatskega izvora,
19.	za ojačevalni slušni aparat, kadar je nujno potreben uporabnikom za opravljanje poklica,
20.	za aparat za omogočanje glasnega govora,
21.	Za umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni medicinsko indicirana.
76.	člen
Ob uveljavljanju posameznih oblik zdravstvenega varstva ne prispevajo k stroškom za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke:
1.	predšolski ter šoloobvezni otroci,
2.	šolska mladina v srednjem usmerjenem izobraževanju ter redni študentje do 26. leta starosti,
3.	borci NOB pred 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943, vojaški invalidi, imetniki partizanske spomenice 1941, borci španske revolucionarne vojne 1936—1939, narodni heroji oblikovane! z redom karađorđeve zvezde z meči, z redom belega orla z meči in. z zlato medaljo Obiličh, borci za severno mejo v letu 1918 in 1919 ter slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918,
4.	uživalci stalnih družbenih denarnih pomoči ter njihovi ožji družinski člani, ki jih preživljajo,
5.	upokojenci z varstvenim dodatkom in njihovi ožji družinski člani, ki jih preživljajo,
6.	uporabniki, ki se zaradi' prirojenih telesnih nepravilnosti ali trajne duševne bolezni ali drugega obolenja nisoN mogli usposobiti za delo in delovni invalidi, pri katerih je po posebnih predpisih ugotovljena najmanj 70 Vo telesna okvara,
7.	kmetje, ki jim pristojni organ odpiše davčno obveznost in jih zdravstvena skupnost oprosti prispevka za zdravstveno varstvo,
8.	začasno nezaposlene osebe, prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje in njihovi nepreskrbljeni ožji družinski člani, ki jih preživljajo,
(Pri samoupravnem sporazumu zdravstvene skupnosti Celje je za 8. točko besedilo: »9. uporabniki, stari nad 70 let«; 9. in 10. pa sta točki 10. oz. 11.).
9.	delavci in občani iz 17. člena tega sporazurpa, ki se ponesrečijo pri delu ali zbolijo za poklicno boleznijo,
10- uporabniki, za katere občinska zdravstvena skupnost ugotovi, da ne morejo prispevati k stroškom zdravstvenega varstva.
77.	člen
Ob uveljavljanju posameznih oblik zdravstvenega varstva iz enotnega programa ne prispevajo uporabniki k stroškom za:
1.	nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih,
2.	za umetno prekinitev nosečnosti, kadar je medicinsko indicirana.
78.	člen
Ob uveljavljanju oblik zdravstvenega varstva ne prispevajo k stroškom za zdravstvene storitve:
1.	ženske med nosečnostjo, porodom ter materinstvom do dokončanega 6. meseca otrokove starosti in v zvezi s kontracepcijo, kadar uveljavljajo pravice iz
6.	člena sporazuma o enotnem programu za:
—	kurativne preglede v dispanzerjih za žene;
2.	borci NOV, ki imajo v času udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela za NOB priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1. 1. 1945 do 15. 5. 1945 za:
—	zdravila ob prevzemu v lekarni na recept
—	kurativne zdravniške preglede v dispanzerjih za borce ali splošnih ambulantah
—	zdraviliško zdravljenje;
3.	uporabniki, kadar zbolijo ter se zdravijo za katero izmed nalezljivih bolezni v smislu 3. člena sporazuma o enotnem programu za:
—	posebne prevoze, ki se zahtevajo po predpisih o zatiranju nalezljivih bolezni.;
4.	uporabniki, kadar zbolijo in se zdravijo zaradi rakastih obolenj, sladkorne bolezni, mišičnih in živčno
mišičnih obolenj ter duševnih bolezni v smislu 7. in 8. člena sporazuma o enotnem programu za:
—	prevoze z reševalnimi vozili, ki jih odobri zdravnik;
5.	uporabniki, ki so stari nad 70 let (»60 let«: zdravstvena skupnost Celje) za:
—	zdravila ob prevzemu v lekarni na recept
—	prve kurativne preglede v splošnih ambulantah in dispanzerjih.
79.	člen
Ob uveljavljanju posameznih oblik zdravstvenega varstva prispevajo uporabniki k stroškom za zdravstvene storitve zdravila in pripomočke za tiste oblike zdravstvenega varstva in v zneskih, ki. so predpisani v listi prispevkov uporabnikov, ki je sestavni del tega sporazuma in če ni predvidena oprostitev v členih 76. do 78. tega sporazuma.
80.	člen
Če je uporabnik napoten na več pregledov k zdravnikom specialistom hkrati zaradi iste bolezni, prispeva k stroškom le za preglede pri prvem zdravniku — specialistu, razen kadar je napoten k zdravniku specialistu rentgenologu.
81.	člen
Uporabnik plača prispevek k stroškom za zdravstveno varstvo zdravila ali pripomočke v višini in zneskih, ki veljajo v kraju, kjer zdravstveno varstvo uveljavlja.
82.	člen
Kadar je cena zdravstvene storitve, zdravila, ali pripomočka nižja od zanje določenega prispevka k stroškom, plača uporabnik le njihovo dejansko ceno.
83.	člen
V primeru utemeljenega uveljavljanja zdravstvenega varstva v tujini prispevajo uporabniki 40°/o vrednosti zobozdravstvenih storitev in pripomočkov in drugih protetičnih sredstev in pripomočkov ter’ 20 °/o vrednosti zdravil, ki jih prejmejo na recept, kolikor mednarodni sporazumi ne določajo drugače.
84.	člen
Lista prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva je sestavni del tega sporazuma.
Skupščina zdravstvene skupnosti ali od nje pooblaščeni organ valorizira v prvem tromesečju vsakega leta prispevke uporabnikov k stroškom iz liste po 1. odstavku tega člena z gibanji življenjskih stroškov po podatkih zavoda SR Slovenije za statistiko.
85.	člen
Uporabniku, ki je uveljavil posamezno pravico iz zdravstvenega varstva vrne zdravstvena delovna organizacija znesek vplačanega prispevka, če se v postopku, ki je predpisan za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva ugotovi, da so bili izpolnjeni pogoji minimalne kvalitete po načelih sodobne medicinske znanosti, spoštovanja pacientov in medicinske etike.
86.	člen
Ko uveljavljajo pravice iz zobozdravstvenega varstva plačajo uporabniki do 1. maja 1980 prispevke k stroškom (participacijo) po nižjih zneskih iz liste pri-
spevkov zato, da lahko v tem času sanirajo svoje zobovje.
Po preteku tega roka pa plačajo nižji znesek samo ob pogoju, da tekoče letno sanirajo svoje zobovje, sicer pa plačajo višji znesek prispevka k stroškom (participacijo).
(Samoupravni sporazum občinske zdravstvene skupnosti Žalec nima določb 86. člena in so zato ustrezno preštevilčeni vsi naslednji členi.)
VIII.	NADZOR Nad URESNIČEVANJEM PRAVIC IN OBVEZNOSTI
87.	člen
Uporabniki izvajajo v zdravstveni skupnosti samoupravni, strokovni in finančni nadzor nad uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega varstva določenih s tem sporazumom ter nad uporabo združenih sredstev za uresničevanje teh pravic.
88.	člen
Samoupravni nadzor opravlja odbor samoupravnega nadzora zdravstvene skupnosti.
Strokovni nadzor nad uvel j a vi j a vijanjem pravic iz tega sporazuma opravlja posebna strokovna komisija, ki jo imenuje skupščina zdravstvene skupnosti.
Finančni nadzor nad uporabo sredstev zdravstvene skupnosti opravlja poleg organa samoupravnega nadzora tudi komisija za menjavo dela pri zdravstveni skupnosti.
89.	člen
Posebna strokovna komisija nadzira zlasti:
—	upravičenost uveljavljanja pravic, kadar to predlaga odbor samoupravnega nadzora ali organizacija združenega dela,
—	način dela posamezne zdravstvene organizacije združenega dela. njene organizacijske enote ali zdravnika, kadar uporabniki ugovarjajo ali dajejo nanj pripombe.
90.	člen
Zdravstvena skupnost ali organizacija združenega dela z njenega območja izvajajo organizirani nadzor nad zadržanostjo od dela, ki je pravica po tem sporazumu, da se onemogočijo zlorabe in neopravičeno prejemanje nadomestil osebnega dohodka.
O oblikah in načinu izvajanja nadzora se dogovorijo zdravstvena skupnost in organizacije združenega dela.
IX.	EVIDENCE S PODROČJA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
91.	člen
Zdravstvena skupnost se v sporazumu o svobodni menjavi dela dogovori z izvajalci zdravstvenega varstva za tako evidenco, ki omogoča tekoče spremljanje uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva.
Dogovorjena evidenca je podlaga za planiranje zdravstvenega varstva in za združevanje potrebnih sredstev, namenjenih uresničevanju teh pravic, kakor tudi za nadzor nad njihovim uveljavljanjem.
92.	člen
Iz evidence zdravstvenih storitev mora biti razvidna:
1.	oblika zdravstvenega varstva
—	za vrste pravic in storitev, ki jih uporabniki uresničujejo preko Zdravstvene skupnosti Slovenije,
—	za vrste pravic in storitev, ki jih uporabniki uresničujejo preko regionalne zdravstvene skupnosti,
—	za vrste pravic in storitev, ki jih uporabniki uresničujejo v občinski zdravstveni skupnosti;
2.	količina
—	število pregledov
—	število storitev (F oz. DA-F)
—	število novih primerov in število oskrbnih dni pri bolnišničnem in zdraviliškem zdravljenju,
—	število pregledov in storitev zobnega zdravljenja in število zobno protetičnih del,
—	število in vrsta ortopedskih, očesnih in slušnih pripomočkov;
3.	vrednost
—	storitev (F oz. KA-F)
—	ločeno za medicinski in nemedicinski del oskrbnega dne pri bolnišničnem in zdraviliškem zdravljenju,
—	posebej zaračunljivi material, draga zdravila in tuje storitve,
—	ortopedskih, očesnih in slušnih pripomočkov po dogovorjenih cenah.
93.	člen
Izvajalci zdravstvenega varstva morajo v obračunu zdravstvenih storitev zdravstveni skupnosti prikazati tudi prispevek uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva.
Kadar uporabniki prispevajo k stroškom zdravstvenih storitev, morajo izvajalci zdravstvenega varstva vročiti obračun storitev tudi uporabniku. Bolnišnice, zdravilišča in inštituti morajo v vsakem primeru uporabniku vročiti dvojnik računa. Iz računa morajo biti razvidni stroški zdravljenja po količini in vrednosti ter prispevek uporabnika k stroškom.
Izvajalci zdravstvenega varstva morajo voditi evidenco o plačilu prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva.
X.	UGOTAVLJANJE VREDNOSTI PRAVIC IN OBVEZNOSTI
94.	člen
Osnove in merila za ovrednotenje, valorizacijo ter usklajevanje obsega pravic in obveznosti po tem sporazumu se izvajajo po določilih samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti ter vsakoletnimi aneksi k temu samoupravnemu sporazumu.
95.	člen
Z vsakoletnimi aneksi se bodo konkretizirale pravice in obveznosti po zavarovalnem principu in to:
—	količinski obseg dela
—	nominalna vrednost
—	instrument združevanja sredstev
—	tekoča letna valorizacija vrednosti.
S prehodom izvajanja sistema in financiranja zdravstvenega varstva na domicilni princip (po kraju stalnega bivališča) se bodo pravice in obveznosti preračunale na novi sistem.
96.	člen
Konkretizacija založb, letna dinamika izvajanja naložb ter obseg in način združevanja sredstev na ni-
voju občinske oziroma regionalne zdravstvene skupnosti se izvaja skladno s sprejetim samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti.
97.	člen
Obveznost za združevanje sredstev za solidarnostno prelivanje sredstev v SRS za pokrivanje enotnega programa ter v regiji za pokrivanje dopolnilnega programa zdravstvenega varstva je dogovorjena in opredeljena s 15. in 16. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1976—19»0.
98.	člen
Obveznost za združevanje sredstev za skupni program in nepredvidene rjzike v SRS je opredeljena s 14. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1976 do 1980.
99.	člen
Konkretizacija pravic m obveznosti iz 95. člena tega sporazuma ne zajema obveznosti in pravic, ki si jih uporabniki zagotavljajo z neposredno menjavo dela po členu 5 do 8 tega sporazuma.
Pri sklepanju sporazumov o izvajanju neposredne menjave dela se izvajalci in uporabniki dogovarjajo neposredno in samostojno o merilih, kriterijih, višini sredstev in cenah storitev.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
100.	člen
Do spremembe sistema zbiranja sredstev za zdravstveno varstvo se uporablja zakon o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oz. pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Ur. list SFRJ, št. 38/75 in 33/76).
101.	člen
Uporabniki, ki na dan, ko se začne uporabljati ta samoupravni sporazum, uživajo pravice do zdravstvenega varstva, pridobljene po predpisih, ki so veljavni do tega dne, uživajo od tega dne dalje te pravice po določilih tega samoupravnega sporazuma, če je to zanje ugodnejše, sicer pa po dosedanjih predpisih. Enako velja za že dospele pravice, ki še niso bile uresničene.
102.	člen
Uporabniki, ki po določilih tega samoupravnega sporazuma ne izpolnjujejo več predpisanih pogojev za pravice, ki so jim bile priznane po prejšnjih predpisih, nadaljujejo z uživanjem teh pravic, kakor in dokler izpolnjujejo pogoje po prejšnjih predpisih.
103.	člen
Skupščina zdravstvene skupnosti najkasneje v 6. mesecih od dneva uveljavitve tega sporazuma sprejme samoupravne splošne akte, ki so potrebni za njegovo izvajanje.
Dokler skupščina zdravstvene skupnosti Slovenije ne bo opredelila indikacij za zdraviliško zdravljenje, slušne aparate, protetična in ortotična sredstva, očesne pripomočke in zobno-protetična dela s standardi za
materiale in najkrajšimi roki uporabnosti posameznih pripomočkov, se začasno uporabljajo:
—	pravilnik o indikacijah, kontraindikacijah in načinu pošiljanja zavarovanih oseb na zdravljenje v naravna zdravilišča (Ur. 1. SRS, št. 46/70)
—	pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za materiale in o rokih trajanja slušnih pripomočkov in pripomočkov za omogočanje glasnega govora (Ur. 1. SRS, št. 46/70)
—	pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za material in o rokih trajanja očesnih pripomočkov (Ur.
1.	SRS, št. 46/70)
—	pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za material in o rokih trajanja za zobno protetično pomoč in o protetičnih sredstvih (Ur. 1. SRS, št. 46/70).
Dokler ne bodo sprejeti akti iz prvega odstavka tega člena, se glede opredelitve osnove za nadomestilo osebnega dohodka uporabljajo ustrezna določila samoupravnega sporazuma o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS. št. 1/76).
104.	člen
Pravice iz tega sporazuma predstavljajo konkretizacijo pravic opredeljenih v samoupravnem sporazumu o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji v letih 1976—1980 in v samoupravnem sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1976 do 1980.
105.	člen
Ta sporazum začne veljati, ko ga sprejme skupščina zdravstvene skupnosti po delegatih v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev in se objavi v uradnem glasilu, uporablja pa se od 1. maja 1978 dalje.
106.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja (Ur. 1. SRS, št. 1/ 76).
St. 022-1/2-78
Brežice, dne 6. februarja 1978.
Občinska zdravstvena skupnost Brežice Predsednik skupščine Maks Toplišek 1. r.
St. 022-1/78
Celje, dne 17. februarja 1978.
Občinska zdravstvena skupnost Celje Predsednik skupščine Alojz Potočnik 1. r.
St. 022-1/3-78
Laško, dne 2. februarja 1978.
Občinska zdravstvena skupnost Laško Predsednik skupščine Avgust Pintar, inž. 1. r.
St. 022-1/5-78
Sevnica, dne 3. februarja 1978.
Občinska zdravstvena skupnost Sevnica Predsednik skupščine Ivan Sribar, inž. 1. r.
St. 022-1/6-78
Slov. Konjice, dne 21. marca 1978.
Občinska zdravstvena skupnost Slovenske Konjice Predsednik skupščine Alojz Korošec 1. r.
* Se uporablja od 1. V. 1980 dalje, kolikor uporabniki ne izpolnijo pogoje iz 86. člena tega sporazuma.
St. 022-1/7-78
Šentjur pri Celju, dne 7. februarja 1978.
Občinska zdravstvena skupnost Šentjur pri Celju Predsednik skupščine dr. Andrej Fidler I. r.
St. 022-1/8-78
Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1978.
Občinska zdravstvena skupnost Šmarje pri Jelšah Predsednik skupščine Franc Možina 1. r.
St. 022-1/9-78
Žalec, dne 7. marca 1978.
Občinska zdravstvena skupnost Žalec Predsednik skupščine Alojz Hrušovar 1. r.
Po 84. čienu samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva so kot sestavni del tega sporazuma občinske zdravstvene skupnosti sprejele
Listo prispevkov
k stroškom zdravstvenega varstva
in sicer:
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST BREŽICE
Uporabniki zdravstvenega varstva prispevajo k stroškom za naslednje zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke:
Nižji višji znesek znesek din din
1.	za prvi pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	20
.	2. za prvi obisk zdravnika na do-
mu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih	svojcev	60	—
3. za zobozdravstvene storitve ter pripomočke in sicer:
—	za prvi pregled pri stomatologu
specialistu	10	20
—	za vsako zalivko	20	—
Nižji
znesek
din
—	za polno kovinsko prevleko	150
—	za ostale prevleke	180
—	za inlay nazidek	100
—	za vsako krono	220
—r za vsak člen v mostovni konstrukciji	100
—	za vsako nadomestilo fasete, ce-
mentiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi	35
,	— za začasno prevleko ali člen v
začasnem mostičku	45
—	za gred, opornico ali jahač	120
—	za vsako totalno protezo	320
—	za vsako parcialno protezo	400
—	za vsako začasno protezo	300
—	za vsako bazo kovinske proteze,
dodatno k parcialni protezi	300
—	za snemni ortodontski aparat pri
uporabnikih, starejših od 18 let	350
—	za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo 50
■— za vsak fiksni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let	500
4.	za vsak prvi pregled pri zdravniku
Specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana	50
5.	za vsak rentgenski posnetek, tudi
zob v ambulantah in dispanzerjih	5
6.	za nemedicinski del oskrbe v bol-
nišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno	30
7.	za prvi prevoz z reševalnimi vozili
in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga odredi ali potrdi zdravnik, v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	60
8.	za zdravila, pomožni in sanitetni
material ob prevzemu v lekarni na recept 15
9.	za kontracepcijska sredstva:
—	za kontracepcijske tablete
(oralna sredstva)	15
—	za druga kontracepcijska sredstva 100
10.	za proteze, ortotične pripomočke,
aparat za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez	150
11.	za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice, za protezo in navleke
za krn po	amputaciji'	150
12.	za	ortopedske čevlje	300
13.	za	kilni pas	150
14.	za	berglje	30
15.	za	očala	40
16.	za kontaktna stekla, kadar so
nujno potrebna uporabnikom za opravljanje poklica	9°
Višji
znesek
din
210
230
280
110
400
520
650
Nižji Višji znesek znesek
17.	za očesno protezo
18.	za lasulje trajno izražene plešavosti traumatskoga izvora
19.	za ojaeevalni slušni aparat, kadar je nujno potrebno uporabniku za opravljanje poklica
20.	za aparat za omogočanje glasnega govora
21.	za umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni medicinsko indicirana
V smislu te liste se razume pod pojmom:
1.	»dom« bolnikova nastanitev v kraju njegovega stalnega ali začasnega prebivališča ali tudi' dijaški in študentski dom ter socialni zavod;
2.	»bolnišnica« splošne bolnišnice, specialne bolnišnice in klinične bolnišnice,
3.	»specialni zavod« zavod za rehabilitacijo, zavod za slušno in govorno prizadete ipd.
4.	»prvi pregled« je vsak prvi obisk pri vsakem zdravniku ali prvi obisk zaradi novega obolenja oz. recidiva, ko je bilo zdravljenje zaključeno;
5.	»dnevni prispevek za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni ali večkratni oskrbi« tako, da se ob neposrednem prehodu iz oskrbe ene od naštetih zdravstvenih organizacij združenega dela v oskrbo druge seštevajo oskrbni dnevi ža ugotovitev opredeljenega najdaljšega možnega trajanja prispevanja k stroškom.
Če je uporabnik napoten na več pregledov k zdravnikom specialistom hkrati in zaradi iste bolezni, prispeva k stroškom le za pregled pri prvem zdravniku specialistu, razen kadar je napoten k zdravniku — specialistu rentgenologu.
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE
Uporabniki zdravstvenega varstva prispevajo k stroškom za naslednje zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke:
Znesek din
1.	za prvi pregled v splošnih in ob-
ratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	10
2.	za prvi obisk zdravnika na do-
mu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev	50
3.	za zobozdravstvene storitve ter pripomočke in sicer:
—	za prvi pregled pri stomatologu
specialistu	20
—	za vsako zalivko	> 20
—	za	polno	kovinsko prevleko	150
—	za	ostale	prevleke	180
—	za	inlay	nazidek	100
—	za	vsako	krono	220
—	za	vsak	člen v mostovni konstrukciji	100
—	za vsako nadomestilo fasete, ce-
mentiranje stare prevleke, demontažo prevleke ah krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi	35
20*
210*
230*
280*
110*
din	din
100	—
90	—
150	—
200	—
250	—
Znesek
— za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku	din 45	
— za gred, opornico ali jahač	120	—
— za vsako totalno protezo	320	400*
— za vsako parcialno protezo	400	520*
— za vsako začasno protezo	300	—
— za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k parcialni protezi	300	650*
— za snemni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let	350	-
— za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo	50	.
— za vsak fiksni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let	500	
4. za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana	50	
5. za vsak rentgenski posnetek, tudi zob v ambulantah in dispanzerjih	5	_
6. za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ -15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno	30	
7. za prvi prevoz z reševalnimi vozili		
in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga odredi ali potrdi zdravnik, v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	60	
8. za zdravila, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept	15	-
9. za kontracepcijska sredstva: — za kontracepcijske tablete (oralna sredstva)	15	
— za druga kontracepcijska sredstva	100	—
10. za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzije in prosto stoječi posteljni. trapez	150	
11. za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice, za protezo in navleke za krn po amputaciji	150	
12. za ortopedske čevlje	300	—
13. za kilni pas	150	—
14. za berglje	30	—
15. za očala	40	—
16. za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna uporabnikom za opravljanje poklica	90	
17. za očesno protezo	100	—
18. za lasulje trajno izražene pleša-		
vosti traumatskoga izvora	90	—
19. za ojačevalni slušni aparat, kadar je nujno potrebno uporabniku za opravljanje poklica	150	
20. za aparat za omogočanje glasnega govora	200	_
21. za umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni medicinsko indicirana	250	i-
V smislu te liste se razume pod pojmom:
1.	»dom« bolnikova nastanitev v kraju njegovega stalnega ali začasnega prebivališča ali tudi dijaški in študentski dom ter socialni zavod:
2.	»bolnišnica« splošne bolnišnice, specialne bolnišnice in klinične bolnišnice,
* Se uporablja od 1. V. 1930 dalje, kolikor uporabniki ne izpolnijo pogoja iz 86. člen tega sporazuma.
3.	»specialni zavod« zavod za rehabilitacijo, zavod za slušno in govorno prizadete ipd.
4.	»prvi pregled« je vsak prvi obisk pri vsakem zdravniku ali prvi obisk zaradi novega obolenja oz. recidiva, ko je bilo zdravljenje zaključeno;
5.	»dnevni prispevek za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni ali večkratni oskrbi« tako, da se ob neposrednem prehodu iz oskrbe ene od naštetih zdravstvenih organizacij združenega dela v oskrbo druge seštevajo oskrbni dnevi za ugotovitev opredeljenega najdaljšega možnega trajanja prispevanja k stroškom.
Če je uporabnik napoten na več pregledov k zdravnikom specialistom hkrati in zaradi iste bolezni, prispeva k stroškom le za pregled pri prvem zdravniku specialistu, razen kadar je napoten k zdravniku — specialistu rentgenologu.
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LAŠKO
Uporabniki zdravstvenega varstva prispevajo k
stroškom za naslednje zdravstvene storitve.		zdravila
in pripomočke:		
	Nižji	višji
	znesek	: znesek
1. za prvi pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdrav-	din	din
ljenja 2. za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporab-	20	
nika ali njegovih svojcev 3. za zobozdravstvene storitve ter pripomočke in sicer: — za prvi pregled pri stomatologu	60	
specialistu	10	20
— za vsako zalivko	20	—
— za polno kovinsko prevleko	150	210
— za ostale prevleke	180	230
— za inlay nazidek	100	—
—	za vsako krono —	za vsak člen v mostovni kon-	220	280
strukciji — za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega	100	.110
člena ali gredi — za začasno prevleko ali člen v	35	—
začasnem mostičku	45	—
— za gred, opornico ali jahač	120	—
— za vsako totalno protezo	320	400
— za vsako parcialno protezo	400	520
—	za vsako začasno protezo —	za vsako bazo kovinske proteze,	300	—
dodatno k parcialni protezi — za snemni ortodontski aparat pri	300	650
uporabnikih, starejših od 18 let — za vsako reparaturo, prilagoditev	350	—
stare proteze, podložitev ali reokluzijo — za vsak fiksni ortodontski aparat	50	—
pri uporabnikih, starejših od 18 let 4. za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika ali brez	500	
nje, če ta ni predpisana 5. za vsak rentgenski posnetek, tudi	50	
zob v ambulantah in dispanzerjih	5	—
Nižji Višji znesek znesek din din
30	—
60	—
15	—
15
100
150
150	—
300	—
150	—
30	—
40	—
90	—
100	—
18.	za lasulje trajno izražene plešavosti traumatskega izvora	90	-
19.	za ojačevalni slušni aparat, ka-
dar je nujno potrebno uporabniku za opravljanje poklica	150	—
20.	za aparat za omogočanje glasnega govora	200	—
21.	za umefno prekinitev nosečnosti,
kadar ni medicinsko indicirana	250	—
V smislu te liste se razume pod pojmom:
1.	»dom« bolnikova nastanitev v kraju njegovega
stalnega ali začasnega prebivališča ali tudi dijaški in
študentski dom ter socialni zavod;
«
2.	»bolnišnica« splošne bolnišnice, specialne bolnišnice in klinične bolnišnice,
3.	»specialni zavod« zavod za rehabilitacijo, zavod za slušno in govorno prizadete ipd.
4.	»prvi pregled« je vsak prvi obisk pri vsakem zdravniku ali prvi obisk zaradi novega obolenja oz. recidiva, ko je bilo zdravljenje zaključeno;
5.	»dnevni prispevek za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni ali večkratni oskrbi« tako, da se ob neposrednem prehodu iz oskrbe ene od naštetih zdravstvenih organizacij združenega dela v oskrbo druge seštevajo oskrbni dnevi za ugotovitev opredeljenega najdaljšega možnega trajanja prispevanja k stroškom.
Če je uporabnik napoten na več pregledov k zdravnikom specialistom hkrati in zaradi iste bolezni, prispeva k stroškom le za pregled pri prvem zdravniku specialistu, razen kadar je napoten k zdravniku — specialistu rentgenologu.
6.	za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno
7.	za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga odredi ali potrdi zdravnik, v zvezi s posameznim primerom zdravljenja
8.	za zdravila, pomožni ~in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept
9.	za kontracepcijska sredstva:
—	za kontracepcijske tablete
(oralna sredstva)
—	za druga kontracepcijska sredstva
10.	za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez
11.	za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice, za protezo in navleke za krn po amputaciji
12.	za ortopedske čevlje
13.	za kilni pas
14.	za berglje
15.	za očala
16.	za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna uporabnikom za opravljanje poklica
17.	za očesno protezo
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST SEVNICA
Uporabniki zdravstvenega varstva prispevajo k stroškom za naslednje zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke:
1. za prvi pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdrav-
Nižji Višji znesek znesek din din
ljenja 2. za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporab-	20	
nika ali njegovih svojcev 3. za zobozdravstvene storitve ter	60	
pripomočke in sicer: — za prvi pregled pri stomatologu		
specialistu	10	20
— za vsako zalivko	20	—
— ža polno kovinsko prevleko	150	210
— za ostale prevleke	180	230
— za inlay nazidek	100	—
—	za vsako krono —	za vsak člen v mostovni kon-	220	280
strukciji — za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega	100	110
člena ah gredi — za začasno prevleko ali člen v	35	—
začasnem mostičku	45	—
— za gred, opornico ali jahač	120	—
— za vsako totalno protezo	320	400
— za vsako parcialno protezo	400	520
—	za vsako začasno protezo —	za vsako bazo kovinske proteze,	300	—
dodatno k parcialni protezi — za snemni ortodontski aparat pri	300	650
uporabnikih, starejših od 18 let — za vsako repafaturo, prilagoditev	350 .	—
stare proteze, podložite v ali reokluzijo — za vsak fiksni ortodontski aparat	50	—
pri uporabniKih,, starejših od 18 let 4. za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z’ napotnico zdravnika ali brez	500	
nje, če ta ni predpisana 5. za vsak rentgenski posnetek, tudi	50	—
zob v ambulantah in dispanzerjih 6. za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem	5	
letu — dnevno 7. za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga odredi ali potrdi zdravnik, v zvezi s po-	30	
sameznim primerom zdravljenja 8. za zdravila, pomožni in sanitetni	60	
material ob prevzemu v lekarni na recept 9. za kontracepcijska sredstva: — za kontracepcijske tablete	15	
(oralna sredstva)	15	—
— za druga kontracepcijska sredstva 10. za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzije in prosto stoječi po-	100	
steljni trapez	150	
Nižji Višji znesek znesek din din
11.	za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice, za protezo in navleke
za krn po	amputaciji	150	—
12.	za	ortopedske čevlje	300	—
13.	za	kilni pas	150	—
14.	za	berglje	30	—
15.	za	očala	40	—
16.	za kontaktna stekla, kadar so
nujno potrebna uporabnikom za opravljanje poklica	90	—
17.	za očesno protezo	100	—
18.	za lasulje trajno izražene plešavosti traumatskoga izvora	90	—
19.	za ojačevalni slušni aparat, ka-
dar je nujno potrebno uporabniku za opravljanje poklica	150	—
20.	za aparat za omogočanje glasnega govora	200	—
21.	za umetno prekinitev nosečnosti,
kadar ni medicinsko indicirana	250	—
V smislu te liste se razume pod pojmom:
1.	»dom« bolnikova nastanitev v kraju njegovega stalnega ali začasnega prebivališča ali tudi dijaški in študentski dom ter socialni zavod;
2.	»bolnišnica« splošne bolnišnice, specialne bolnišnice in klinične bolnišnice,
3.	»specialni zavod« zavod za rehabilitacijo, zavod za slušno in govorno prizadete ipd.
4.	»prvi pregled« je vsak prvi obisk pri vsakem zdravniku ali prvi obisk zaradi novega obolenja oz. recidiva, ko je bilo zdravljenje zaključeno;
5.	»dnevni prispevek za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni ali večkratni oskrbi« tako, da se ob neposrednem prehodu iz oskrbe ene od naštetih zdravstvenih organizacij združenega dela v oskrbo druge seštevajo oskrbni dnevi za ugotovitev opredeljenega najdaljšega možnega trajanja prispevanja k stroškom.
Če je uporabnik napoten na več pregledov k zdravnikom specialistom hkrati in zaradi iste bolezni, prispeva k stroškom le za pregled pri prvem zdravniku specialistu, razen kadar je napoten k zdravniku — specialistu rentgenologu.
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST SLOVENSKE KONJICE
Uporabniki zdravstvenega varstva prispevajo k stroškom za naslednje zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke:
Znesek
din
1. za prvi pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdrav-
ljenja	20
2.	za prvi obisk zdravnika na do-
mu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev	60
3.	za zobozdravstvene storitve ter pripomočke in sicer:
—	za prvi pregled pri stomatologu
specialistu	io
—	za vsako zalivko	20
—	za polno kovinsko prevleko'	150
—	za ostale prevleke	180
20*
210*
230*
znesek
— za inlay nazidek	din 100	__
— za vsako krono	220	280*
— za vsak člen v mostovni konstrukciji	100	110*
— za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi	35	
— za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku	45	-
— za gred, opornico ali jahač	120	—
— za vsako totalno protezo	320	400*
— za vsako parcialno protezo	400	520*
— za vsako začasno protezo	300	—
— za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k parialni protezi	300	650*
— za snemni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let	350	—'
— za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo	50	^	
— za vsak fiksni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let	500	__
4. za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana	50	
5. za vsak rentgenski posnetek, tudi zob v ambulantah in dispanzerjih	5
6. za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem
letu — dnevno	30	—
7. za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga odredi ali potrdi zdravnik, v zvezi s po-		
sameznim primerom zdravljenja 8. za zdravila, pomožni in sanitetni	60	
material ob prevzemu v lekarni na recept 9. za kontracepcijska sredstva; — za kontracepcijske tablete	15	
(oralna sredstva)	15	—
— za druga kontracepcijska sredstva 10. za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzije in prosto stoječi po-	100	
steljni trapez 11. za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice, za protezo in navleke	150	
za krn po amputaciji	150	—
12. za ortopedske čevlje	300	—
13. za kilni pas	150	—
14. za berglje	30	—
15. za očala	40	—
16. za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna uporabnikom za oprav-		' ■ / •'
Ijanje poklica	90	—
17. za očesno protezo	100	—
18. za lasulje trajno izražene pleša-		
vosti traumatskoga izvora 19. za ojačevalni slušni aparat, kadar je nujno potrebno uporabniku za	90	
opravljanje poklica 20. za aparat za omogočanje glasne-	150	““
ga govora 21. za umetno prekinitev nosečnosti,	200	
kadar ni medicinsko indicirana	250	—
* Se uporablja od 1. V. 1980 dalje, kolikor	uporabniki ne	
izpolnijo pogoja iz 86. člena tega sporazuma.
V smislu te liste se razume pod pojmom:
1.	»dom« bolnikova nastanitev v kraju njegovega stalnega ali začasnega prebivališča ali tudi dijaški in študentski dom ter socialni zavod;
2.	»bolnišnica« splošne bolnišnice, specialne bolnišnice in klinične bolnišnice,
3.	»specialni zavod« zavod za rehabilitacijo, zavod za slušno in govorno prizadete ipd.
4.	»prvi pregled« je vsak prvi obisk pri vsakem zdravniku ali prvi obisk zaradi novega obolenja oz. recidiva, ko je bilo zdravljenje zaključeno;
5.	»dnevni prispevek za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni ali večkratni oskrbi« tako, da se ob neposrednem prehodu iz oskrbe ene od naštetih zdravstvenih organizacij združenega dela v oskrbo druge seštevajo oskrbni dnevi za ugotovitev opredeljenega najdaljšega možnega trajanja prispevanja k stroškom.
Če je uporabnik napoten na več pregledov k zdravnikom specialistom hkrati in zaradi iste bolezni, prispeva k stroškom le za pregled pri prvem zdravniku specialistu, razen kadar je napoten k zdravniku — specialistu rentgenologu.
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST ŠENTJUR PRI CELJU
Uporabniki zdravstvenega varstva prispevajo k
stroškom za naslednje zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke: Nižji višji znesek znesek din	din 1.	za prvi pregled v splošnih in ob- ratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	20 2.	za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporab-		
nika ali njegovih svojcev 3. za zobozdravstvene storitve ter pripomočke in sicer: — za prvi pregled pri stomatologu	60	
specialistu	10	20
— za vsako zalivko	20	—
— za polno kovinsko prevleko	150	210
— za ostale prevleke	180	230
— za inlav nazidek	100	—
—	za vsako krono —	za vsak člen v mostovni kon-	220	280
strukciji — za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega	100	110
člena ali gredi — za začasno prevleko ali člen v	35	
začasnem mostičku	45	—
— za gred, opornico ali jahač	120	—
—za vsako totalno protezo	320	400
— za vsako parcialno protezo	400	520
—	za vsako začasno protezo —	za vsako bazo kovinske proteze,	300	
dodatno k parcialni protezi — za snemni ortodontski aparat pri	300	650
uporabnikih, starejših od 18 let — za vsako reparaturo, prilagoditev	350	■
stare proteze, podložitev ali reokluzijo	50	—
Nižji Višji znesek znesek din din
—	za vsak fiksni ortodontski aparat
pri uporabnikih, starejših od 18 let	500	—
4.	za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana
5.	za vsak rentgenski posnetek, tudi zob v ambulantah in dispanzerjih
6.	za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno
7.	za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga odredi ali potrdi zdravnik, v zvezi s posameznim primerom zdravljenja
8.	za zdravila, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept
9.	za kontracepcijska sredstva:
—	za kontracepcijske tablete
(oralna sredstva)
—	za druga kontracepcijska sredstva
10.	za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez
11.	za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice, za protezo in navleke za km po amputaciji
12.	za ortopedske čevlje	»
13.	za kilni pas
14.	za berglje
15.	za očala
16.	za kontaktna stekla, kadar so
nujno potrebna uporabnikom za opravljanje poklica	90	—
17.	za očesno protezo	100	—1
18.	za lasulje trajno izražene plešavosti traumatskega izvora	90	—
19.	za ojačevalni slušni aparat, ka-
dar je nujno potrebno uporabniku za opravljanje poklica	150	—
20.	za aparat za omogočanje glasnega govora	200	—
21.	za umetno prekinitev nosečnosti,
kadar ni medicinsko indicirana	250	— V
V smislu te liste se razume pod pojmom:
1.	»dom« bolnikova nastanitev v kraju njegovega stalnega ali začasnega prebivališča ali tudi dijaški in študentski dom ter socialni zavod;
2.	»bolnišnica« splošne bolnišnice, specialne bolnišnice in klinične bolnišnice,
3.	»specialni zavod« zavod za rehabilitacijo, zavod za slušno in govorno prizadete ipd.
4.	»prvi pregled« je vsak prvi obisk pri vsakem zdravniku ali prvi obisk zaradi novega obolenja oz. recidiva, ko je bilo zdravljenje zaključeno;
5.	»dnevni prispevek za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni ali večkratni oskrbi« tako, da se ob neposrednem prehodu iz oskrbe ene od naštetih zdravstvenih organizacij združenega dela v oskrbo druge seštevajo oskrbni dnevi za ugotovitev opredeljenega najdaljšega možnega trajanja prispevanja k stroškom.
Če je uporabnik napoten na več pregledov k zdravnikom specialistom hkrati in zaradi iste bolezni, prispeva k stroškom le za pregled pri prvem zdravniku specialistu, ražen kadar je napoten k zdravniku — specialistu rentgenologu.
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST
Šmarje pri jelSah
Uporabniki zdravstvenega varstva prispevajo k stroškom za naslednje zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke:
Nižji Višji znesek znesek din din
1. za prvi pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdrav-
ljenja	20	
2. za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev	60	
3. za zobozdravstvene storitve ter pripomočke in sicer:- — za prvi pregled pri stomatologu specialistu	10	20
— za vsako zalivko	20	—
— za polno kovinsko prevleko	150	210
— za ostale prevleke	180	230
— za inlay nazidek	100	—
— za vsako krono	220	280
— za vsak člen v mostovni konstrukciji	100	110
— za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi	35	
— za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku	45	
— za gred, opornico ali jahač	120	—
—1 za vsako totalno protezo	320	400
— Za vsako parcialno protezo	400	520
— za vsako začasno protezo	300	—
— za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k parcialni protezi	300	650
— za snemni ortodontski aparat pri, uporabnikih, starejših od 18 let	350	
— za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo	50	_
— za vsak fiksni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let	500	
4. za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana	50	
5. za vsak rentgenski posnetek, tudi zob v ambulantah in dispanzerjih	5	
6.	za nemedicinski del oskrbe v bol-
nišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu - dnevno	30
7.	za prvi prevoz z reševalnimi vozili
in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga odredi ali potrdi zdravnik, v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	60
8.	za zdravila, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 15
50	—
5	—
30	—
60	—
15	—
15	—
100	—
150
150	—
300	—
150	—
30	—
40	—
Nižji višji znesek znesek din din
9.	za kontracepcijska sredstva:
—	za kontracepcijske tablete
(oralna sredstva)	15	—
—	za druga kontracepcijska sredstva 100	—
10.	za proteze, ortotične pripomočke,
aparat za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez	150
11.	za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice, za protezo in navleke
za krn po	amputaciji	150	—
12.	za	ortopedske čevlje	300	—
13.	za	kilni pas	150	—
14.	za	berglje	30	—
15.	za	očala	40	—
16.	za kontaktna stekla, kadar so
nujno potrebna uporabnikom za opravljanje poklica	90	—
17.	za očesno protezo	100	—
18.	za lasulje trajno izražene plešavosti traumatskega izvora	90	—
19.	za ojačevalni slušni aparat, ka-
dar je nujno potrebno uporabniku za opravljanje poklica	150	—
20.	za aparat za omogočanje glasnega govora	200	—
21.	za umetno prekinitev nosečnosti,
kadar ni medicinsko indicirana	250	—
V smislu te liste se razume pod pojmom:
1.	»dom« bolnikova nastanitev v kraju njegovega stalnega ali začasnega prebivališča ali tudi dijaški in študentski dom ter socialni zavod;
2.	»bolnišnica« splošne bolnišnice, specialne bolnišnice in klinične bolnišnice,
3.	»specialni zavod« zavod za rehabilitacijo, zavod za slušno in govorno prizadete ipd.
4.	»prvi pregled« je vsak prvi obisk pri vsakem zdravniku ali prvi obisk zaradi novega obolenja oz. recidiva, ko je bilo zdravljenje zaključeno;
5.	»dnevni prispevek za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni ali večkratni oskrbi« tako, da se ob neposrednem prehodu iz oskrbe ene od naštetih zdravstvenih organizacij združenega dela v oskrbo druge seštevajo oskrbni dnevi za ugotovitev opredeljenega najdaljšega možnega trajanja prispevanja k stroškom.
Če je uporabnik napoten na več pregledov k zdravnikom specialistom hkrati in zaradi iste bolezni, prispeva k stroškom le za pregled pri prvem zdravniku specialistu, razen kadar je napoten k zdravniku — specialistu rentgenologu.
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST ŽALEC
Po sklepu skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Žalec z dne 7. 3. 1978 prispevajo uporabniki zdravstvenega varstva k stroškom za naslednje zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke:
1. za prvi pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja
znesek
din
2.	za prvi obisk zdravnika na do-
mu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev	60
3.	za zobozdravstvene storitve ter pripomočke in sicer:
—	za prvi pregled pri stomatologu
specialistu	10
—	za	vsako	zalivko	20
—	za	polno	kovinsko prevleko	150
—	za	ostale	prevleke	180
—	za	mlay	nazidek	100
—	za vsako krono	220
—	za vsak člen v mostovni konstrukciji	100
—	za vsako nadomestilo fasete, ce-
mentiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi	35
—	za začasno prevleko ali člen v
začasnem mostičku	45
—	za gred, opornico ali jahač	120
—	za vsako totalno protezo	320
—	za vsako parcialno protezo	400
—	za vsako začasno protezo	300
—	za vsako bazo kovinske proteze,
dodatno k parcialni protezi	300
—	za snemni ortodontski aparat pri
uporabnikih, starejših od 18 let	350
—	za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo 50
—	za vsak fiksni ortodontski aparat
pri uporabnikih, starejših od 18 let	500
4.	za vsak prvi pregled pri zdravniku
specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana	50
5.	za vsak rentgenski posnetek, tudi
zob v ambulantah in dispanzerjih	5
6.	za nemedicinski del oskrbe v bol-
nišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno	30
7.	za prvi prevoz z reševalnimi vozili
in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga odredi ali potrdi zdravnik, v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	60
8.	za zdravila, pomožni in sanitetni
material ob prevzemu, v lekarni na recept 15
9.	za kontracepcijska sredstva:
—	za kontracepcijske tablete
(oralna sredstva)	15
—	za druga kontracepcijska sredstva 100
10.	za proteze, ortotične pripomočke,
aparat za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez	150
11.	za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice, za protezo in navleke
za krn po	amputaciji	150
12.	za	ortopedske čevlje	300
13.	za	kilni pas	150
14.	za	berglje	30
15.	za	očala	40
16.	za kontaktna stekla, kadar so
nujno potrebna uporabnikom za opravljanje poklica	90
znesek
din
17.	za očesno protezo	100
18.	za lasulje trajno izražene plešavosti traumatskega izvora	90
19.	za ojačevalni slušni aparat, ka-
dar je nujno potrebno uporabniku za opravljanje poklica	150
20.	za aparat za omogočanje glasnega govora	200
21.	za umetno prekinitev nosečnosti,
kadar ni medicinsko indicirana	250
V smislu te liste se razume pod pojmom:
1.	»dom« bolnikova nastanitev v kraju njegovega stalnega ali začasnega prebivališča ali tudi dijaški in študentski dom ter socialni zavod;
2.	»bolnišnica« splošne bolnišnice, specialne bolnišnice in klinične bolnišnice,
3.	»specialni zavod« zavod za rehabilitacijo, zavod za slušno in govorno prizadete ipd.
4.	»prvi pregled« je vsak prvi obisk pri vsakem zdravniku ali prvi obisk zaradi novega obolenja oz. recidiva, ko je bilo zdravljenje zaključeno;
5.	»dnevni prispevek za nemedicinski del oskrbe, v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni ali večkratni oskrbi« tako, da se ob neposrednem prehodu iz oskrbe ene od naštetih zdravstvenih organizacij združenega dela v oskrbo druge seštevajo oskrbni dnevi za ugotovitev opredeljenega najdaljšega možnega trajanja prispevanja k stroškom.
Če je uporabnik napoten na več pregledov k zdravnikom specialistom hkrati in zaradi iste bolezni, prispeva k stroškom le za pregled pri prvem zdravniku specialistu, razen kadar je napoten k zdravniku — specialistu rentgenologu.
679.
Na podlagi drugega odstavka 20. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Brežice, Celje, Laško, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alee za obdobje 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 13/77) ter skladno z 18: členom samoupravnega sporazuma o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji v letih 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 16/77) ter 18. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 33/74, 1/75, 31/76) občinske zdravstvene skupnosti Celje, Laško, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec in Regionalna zdravstvena skupnost Celje sklenejo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev pri Regionalni zdravstveni skupnosti Celje za financiranje določenih dejavnosti
I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen
Občinske zdravstvene skupnosti Brežice, Celje, Laško, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec (v nadaljnem besedilu: skupnosti) in Regionalna zdravstvena skupnost Celje (v nadaljnem besedilu: regija) se sporazumejo in do-
govorijo o združevanju sredstev na ravni regije za uresničevanje in zagotavljanje določenih dejavnosti preko regije.
2.	člen
Sredstva za določene namene se združujejo na ravni regije z namenom, da se zagotovi:
—	uresničevanje dogovorjenih ciljev razvoja zdravstvenega varstva, opredeljenih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti za obdobje 1976 do 1980,
—	s srednjeročnim planom dogovorjeno zaostajanje porabe sredstev za rastjo družbenega proizvoda v regiji za določene dejavnosti,
—	skladen razvoj določenih dejavnosti v regiji,
—	racionalna poraba sredstev,
—	usklajeno izvajanje svobodne menjave dela za določene dejavnosti.
3.	člen
Skupnosti zagotavljajo sredstva za določene namene, sodelujejo pri sklepanju sporazumov o svobodni menjavi dela, enakopravno z regijo sprejemajo ustrezne sklepe in sopodpisujejo sporazume za tisti del financiranju dejavnosti, ki odpade na uveljavljanje pravic in obveznosti porabnikov posamezne skupnosti.
Združena sredstva skupnosti na ravni regije za zagotavljanje določenih dejavnosti se ne štejejo za odtujena sredstva.
4.	člen
Neporabljena združena sredstva (za zdravstveno varstvo na ravni regije) posamezne skupnosti, nastale s: stabilizacijskimi ukrepi, preusmeritvijo delovanja osnovne zdravstvene službe, krepitvijo in pospeševanjem racionalizacije (preventiva, nega na domu itd.) pripadajo ustrezni skupnosti. Ta sredstva posamezna skupnost samostojno razporedi za modernizacijo in razvoj osnovne zdravstvene službe.
II. OPREDELITEV DEJAVNOSTI IN NAČIN ZDRUŽEVANJA SREDSTEV
5.	člen
'Aa izvajanje financiranja dejavnosti preko regije se združujejo in zagotavljajo sredstva za naslednje namene:
1.	specifično zdravstveno varstvo,
2.	bolnišnično zdravstveno varstvo,
3.	zdraviliško zdravstveno varstvo,
4.	dejavnost centra za socialno medicino in higieno, zdravstveno varstvo v tujini in zdravstveno varstvo študentov,
5.	štipendiranje kadrov, znanstveno raziskovalno ter inovacijsko dejavnost,
6.	delovanje samoupravnih organov regije,
7.	strokovne službe skupnosti,
8.	pokrivanje bančnih in poštnih stroškov poslovanja regije,
9.	izpolnjevanje prevzetih pogodbenih obveznosti avtomatske obdelave podatkov (najemnina, tekoči stroški),
10.	delovanje zdravniške komisije II. stopnie.
11.	pokrivanje ostalih materialnih stroškov in raznih storitev regije,
12.	formiranje predpisane rezerve za obseg poslovanja regije,
13.	formiranje regijske solidarnosti.
6.	člen
Posamezna skupnost bo združevala sredstva na ravni regije skladno s sprejetimi opredelitvami v samoupravnih sporazumih o temeljih plana za razdobje 1976—1980 in vsakoletnimi konkretnimi programi zdravstvenega varstva ter finančnimi načrti takole:
1. Za zagotavljanje pravic uporabnikov po točki 1 do 4 petega člena tega sporazuma v višini porabljenih sredstev za te namene v preteklem letu povečanih za načrtovani poprečni odstotek povečanja odhodkov za te namene v regiji v tekočem letu.
Kolikor tako združena sredstva ne zadostujejo, se opravi polletni poračun za manjkajoča sredstva s posamezno skupnostjo za razliko med združenimi sredstvi in višjo porabo za odhodke po točki 1 do 4 petega člena (zbirno).
Skladno s 4. členom tega sporazuma pa se obveznost posamezne skupnosti zmanjša, če je poraba sredstev za odhodke po točki 1 do 4 petega člena (zbirno). Ta poračun se opravlja praviloma ob polletnem obračunu oziroma najkasneje pred sestavo zaključnega računa za tekoče leto.
Regija je dolžna v poslovnih knjigah in dokumentaciji zagotoviti tako evidenco, iz katere bo tekoče razvidno, za katere namene ter pri katerem izvajalcu so uporabniki posamezne skupnosti uveljavljali pravice in porabili sredstva.
Regija je dolžna ob vsakokratnem tromesečnem obračunu posredovati posamezni skupnosti ustrezni analitični pregled porabe sredstev (zlasti pa za zdraviliško zdravljenje, ker komisije odobravajo to porabo na ravni občine).
2.	Za zagotavljanje skupnega štipendiranja kadrov, znanstveno raziskovalne in inovacijske dejavnosti (točka 5, 3. člen) v višini zneskov, opredeljenih v samoupravnem sporazumu o temeljih plana ter vsakoletnimi finančnimi načrti.
3.	Za izvajanje dejavnosti po točki 6. do 11. petega člena v višini porabe za te namene v preteklem letu, povečana za dogovorjeni porast teh odhodkov v tekočem letu skladno z opredelitvami v programih in finančnih načrtih.
4.	Za formiranje predpisane rezerve pri regiji po predpisani stopnji od vseh združenih sredstev, namenjenih za pokrivanje odhodkov 1. do 11. točke petega člena.
5.	Za formiranje regijske solidarnosti v vsakoletni višini, sprejeti s samoupravnim sporazumom o temeljih plana za razdobje 1976—1980 za posamezno skupnost.
Razdelitev sredstev se uredi s posebnim sporazumom, vendar najkasneje, ko bo sprejet sporazum o razdelitvi sredstev republiške solidarnosti.
III.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
7.	člen
V odbobju poslovanja regije in skupnosti, ko niso znani podatki po zaključnem računu preteklega leta ter usklajena in dogovorjena poraba z združenim delom za tekoče leto, se uporabljajo podatki za izvajanje 6. člena tega sporazuma iz poslovanja skupnosti in regije za obdobje januar - oktober preteklega leta.
8.	člen
Skupnosti izpolnjujejo, obveznosti po 5. členu tega sporazuma z nakazilom 1/12 letnega zneska akontacije in to 16. v mesecu za tekoči mesec. Pri nakazilu akontacij se upoštevajo določila 4. in 6. člena tega sporazuma.
9.	člen
Združevanje sredstev za investicijske naložbe v hospitalno dejavnost in izvenbolnišnično dejavnost na ravni regije se ureja s posebnim sporazumom in družbenim dogovorom skladno z zbiranjem sredstev po posebnih stopnjah in dogovorih. Do sprejetja prispevnih stopenj za leto 1978 se uporablja uveljavljeni sistem združevanja na ravni regije iz leta 1977.
10.	člen
Izvršilni odbori skupnosti in regije so pooblaščeni da lahko sprejemajo ustrezne sklepe za izvajanje tega sporazuma.
11.	člen
Za neposredno izvajanje določil tega sporazuma se pooblašča strokovno službo skupnosti.
12.	člen
Ta sporazum velja, ko ga obravnavajo in sprejmejo vse skupščine skupnosti in regije.
Občinska regionalna zdravstvena skupnost
Celje, 7. 2. 1978, Potočnik Alojz, 1. r.
Laško, 2. 2. 1978, Pinter inž. Avgust, 1. r.
Sevnica, 3. 2. 1978, Šribar inž. Ivan, 1. r.
Sl. Konjice, 6. 2. 1978, Korošec Alojz, 1. r.
Šentjur, 7. 2. 1978, Fider dr. Andrej, 1. r.
Šmarje 30. 3. 1978, Možina Franc, 1. r.
Žalec, 7. 3. 1978, Hrušovar Alojz, 1. r.
Regijska skupščina 27. 2. 1978, Seničar Stane, 1. r.
680.
Na osnovi 18. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75, 31/76) občinske zdravstvene skupnosti Celje, Laško, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec ter Regionalna zdravstvena skupnost Celje sklenejo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o medsebojnem kratkoročnem zagotavljanju obratnih sredstev
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občinske zdravstvene skupnosti Celje, Laško, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec (v nadaljnem besedilu: skupnosti) ter Regionalna zdravstvena skupnost Celje (v nadaljnem besedilu: regija) se sporazumejo in dogovorijo o medsebojnem kratkoročnem zagotavljanju obratnih sredstev v okviru razpoložljivih sredstev posamezne skupnosti.
2.	člen
Da bi se zagotovilo likvidno poslovanje in ohranila tekoča likvidnost podpisnic tega sporazuma v pri-
meru kratkotrajne neusklajenosti med sredstvi in obveznostmi, se sklene sporazum o medsebojnem kratkoročnem zagotavljanju obratnih sredstev oziroma kreditiranju.
3.	člen
Skupnost in regija si medsebojno zagotavljajo obratna sredstva za pokrivanje obveznosti iz naslova zagotavljanja pravic uporabnikom ne pa obveznosti iz naslova investicij.
II. POGOJI MEDSEBOJNEGA ZAGOTAVLJANJA
OBRATNIH SREDSTEV, NAMEN UPORABE, ROK VRAČILA, OBRESTI IN JAMSTVO VRAČILA SREDSTEV
4.	člen
Skupnost oz. regija je upravičena do sredstev za ohranitev tekoče likvidnosti le ob pogoju, če svoje poslovanje izvaja v okviru dogovorjenih sredstev z združenim delom tekočega poslovnega leta, upoštevajoč pri tem tudi dogovorjena sredstva iz naslova solidarnosti.
Usklajenost poslovanja se zagotavlja na podlagi rezultatov periodičnega tromesečnega obračuna po obrazcu »Prihodki in odhodki med letom — bilanca prihodkov in odhodkov od 1. januarja do	19
(Uradni list SFRJ, št. 27/77 — Uredba o kontnem planu in bilancah za samoupravne interesne skupnosti).
5.	člen
Po tem sporazumu zagotovljena kratkoročna obratna sredstva se lahko uporabljajo le za pokrivanje naslednjih obveznosti:
—	za zagotovitev socialne varnosti in druga nadomestila delavcev, delovnih ljudi in občanov (nadomestila, pogrebnine in posmrtnine, štipendije, potni stroški),
—	za redno dejavnost (neposredno zdravstveno varstvo),
—	za določene namene (proteze in ortopedski pripomočki),
—	osebne dohodke zdravniške komisije in voljene funkcionarje, sredstva za strokovno službo;
—	materialne in druge odhodke skupnosti (najemnine, material, potni stroški, bančne storitve, obresti, poštni stroški, stroški izterjave prispevkov, dotacije in drugo),
—	prenesene obveznosti (obveznosti do ostalih SIS, solidarnost, skupni program).
6.	člen
Kratkoročna obratna sredstva, pridobljena po tem sporazumu mora skupnost oziroma regija vrniti takoj, ko zbere na žiro računih sredstva, vendar najkasneje v 3 mesecih po preteku tromesečnega periodičnega obračuna.
Kolikor tudi po preteku tega roka ne vrne obratna sredstva, si mora zagotoviti druga obratna sredstva ter izvesti ostale ukrepe uskladitve pravic in obveznosti z dohodkovnimi možnostmi.
7.	člen
Obrestna mera znaša 3 “/c letno (tretjina bančne obrestne mere). Obresti plačajo koristniki na znesek pridobljenih obratnih sredstev in sicer od dneva črpanja do vračila sredstev.
8.	člen
Za odobritev zagotovitve sredstev se pooblaščajo:
—	odredbodajalec skupnosti za skupnost
do zneska	500.000
—	odredbodajalec regije za regijo do zneska	500.000
—	izvršilni odbor posamezne skupnosti oziroma regije za znesek nad	500.000
Dokumentacijo za nekaznovanje in vračanje obratnih sredstev podpisujejo pooblaščenci skupnosti oz. regije.
9.	člen
Koristniki sredstev se zavezujejo, da bodo pred pridobitvijo obratnih sredstev predložili dajalcu teh sredstev zaradi jamstva bianco podpisano menico.
Strokovna služba ob roku zapadlosti predloži to podpisano menico službi družbenega knjigovodstva v izvršitev v primeru, če obratna sredstva niso bila vrnjena že pred rokom zapadlosti.
III.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
10.	člen
V	poslovnih knjigah skupnosti in regije je potrebno na ustreznih kontih zagotoviti:
—	evidenco zagotavljanja in vračila obratnih sredstev,
—	pregled datumov zapadlosti in vračila obratnih sredstev,
—	pregled obračuna obresti.
11.	člen
Strokovna služba skupnosti mora najmanj trome-sečno predlagati izvršilnemu odboru posamezne skupnosti in regije poseben pregled po skupnostih o potrebi in zagotovitvi obratnih sredstev ter vračanju obratnih sredstev.
12.	člen
V	primeru spora, izvirajočega iz tega sporazuma, je pristojen izvršilen odbor regije, kolikor pa ni doseženo soglasje pa posebno sodišče združenega dela za področje zdravstva na območju regije s sedežem v Celju. _
13.	člen
Ta sporazum velja, ko ga sprejmejo vse skupščine skupnosti in regije.
Občinska regionalna zdravstvena skupnost
Celje, 7. 2. 1978, Potočnik Alojz, 1. r.
Laško, 2. 2. 1978, Einter inž. Avgust 1. r.
Sevnica, 3. 2. 1978, Sribar inž. Ivan 1. r.
Slovenske Konjice, 6. 2. 1978, Korošec Alojz, 1. r.
Šentjur pri Celju, 7. 2. 1978, Fidler dr. Andrej 1. r.
Šmarje pri Jelšah, 30. 3. 1978, Možina Franc, 1. r.
Žalec, 7. 3. 1978, Hrušovar Alojz, 1. r.
RZS Celje, 27. 2. 1978, Senlčar Stane 1. r.
681.
Na podlagi 58. člena ustave SR Slovenije ter 11. in 18. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 1/75) sklenejo občinske zdravstvene skupnosti Brežice. Celje, Laško. Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Žalec
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Celje
1
Občinske zdravstvene skupnosti Brežice, Celje, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Ceju, Šmarje pri Jelšah, Žalec (v nadaljnjem besedilu: »občinske skupnosti«) se združijo v Regionalno zdravstveno skupnost Celje (v nadaljnjem besedilu: »regionalna skupnost«) zato, da bi na območju svojih občin (v nadaljnjem besedilu: »regija«) zagotovile enotnost pravic in obveznosti, rizično sposobnost v zdravstvenem zavarovanju, svobodno menjavo dela in skladni razvoj zdravstvene dejavnosti v regiji ter druge skupne interese.
V	regionalni skupnosti zagotavljajo delovni ljudje enotnost pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva in zavarovanja s samoupravnim sporazumom občinskih skupnosti.
3
V	regionalni skupnosti se uresničuje svobodna in neposredna menjava dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva.
4
Regionalna skupnost se vključuje v zdravstveno skupnosti Slovenije in preko nje v zvezo zdravstvenih skupnosti Jugoslavije.
5
Obseg zdravstvenega varstva v menjavi dela med uporabniki in izvajalci tega varstva ter pravic iz zdravstvenega zavarovanja se zagotavlja s programom regionalne skupnosti, opredeljenim za območja posameznih občinskih skupnosti.
V	programu zdravstvenega varstva za območje regije se zagotavlja tudi razvoj in pospeševanje zdravstvene dejavnosti, delitev dela v zdravstvenih dejavnosti, namenska uporaba sredstev, ki jih združujejo občinske skupnosti, razširjena reprodukcija v zdravstveni dejavnosti, skupna vlaganja sredstev, medregij-sko sodelovanje in drugi skupni interesi občinskih skupnosti.
6
Predlog programa zdravstvenega varstva pripravijo občinske skupnosti po obravnavanju delovnih in finančnih načrtov zdravstvenih organizacij ter predloženih programov razvoja zdravstvene dejavnosti in potrebnih prednostnih nalog. Program mora izhajati iz analize zdravstvenega stanja in potreb prebivalstva po celovitem zdravstvenem varstvu, upoštevajoč kadrovske in druge zmogljivosti ter funkcionalno integracijo in smotrno delitev dela.
Program mora obsegati tudi finančno ovrednotenje začrtanih smotrov in nalog.
V	programu morajo zagotoviti občinske skupnosti zdravstvenim delavcem enak družbenoekonomski položaj kot ga imajo delavci drugih dejavnosti, upoštevajoč vse zmogljivosti zdravstvene dejavnosti. Pri pripravljanju programa so dolžne zdravstvene organizacije zagotoviti občinskim skupnostim vpogled v oblikovanje svojega dohodka.
Predlagane programe uskladijo občinske skupnosti v programu zdravstvenega varstva za območje regije, ki ga sprejme vsaka skupnost po opredelitvi za svoje območje enakopravno s pristojno občinsko skupščino.
7
Sredstva po finančnem načrtu regionalne skupnosti so' združena sredstva občinskih skupnosti. Združena sredstva se vodijo na skupnem računu, pri čemer pa morajo biti zagotovljeni analitični podatki za vsako občinsko skupnost.
Občinske skupnosti določajo v skladu s samoupravnim sporazumom o enakih obveznostih v regionalni skupnosti enake prispevne stopnje. Sprejete prispevne stopnje objavi regionalna skupnost v Uradnem listu SRS.
/ 8
Dodatni obseg zdravstvenega varstva preko dogovorjenega programa si lahko zagotovijo delovni ljudje na območju občinske skupnosti v enotah občinske skupnosti ter v krajevnih skupnostih in organizacijah in delovnih skupnostih tako, da se sporazumejo o pravicah in obveznostih, ki iz dodatnega obsega izvirajo. Za dodatni obseg potrebna sredstva se vodijo ločeno od ostalih sredstev skupnosti.
9
Regionalna skupnost mora vsake tri mesece spremljati in ugotavljati uresničevanje programa zdravstvenega varstva in finančnega načrta ter predlagati zainteresiranim in prizadetim organizacijam in skupnostim potrebne ukrepe.
Uresničevanje programa in finančnega načrta dohodkov in izdatkov mora biti opredeljeno za območje vsake občinske skupnosti v regiji.-
Po zaključku poslovnega leta pripravi regionalna skupnost zaključni račun z analitičnim prikazom dohodkov in izdatkov za vsako občinsko skupnost. Zaključni račun sprejmejo skupščina občinskih skupnosti.
Finančni načrt in zaključni račun objavi regionalna skupnost v Uradnem listu SRS.
10
Uresničevahje programa neposredne menjave v zdravstvenem varstvu zagotavlja regionalna skupnost s samoupravnimi sporazumi o izvajanju zdravstvenega varstva, ki jih sklepa z zdravstvenimi organizacijami. V teh sporazumih se zagotavlja dohodkovni sistem financiranja zdravstvenega varstva z ovrednotenjem zdravstvenih storitev. Pri tem se upoštevajo standardi, količinski, delovni in časovni normativi in druga merila, sprejeta s samoupravnim sporazumom v republiki za ugotavljanje količine, kakovosti in uspešnosti zdravstvenega varstva.
Pri vrednotenju zdravstvenih storitev upošteva regionalna skupnost tudi dogovorjene prednosti v zdravstvenem varstvu in druge elemente za zagotavljanje odgovornega in uspešnega uresničevanja sprejetega programa zdravstvenega varstva.
V samoupravnih sporazumih po prejšnjih dveh odstavkih se zagotovi tudi ustrezni nadzor o izvajanju zdravstvenega varstva.
11
Regionalno skupnost sestavljajo delegati občinskih skupnosti v skupščini regionalne skupnosti. Skupščino sestavljata zbor delegatov občinskih skupnosti iz vrst uporabnikov in zbor delegatov občinskih skupnosti iz vrst izvajalcev zdravstvenega varstva.
Skupščina šteje 54 delegatskih mest, o tega 36 v zboru uporabnikov in 18 v zboru izvajalcev zdravstvenega varstva.
V skupščino pošilja vsaka občinska skupnost enako število delegatov. Način delegiranja podrobnejše določa statut regionalne skupnosti.
12
Dokler ne uredi skupnost v statutu in drugih samoupravnih aktih vprašanja, o katerih sklepa skupščina skupnosti na skupni seji obeh zborov in vprašanja, o katerih sklepata oba zbora na ločenih sejah, velja pravilo, da odločata zbora skupščine regionalne skupnošti enakopravno na skupni seji. V mejah sprejetih programov in drugih samoupravnih splošnih aktov pa lahko razpravljata in sklepata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev tudi na ločenih sejah, če gre za vprašanja, ki po naravi stvari same, ali pa po zakonitih predpisih sodijo v pristojnost posameznega zbora.
13
Delegat vsakega zbora je dolžan skrbeti za sodelovanje med delegacijami in med delovnimi ljudmi, ki so ga izbrali.
Delegat je dolžan uveljavljati pobude delovnih ljudi in organizacij, ki so(ga izbrale.
Skupščina regionalne skupnosti je dolžna obravnavati in sklepati o predlogih občinskih skupnosti in njihovih enot.
>14
Odločitev v. skupščini regionalne skupnosti ali v njenih zborih je sprejeta, če je doseženo soglasje delegatov vseh občinskih skupnosti.
Kadar ne pride med delegati oziroma zboroma skupščine do soglasne odločitve, se začne usklajevalni postopek.
Če v usklajevalnem postopku med delegati oziroma zboroma ni doseženo soglasje, lahko začasno uredijo občinske skupščine sporna vprašanja na način, ki ga same določijo.
Dokler občinske skupščine ne sprejmejo začasne ureditve po prejšnjem odstavku, se uporabljajo dotedanje odločitve.
Začasna ureditev po tretjem odstavku velja, dokler se ne doseže soglasje med delegati oziroma zboroma, vendar največ eno leto.
15
Skupščina regionalne skupnosti ima predsednlKa skupščine in predsednika obeh zborov, ki sta hkrati podpredsednika skupščine, lahko pa tudi ustrezno število njihovih namestnikov.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev se konstituira na prvi seji po ustanovitvi regionalne skupnosti oziroma po izteku mandatne dobe delegacij za delegiranje delegatov v skupščine občinskih skupnosti. Vsak zbor izvoli izmed sebe predsednika zbora in njegovega namestnika.
Zbora uporabnikov in izvajalcev takoj po konstituiranju enakopravno izvolita predsednika skupščine regionalne skupnosti iz vrst delegatov skupščin občinskih skupnosti.
Predsednik skupščine ter predsednika zborov in njuna namestnika se volijo na štiri leta.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zapored izvoljen za isto dolžnost.
16
Skupščina regionalne skupnosti poveri določene izvršilne funkcije izvršilnemu odboru, v katerega izvoli člane in predsednika.
Mandat za izvršilni odbor traja štiri leta. Nihče ne more biti izvoljen v izvršilni odbor več kot dvakrat zapored.
Izvršilni odbor ima predsednika in 14 članov, in sicer 10 članov iz vrst delegatov uporabnikov, 5 članov pa izmed delegatov izvajalcev zdravstvenega varstva.
17
Skupščina regionalne skupnosti ustanavlja stalne in občasne komisije in jim določa področje in način dela. Komisije sestavljajo delegati uporabniki in delegati izvajalci zdravstvenega varstva. V komisijah sodelujejo tudi posamezniki in organizacije, ki lahko prispevajo k učinkovitemu delu regionalne skupnosti.
Skupščina regionalne skupnosti določi tudi organe oziroma delegate za sodelovanje z drugimi organizacijami in skupnostmi.
18
Samoupravni delavski nadzor nad izvajanjem politike in uresničevanjem in obveznosti v zdravstvenem varstvu in zavarovanju in upravljanjem sredstev, kakor tudi nad delom strokovne službe regionalne skupnosti, izvaja samoupravni organ delavske kontrole kot samostojni organ regionalne skupnosti. V ta organ izvoli po enega delegata vsak zbor skupščin občinskih skupnosti v regiji za dobo štirih let.
19
Natančnejši način odločanja organov skupščine regionalne skupnosti določa poslovnik, ki ga sprejmeta enakopravno oba zbora skupščine.
20
Regionalna skupnost je dolžna skrbeti za javno obveščanje o svojih sklepih in odločitvah.
21
Regionalna skupnost ima statut, v katerem natančneje določi svojo organizacijo in način dela ter natančnejše pogoje in način za uveljavljanje pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva in zavarovanja.
Statut se objavi v Uradnem listu SRS.
22
Za pripravo aktov skupščine, analitično obdelavo gradiva, izvajanje sprejetih sklepov in druge strokovne naloge organizira regionalna skupnost strokovne službe (v nadaljnjem besedilu: »služba«).
Služba opravlja tudi strokovno delo za občinske skupnosti tako, kot se določi z aktom o organizaciji službe.
Služba je samoupravna delovna skupnost, ki je v okviru svojih pravic in obveznosti ter aktov zdravstvenih skupnosti soodgovorna za uspešno uresničevanje nalog zdravstvenih skupnosti.
Služba lahko opravlja strokovno delo tudi za druge skupnosti in organizacije, kadar je to v interesu regionalne skupnosti in to odobri njena skupščina.
23
Službo vodi sekretar regionalne skupnosti, ki ga imenuje njena skupščina v soglasju z občinskimi skupščinami na območju regije.
Če občinska zdravstvena skupnost ne izvoli svojega sekretarja, je sekretar regionalne skupnosti hkrati sekretar občinskih skupnosti na območju regije, ki pa lahko v soglasju s pristojno občinsko skupnostjo in občinsko skupščino za to funkcijo pooblasti vodilnega delavca službe.
Sekretar je za delo službe odgovoren zdravstvenim skupnostim, glede nalog, zadev in dejavnosti, o katerih soodločajo zdravstvene skupnosti s pristojnima zboroma občinskih, skupščin, pa tudi občinskim skupščinam na območju regije.
24
Občinske skupnosti usklajujejo v regionalni skupnosti svoja stališča za sodelovanje v občinskih skupščinah in medobčinskih družbenopolitičnih organih v regiji.
25
Sredstva regionalne skupnosti so združena sredstva občinskih skupnosti po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev in enotnih pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva in zavarovanja.
Združena sredstva uporablja regionalna skupnost za:
—	pokrivanje stroškov zdravstvenega varstva po programu,
—	financiranje pravie iz neposrednega zdravstvenega varstva, oziroma ustreznih oblik socialne varnosti, zagotovljenih z zdravstvenim zavarovanjem,
—	financiranje zdravstvene dejavnosti, vključujoč izvajanje zdravstvenega varstva, vzdrževanje zdravstvenih objektov, razširjeno reprodukcijo v zdravstveni dejavnosti, strokovno izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih kadrov ter znanstveno raziskovalno dejavnost na področju zdravstvenega varstva,
—	kritje drugih obveznosti, ki so nasledek samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja.
Za uveljavljanje obveznosti pri financiranju regionalne skupnosti se uporabljajo določbe zakona, samoupravnih sporazumov občinskih skupnosti in statuta.
26
Uveljavljanje pravic uporabnikov zdravstvenega varstva in zavarovanja uredi regionalna skupnost v statutu. O uveljavljanju pravic na zahtevo uporabnika odloča organ regionalne skupnosti, ki je določen v statutu.
Regionalna skupnost mora zagotoviti odločanje na dveh stopnjah, zoper njeno odločbo pa se lahko uveljavijo pravice pri pristojnih sodiščih.
Za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva in zavarovanja sprejme skupščina regionalne skupnosti poseben pravilnik.
27
Spore v zvezi s sklepanjem in izvajanjem samoupravnih sporazumov z zdravstvenimi organizacijami o izvajanju zdravstvenega varstva rešuje arbitraža, ki jo imenujeta zbor uporabnikov in-zbor izvajalcev zdravstvenega varstva skupščine regionalne skupnosti in prizadeta zdravstvena organizacija. Sestav arbitraže določa poslovnik skupščine regionalne skupnosti.
28
Regionalna skupnost določa obvezne evidence, ki so jih dolžni voditi organi, organizacije in zasebni delodajalci na območju regije.
29
Regionalna skupnost je pravna oseba, ki ima svoj sedež v Celju, Gregorčičeva 5 a.
Regionalna skupnost ima svoj pečat okrogle oblike, ki ima v krogu napis: »Regionalna zdravstvena skupnost«, Sedež »Celje« pa v sredini.
30
Regionalna skupnost prevzame pravice in obveznosti začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje po samoupravnem sporazumu občinskih skupnosti z območja regije.
Izjemoma prevzemajo organi regionalne skupnosti vse pristojnosti dosedanjih organov skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje' iz naslo-• va zaključka poslovanja za leto 1974.
31
Statut regionalne skupnosti in drugi splošni akti morajo biti sprejeti v šestih mesecih po uveljavitvi tega sporazuma.
Do sprejema statuta regionalne skupnosti in drugih splošnih aktov se začasno uporabljajo statutarne določbe in splošni akti skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje v skladu z določbami tega samoupravnega sporazuma ter statutarnimi in drugimi začasnimi sklepi regionalne skupnosti.
Regionalna skupnost in njeni organi se morajo konstituirati do 31. decembra 1974.
32
Ta samoupravni sporazum velja, ko je sprejet v skupščinah občinskih skupnosti in ga potrdijo občinske skupščine z območja regije.
Sklenjeni samoupravni sporazum, ki se uporablja od 1. januarja 1975 dalje, objavi regionalna skupnost v Uradnem listu SRS.
St. 022-1/1-75-36
Predsednik skupščine Stane Seničar 1. r.
Na podlagi 32. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Celje, je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Celje na skupni seji zbora porabnikov in zbora izvajalcev dne 13. marca 1978 ugotovila,
da so po usklajevalnem postopku sprejele skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti: Brežice 17.
3.	1975, Celje 14. 3. 1975, Laško 17. 3. 1975, Mozirje
17.	3. 1975, Sevnica 15. 3. 1975, Slov. Konjice 17. 3. 1975, Šentjur 18. 3. 1975, Šmarje pri Jelšah 14. 3. 1975 in Žalec 17. 3. 1975. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Celje v enakem besedilu
Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Celje
Št. 022-1/1-75-36
Celje, dne 13. aprila 1978.
Predsednik
Stane Seničar 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO
682.
Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje so na podlagi 58. člena ustave SR Slovenije, upoštevajoč usmeritve svojih samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1976—1980 po delegatih v skupščinah občinskih zdravstvenih skupnosti sprejele vsaka svoj samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti. Besedilo sporazumov je naslednje:
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v občjnski zdravstveni skupnosti
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, ki v občinski zdravstveni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena skupnost) po našem načelu vzajemnosti in solidarnosti združujejo sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih ptoreb in interesov na področju zdravstvenega varstva, s tem samoupravnim sporazumom določajo pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva.
Uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva si delavci, drugi delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) zagotavljajo v skladu s samoupravno dogovorjenimi razvojnimi potrebami in dohodkovnimi možnostmi z združevanjem sredstev v temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah ter delovnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: organizacije združenega dela), v občini, regiji in republiki
2.	člen
Uporabniki zadovoljujejo svoje potrebe iz zdravstvenega varstva prek sporazumov o svobodni menjavi dela, ki zagotavlja njihov vpliv na obseg in vsebino zdravstvenega varstva, delavcem na področju zdravstvene dejavnosti pa enak družbenoekonomski položaj z drugimi delavci v združenem delu.
V zdravstveni skupnosti si zagotavljajo delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje tudi denarna nadomestila in povračila v zvezi z zdravstvenim varstvom.
3.	člen
S tem samoupravnim sporazumom določajo in urejajo uporabniki v zdravstveni skupnosti:
—	pravice iz zdravstvenega varstva,
—	denarna nadomestila in povračila,
—	način in pogoje uveljavljanja pravic,
—	solidarnostno združevanje sredstev,
—	usklajevanje obsega pravic z dohodkovnimi možnostmi,
t— obveznosti uporabnikov ob uveljavljanju pravic iz zdravstvenega varstva,
—	nadzor nad uresničevanjem pravic in obveznosti,
—	evidence s področja zdravstvenega varstva.
II. PRAVICE IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
4.	člen
Z združevanjem sredstev v zdravstveni skupnosti si uporabniki zagotavljajo naslednje oblike zdravstvenega varstva:
1.	splošno in dispanzersko zdravstveno varstvo,
2.	zobozdravstveno varstvo,
3.	specialistično zdravstveno varstvo,
4.	bolnišnično zdravstveno - varstvo,
5.	zdravstveno varstvo, ki dopolnjuje splošno, dispanzersko specialistično in bolnišnično zdravstveno varstvo,
6.	zdraviliško zdravstveno varstvo,
7.	specialno (kolektivno) zdravstveno varstvo,
8.	prevoze z reševalnimi in drugimi posebnimi vozili,
9.	zdravila in kontracepcijska sredstva,
10.	ortopedske in druge pripomočke,
11.	organizirano zdravstveno vzgojo.
1.	Pravice, ki si jih zagotavljajo delavci in drugi delovni ljudje z neposredno menjavo dela
5.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in drugi delovni ljudje si s samoupravnimi sporazumi o neposredni menjavi dela z organizacijami združenega dela zdravstvene dejavnosti zagotavljajo:
—	zdravstveno varstvo, s katerim se preprečujejo poškodbe in obolenja delavcev na delu in v zvezi z delom, zagotavljajo varni delovni pogoji, zdravo okolje, preprečujejo in zatirajo nalezljive bolezni v proizvodnji in prometu živil, v šolah, otroških in mladinskih zavodih in v storitvenih dejavnostih;
—	zdravstveno varstvo, s katerim se zagotavlja zdravstvena sposobnost delavcev pred sklenitvijo delovnega razmerja;
—	zdravstveno varstvo nad obsegom, ki si ga sicer zagotavljajo' uporabniki v zdravstveni skupnosti.
6.	člen
Zdravstveno varstvo iz prve alinee 5. člena tega sporazuma obsega:
1.	obdobne zdravstvene preglede delavcev:
—	ki delajo na delih, pri katerih je nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare večja,
—	od katerih je odvisna varnost drugih (npr. poklicni šoferji, žerjavisti itd.),
—	z zmanjšano delovno sposobnostjo,
—	s kroničnimi boleznimi, ki se lahko slabšajo zaradi škodljivih vplivov pri delu,
—	učencev v poklicnem izobraževanju po zakonu o poklicnem izobraževanju ter urejanju učnih razmerij;
2.	obdobne preglede delavcev v zvezi s sprepreče-vanjem in zatiranjem nalezljivih bolezni:
—	ko prihajajo pri svojem delu v proizvodnji ali prometu živil v neposreden dotik z živili,
—	zaposlenih v šolah, otroških in mladinskih zavodih,
—	na delu v zdravstveni dejavnosti,
—	na delu v storitvenih dejavnostih;
3.	preglede delavcev, napotenih v tujino v zvezi z delom;
/
'	4. preventivne storitve:
—	analize delovnih nalog in opravil glede na delovne razmere,
—	proučevanje vzrokov pogostih obolenj in poškodb delavcev,
—	predloge in ukrepe za izboljševanje zdravstvenega varstva delavcev,
—	posvetovanja z zdravniško ali invalidsko komisijo o oceni delovne zmožnosti zaradi bolezni ali poškodbe,
—	svetovanja pri izboljšanju delovnih razmer, družbene prehrane, stanovanjskih razmer in prevoza delavcev,
—	izvajanje individualne ali skupinske zdravstvene vzgoje,
—	organiziranje in nudenje prve pomoči delavcem pri delu,
—	higiensko-sanitarni nadzor, zlasti nhd pitno vodo in kuhinjami oz. obrati družbene prehrane v organizacijah združenega dela;
5.	preventivne preglede, ki jih določajo posebni predpisi.
7.	člen
Zdravstveno varstvo iz druge alinee 5. člena obsega predhodne zdravstvene preglede:
—	pred prvo sklenitvijo delovnega razmerja,
—	po prekinitvi delovnega razmerja, daljši od 6 mesecev,
—	ob razporeditvi na drugo delo, ki zahteva drugačne psihofizične lastnosti in sposobnosti,
—	po prestani hujši bolezni.
8.	člen
Zdravstveno varstvo nad obsegom, ki si ga sicer zagotavljajo uporabniki v zdravstveni skupnosti (3. alinea 5. člena), obsega:
—	kurativno zdravstveno varstvo v obratni ambulanti ali ambulanti splošne medicine,
—	zobozdravstveno varstvo v obratnih zobnih ambulantah in splošnih zobnih ambulantah, za storitve zobne nege in zobna protetična dela,
—	nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja na ambulantni način v naravnih zdraviliščih,
—	posebne sistematične preglede in specialistične preglede,
—	specialistično preventivno zdravstveno varstvo za krepitev zdravja delavcev in zmanjšanja bolezenskih odsotnosti.
9.	člen
Obseg in vrste pravic iz 4. do 8. člena tega sporazuma opredelijo delavci v organizacijah združenega dela in drugi delovni ljudje s samoupravnim sporazumom o neposredni menjavi dela.
Za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke, ki si jih delavci in drugi delovni ljudje zagotavljajo s sporazumi o neposredni menjavi dela, se ne plačujejo prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva.
2.	Pravice iz zdravstvenega varstva, ki si jih uporabniki zagotavljajo v zdravstvenih skupnostih
10.	člen
Uporabniki si z združenimi sredstvi v zdravstvenih skupnostih zagotavljajo prek sporazumov o svobodni menjavi dela naslednje pravice iz zdravstvenega varstva:
1.	splošno in dispanzersko zdravstveno varstvo, zdravniške in druge preglede ter zdravljenje v primeru bolezni, bolezenskih stanj in poškodb;
nujno medicinsko pomoč v posebnih organizacijskih enotah (dežurne, urgentne ambulante), kadar to zahteva zdravstveno stanje;
nujno medicinsko pomoč na kraju nesreče; zdravniške obiske na dom, če bolnik zaradi zdravstvenega stanja ne more priti na pregled v zdravstve. no organizacijo ali v primerih priporočenega nadaljevanja bolnišničnega zdravljenja;
'patronažne obiske na domu z babiškimi obiski in vodenjem poroda na domu in druge potrebne intervencije patronaže;
strokovno nego na bolnikovem domu, če to narekuje zdravstveno stanje in zdravnik to odredi; rehabilitacijo ambulantnega tipa; fizioterapijo na domu pri bolnikih z mišičnimi, živčnomišičnimi obolenji in multiplo sklerozo;
medicinsko nego kroničnih bolnikov in akutno obolelih oskrbovancev v socialnih zavodih;
preventivno zdravstveno varstvo otrok, šolske mladine, žena, borcev NOB, športnikov ter obvezna cepljenja po sprejetem programu;
strokovno medicinsko delo v klubih zdravljenih alkoholikov;
odkrivanje sladkorne bolezni, tuberkuloze, pred-rakastih in rakastih obolenj, mišičnih in živčnomi-šičnih obolenj, zvišanega pritiska in obolenj srca ob drugih pregledih;
2.	zobozdravstveno varsto, zdravljenje ustnih in zobnih bolezni,
zobno protetično in ortodontsko zdravljenje ter zobne protetične izdelke;
serijske zobozdravstvene preglede šolske mladine; fluorizacijo zobovja;
3.	specialistično zdravstveno varstvo, specialistične preglede in storitve, ki jih z napotnico predlaga izbrani zdravnik, v nujnejših primerih z napotnico drugi zdravnik, v nujnih primerih pa tudi brez napotnice;
umetno inseminacijo v ustreznih strokovnih organizacijah;
4.	bolnišnično zdravstveno varstvo, medicinsko in nemedicinsko oskrbo, potrebne storitve in preiskave, zdravljenje in kompletno medicinsko rehabilitacijo, kadar zdravstveno stanje tako obliko varstva zahteva, z napotnico izbranega zdravnika, v nujnejših primerih z napotnico drugega zdravnika, v nujnih primerih pa tudi brez napotnice;
medicinsko in nemedicinsko oskrbo ter posege v zvezi s porodom;
medicinsko in nemedicinsko oskrbo ter medicinske posege ob prekinitvi nosečnosti ali sterilizaciji;
desenzibilitacijo Rh negativnih žena z gama globulini pri porodu ali po umetni ali spontani prekinitvi nosečnosti;
5.	zdravstveno varstvo, ki dopolnjuje splošno, dispanzersko, specialistično in bolnišnično zdravstveno varstvo;
vse potrebne laboratorijske, rentgenske in druge medicinske preiskave, ki jih odredi zdravnik;
6.	zdraviliško zdravstveno varstvo, nemedicinsko oskrbo in medicinske storitve v primerih, kadar je zdravljenje indicirano kot nadomestilo ambulantnega ali bolnišničnega zdravljenja ali kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja in ga odobri pristojna zdravniška komisija na podlagi liste indikacij (nujno zdravljenje);
odobreno zdravljenje v naravnih zdraviliščih na ambulantni način (koristno zdravljenje);
nemedicinsko oskrbo pri zdravstvenem letovanju otrok;
7.	specialno (kolektivno) zdravstveno varstvo, potrebne ukrepe za zatiranje, preprečevanje in
zgodno odkrivanje nalezljivih bolezni in drugih bolezni, ki jih predpisuje zakon ali določa sprejeti program;
socialhomedicinsko dejavnost;
8.	prevoze z reševalnimi in drugimi posebnimi vozili,
prevoze z reševalnimi avtomobili, kadar to zahte_ va narava bolezni, bolezensko stanje ali poškodba in tak prevoz odredi zdravnik; prevoze s posebnimi vozili, če prevoz z reševalnim avtomobilom ni mogoč, zdravstveno stanje pa tak prevoz zahteva;
organiziran prenos ponesrečenca v gorah do kraja, od koder je mogoč prevoz z reševalnim ali posebnim vozilom;
9.	zdravila in kontracepcijska sredstva, zdravila, ki so registrirana v državi in jih predpiše zdravnik na recept;
dietične preparate po listi indikacij;
' kontracepcijska sredstva, ki jih predpiše zdravnik;
drugi pomožni sanitetni material ki ga predpiše zdravnik na recept;
10.	ortopedske in druge pripomočke,
ortotična in protetična sredstva, očesne in slušne pripomočke, ortopedsko obutev, invalidske vozičke, sanitarne in druge priprave, ki so medicinsko indicirane in jih določa lista indikacij;
11.	organizirano zdravstveno vzgojo po sprejetem programu.
11.	člen
V	okviru pravic iz 2. točke 10. člena si uporabniki zagotavljajo naslednje vrste zobnih-protetičnih izdelkov:
—	prevleke vseh vrst, vštevši tudi lite plombe,
—	snemne in fiksne proteze,
—	ob tura tor j e,
—	opornice pri paradontopatiji,
—	ortopedske in ortodontske pripomočke.
12.	člen
V	okviru pravic iz 10. točke 10. člena si uporabniki zagotavljajo naslednje vrste ortotičnih in prote-tičnih sredstev oziroma ortopedske obutve, sanitarnih in drugih priprav:
—	umetne roke in funkcionalne kljuke ter nepod-ložene usnjene rokavice ali estetske rokavice za proteze in navleke za krn, ortopedske aparate in steznike,
—	ortopedsko obutev in ortopedsko sandalo,
—	invalidski voziček,
—	aparat za ekstenzijo in bergle,
—	umetne dojke in lasulje,
—	kateter, endotrahealne kanile, receptor urina, pas z vrečico za blato ali sterilni holostom,
—	inhalator, aparat za aerosol, mehanične dvigalne priprave ter sanitarni in pomožni material.
13.	člen
V	okviru pravic iz 10. točke 10. člena si uporabniki zagotavljajo tudi naslednje vrste očesnih pripomočkov :
a)	očala — s stekli v dioptrijah, z mlečnimi stekli, s temnimi stekli brez dioptrij, s temnimi stekli iz plastične mase, z bifokalnimi stekli, s specialnim sistemom leč (teleskopska očala), s temnimi stekli brez dioptrij s stenopeično režo in ščitniki s strani (očala z luknjico),
b)	kontaktna stekla,
c)	očesne proteze.
14.	člen
V okviru pravic iz 10. točke 10. člena si uporabniki zagotavljajo še naslednje vrste slušnih pripomočkov:
—	slušni aparat (amplifikator),
—	aparat za omogočanje glasnega govora (umetno grlo na podlagi električnega vibratorja — megafon).
,	15. člen
Indikacije za zdraviliško zdravljenje in dietične preparate, kakor tudi indikacije za zobne protetične izdelke, ortotična in protetična sredstva oziroma ortopedsko obutev, sanitarne in druge priprave ter očesne in slušne pripomočke obenem s standardi za materiale in najkrajšimi roki uporabnosti posameznih izdelkov, sredstev, priprav in pripomočkov opredeli skupščina zdravstvene skupnosti Slovenije na predlog svojega zdravstvenega sveta.	*
16.	člen
Zdravstveno varstvo v primeru nesreč pri delu ter obolenj za poklicno boleznijo obsega vse oblike zdravstvenega varstva iz 10. člena tega sporazuma, potrebne da delavci ozdravijo in se rehabilitirajo od posledic nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo.
17.	člen
Pravico do zdravstvenega varstva iz prejšnjega člena imajo: delavci v združenem delu, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost; kmetje, kadar opravljajo občasna dela pri organizacijah združenega dela ali zasebnih delodajalcih, in drugi delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so last občanov; .občani, ki opravljajo naloge in dolžnosti ljudske obrambe in družbene samozaščite, ko sodelujejo pri organiziranih javnih delih, reševalnih akcijah ter pri obrambi pred elementarnimi nesrečami, ko opravljajo na poziv državnih organov javne funkcije ali državljanske dolžnosti, ko opravljajo družbenopolitične ter samoupravne funkcije; ko v organizirani športno-re-kreativni dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah; učenci srednjih šol in študentje višjih in visokih šol, ko opravljajo praktično delo v zvezi s poukom.
18.	člen
Uporabniki uresničujejo pravice iz zdravstvenega varstva v zdravstveni skupnosti in prek Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto ter Zdravstvene skupnosti Slovenije.
19.	člen
Uporabniki uresničujejo pravice iz osnovne, dispanzerske in lekarniške dejavnosti v zdravstveni skupnosti.
20.	člen
Uporabniki uresničujejo pravice iz specialističnega, bolnišničnega in zdraviliškega zdravstvenega var-
stva ter iz dejavnosti zavoda za socialno medicino in higieno prek Regionalne zdravstvene , skupnosti Novo mesto z združevanjem sredstev za te namene.
21.	člen
Uporabniki uresničujejo pravice iz zdravstvenega varstva, ki ga v obliki vrhunskih kliničnih ali super-specialističnih zdravstvenih storitev izvajajo klinike in inštituti ali druge specializirane zdravstvene organizacije prek Zdravstvene skupnosti Slovenije, s sredstvi, združenimi v te namene.
-	3. Zdravstveno varstvo v tujini
22.	člen
Delavcem v delovnem razmerju po mednarodni pogodbi ali pri tujem delodajalcu v tujini, delavcem v združenem delu pri jugoslovanskem organu ali organizaciji v tujini, delavcem, ki so v delovnem razmerju pri delavcih jugoslovanskih organov ali jugoslovanskih in mednarodnih organizacijah v tujini, delavcem, ki so poslani na delo v tujino za jugoslovansko organizacijo ali delodajalca in delavcev, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju in si zagotavljajo zdravstveno varstvo v zdravstveni skupnosti ter njihovim družinskim članom, ki so z njimi v tujini, je zagotovljena v prvih šestih mesecih bivanja v tujini samo nujna zdravniška pomoč, po preteku šestih mesecev pa tudi druge oblike zdravstvenega varstva, ki jih zagotavlja zdravstvena skupnost uporabnikom po samoupravnih splošnih aktih.
Uporabnikom, ki so v tujini po zasebnem ali službenem opravku, je zagotovljeno nujno zdravstveno varstvo v prvih treh mesecih bivanja v tujini, in sicer le nujna zdravniška pomoč.
Službeno potovanje, ki traja več kot 3 mesece, se od prvega dne četrtega meseca šteje po tem sporazumu za opravljanje dela v tujini.
23.	člen
če je uporabnikom v primerih iz prejšnjega člena nujno potrebno zdravljenje v bolnišnici, jim gre ta pravica le do treh mesecev, od prvega dne četrtega meseca pa samo, če to odobri zdravstvena skupnost. Če zdravstvena skupnost ne odobri daljšega zdravljenja v tujini, povrne skupnost od prvega dne četrtega meseca dalje le toliko stroškov, kolikor bi stalo zdravljenje v najbližji jugoslovanski bolnišnici, ki lahko nudi tako zdravljenje.
Nujna zdravniška pomoč gre uporabnikom samo, če je neodložljiva, in le dotlej, dokler, se uporabnik ne usposobi za premestitev na zdravljenje v domovino.
24.	člen
Delavcem na ladjah in njihovim družinskim članom, zagotavlja zdravstveno varstvo, dokler so na ladji, organizacija, ki ji pripada ladja.
25.	člen
Uporabnikom, ki uveljavljajo v tujini zdravstveno varstvo mimo določb sporazuma ali splošnih aktov zdravstvene skupnosti, se v dinarjih povrnejo stroški do višine, kolikor bi stalo tako zdravljenje v okviru pravic po samoupravnih splošnih aktih zdravstvene skupnosti.
Zdravstveno varstvo, ki ga je dolžna zagotoviti zdravstvena skupnost po mednarodnih sporazumih, se izvaja po določbah tega sporazuma, kolikor niso v nasprotju z mednarodnimi sporazumi.
26.	člen
Med delom in strokovnim izpopolnjevanjem v tujini gre delovnim ljudem in njihovim družinskim članom pravica do pripomočkov ob indikacijah iz 15. člena tega sporazuma, ne glede na vzrok obolenja ah poškodbe.
V zdravstvenem varstvu, ki ga je dolžna nuditi zdravstvena skupnost po mednarodnih sporazumih, se uporabljajo določbe 12. do 14. člena tega sporazuma o pripomočkih, če niso v nasprotju z mednarodnim sporazumom.
27.	člen
Uporabniki imajo izjemoma pravico do zdravljenja v tujini v primerih, če strokovni kolegij ustrezne klinike ali inštituta ugotovi, da so v SFRJ izčrpane možnosti uspešnega zdravljenja, z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje bolezenskega stanja oziroma preprečitev nadaljnjega slabšanja stanja.
III.	DENARNA NADOMESTILA IN POVRAČILA
28.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje z združevanjem sredstev za zdravstveno varstvo v zdravstveni skupnosti zagotavljajo tudi pravice do denarnih nadomestil in povračil, ki obsegajo:
1.	nadomestilo osebnega dohodka,
2.	povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva,
3.	posmrtnino,
4.	pogrebnino.
1.	Nadomestilo osebnega dohodka
29.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka gre ob začasni zadržanosti od dela zaradi:
—	medicinskih preiskav,
—	bolezni in poškodbe,
—	poroda,
—	transplantacije kože, živega tkiva ali organov v korist druge osebe,
—	dajanje krvi,
—	nege obolelega ožjega družinskega člana,
•— izolacije oz. spremstva, ki ju odredi zdravnik.
30.	člen
Pravico do nadomestila osebnega dohodka v primerih iz prejšnjega člena imajo:
1.	delavci v združenem delu in delavci v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih, ki delajo najmanj polovico polnega delovnega časa,
2.	imenovani funkcionarji in izvoljeni delegati, če jim je opravljanje dolžnosti delegata edini in glavni poklic in če za to delo prejemajo stalno povračilo,
3.	člani obrtniških in ribiških zadrug, če jim je to edini in glavni poklic,
4.	učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk,
5.	občani, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov,
6.	družinski člani umrlega obrtnika, ki so dopolnili 15. leto starosti in jim je z odločbo občinskega organa izdano dovoljenje za vodstvo obrtne delavnice po poslovodji,
7.	drugi delovni ljudje (kmetje — kooperanti, rejniki itd.), če so njihove pravice in obveznosti v zdravstveni skupnosti urejene s posebnim sporazumom.
31.	člen
Delavci, ki so jih poslale v tujino na delo ali strokovno usposobitev jugoslovanske organizacije in si v tem času zagotavljajo zdravstveno varstvo v zdravstveni skupnosti (detaširani delavci) in delavci v združenem delu pri jugoslovanskem organu ali organizaciji v tujini ali v delovnem razmerju (v gospodinjstvu) delavca, če je le-ta v združenem delu pri takem organu ali organizaciji, oz. delavci, ki so zaposleni pri mednarodni organizaciji, imajo za tisti čas, ko so zadržani od dela, oz. so na porodniškem dopustu, pravico do nadomestila osebnega dohodka oz. dnevnic ali štipendije v breme izplačevalca osebnega dohodka oz. dnevnice ali štipendije. Izjemoma izplača delavcu, ki je zaposlen pri delodajalcu kot hišna pomoč, nadomestilo za prvih 30 dni sam delodajalec, potem pa mu izplačuje nadomestilo zdravstvena skupnost.
Delavci, ki so stopili v delovno razmerje v tujini po mednarodni pogodbi ali pri tujem delodajalcu in si v tem času zagotavljajo zdravstveno varstvo v zdravstveni skupnosti, imajo, kadar so zadržani od dela, oz. kadar so na porodniškem dopustu, pravico do nadomestila pri zdravstveni skupnosti samo, dokler so v Jugoslaviji.
Delavci na ladjah imajo tisti čas, ko je ladja v tujini, med zadržanostjo od dela namesto nadomestila pravico do osebnega dohodka v organizaciji, ki ji, pripada ladja.
32.	člen
Delavci in drugi upravičenci iz 30. in 31. člena tega sporazuma si zagotavljajo pravico do zdravstvenega varstva in do nadomestila tudi po prenehanju delovnega razmerja ali lastnosti upravičenca, če zbolijo ali se poškodujejo v 30 dneh po prenehanju.
33.	člen
Delavke, ki jim je prenehalo delovno razmerje ali lastnost upravičenca iz 30. in 31. člena tega sporazuma, imajo pravico do nadomestila med porodniškim dopustom tudi po prenehanju, če so bile ob prenehanju noseče.
34.	člen
Pravica do nadomestila med negovanjem obolelega otroka do starosti 7 let gre največ za 15 dni v posameznem primeru, v drugih primerih nege članov ožje družine pa največ za 7 dni.
Izjemoma se lahko na predlog zdravniške komisije podaljša ta čas največ do 30 dni za otroka do starosti 7 let, oz. do 15 dni za nego drugih članov ožje družine.
35.	člen
Pravico do nadomestila osebnega dohodka zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni imajo tudi:
delavci
—	zaposleni z manj kot polovico delovnega časa,
—	na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji;
občani
—	ko opravljajo dolžnosti in naloge ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	ko sodelujejo pri organiziranih javnih delih, reševalnih akcijah ter pri obrambi pred elementarnimi nesrečami,
—	ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije,
—	ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji in praktičnih delih ali vajah,
—	ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah,
—	ko kot kmetje opravljajo občasna dela pri organizacijah združenega dela ali pri zasebnih delodajalcih izven združenega dela ali delovnega razmerja,
—	ko kot učenci srednjih šol in študentje višjih in visokih šol opravljajo praktična dela v zvezi s poukom.
36.	člen
Delavec ima pravico do nadomestila, dokler za ocenjevanje nezmožnosti za delo pristojni zdravnik ali pristojna zdravniška komisija ne ugotovi, da je zopet zmožen opravljati svoje delo, oz. dokler pristojni organ z odločbo ne ugotovi, da je nastala invalidnost.
37.	člen
Delavec, ki na podlagi mnenja izvedenskega organa (zdravniške komisije) dela skrajšan delovni čas na ustreznem delu zaradi hitrejše povrnitve delovne zmožnosti (medicinska rehabilitacija), se šteje še nadalje za zadržanega od dela in ima pravico do nadomestila osebnega dohodka za tisti čas, ko ne dela.
Ce delavec na podlagi mnenja izvedenskega organa (zdravniške komisije) v času medicinske rehabilitacije dela poln delovni čas na drugem delu, ima pravico do razlike nadomestila, ki bi mu pripadalo, če ne bi delal.
Delavec, ki dela skrajšan delovni čas na ustreznem delu po mnenju izvedenskega organa (zdravniške komisije) in je njegov osebni dohodek manjši od ustreznega dela nadomestila, ki bi mu pripadalo, če ta čas ne bi delal, ima pravico do nadomestila te razlike.
38.	člen
Nadomestilo gre za tiste dneve oz. ure, za katere gre osebni dohodek, povračilo ali nagrada oz. nadomestilo zanje.
Delavcu, pri katerem nastopi zadržanost med tem, ko je odsoten z dela brez pravice do nadomestila oz. dohodka ali z njim izenačenega prejemka, gre nadomestilo šele po preteku take odsotnosti, če tudi takrat ni zmožen za delo.
39.	člen
Delavcu, ki je v času, ko prejema nadomestilo, odstranjen z dela v organizaciji združenega dela oz. delovni skupnosti ali je dan v pripor, se nadomestilo zmanjša za toliko, kolikor bi se zmanjšal osebni dohodek v tem času.
40.	člen
Delavci in drugi upravičenci nimajo pravice do nadomestila:
1.	če si namerno povzročijo nezmožnost za delo,
2.	če se ukvarjajo s samostojno gospodarsko dejavnostjo ali opravljajo delo, za katero dobivajo osebni dohodek ali drugo plačilo,
3.	za čas koristnega zdravljenja v naravnem zdravilišču, razen če so bili že ob nastopu zdravljenja zadržani od dela.
Delavci nimajo pravice do nadomestila za ves čas začasne zadržanosti, oz. za ves čas, v katerem opravljajo dejavnost iz 2. točke prejšnjega odstavka.
Delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, nimajo pravice do nadomestila, razen za porodniški dopust, če nastopi zadržanost v času, ko je njihova obratovalnica začasno zaprta. Pravico do nadomestila pa pridobe po preteku časa, za katerega jim je bilo dovoljeno začasno ustaviti obratovanje, če so še naprej nezmožni za delo.
41.	člen
Delavcem in drugim upravičencem se ustavi izplačevanje nadomestila:
1.	če namenoma preprečujejo zdravljenje oz. usposobitev za delo ali ustrezni organ ugotovi, da se med zdravljenjem ne ravnajo po navodilih zdravnika,
2.	če se brez upravičenega vzroka ne odzovejo vabilu na določen zdravniški oz. komisijski pregled.
Delavcem in drugim upravičencem preneha pravica do nadomestila v primerih iz prejšnjega odstavka od dneva, ko so storili dejanje, s katerim so preprečevali ozdravljenje ali usposobitev za delo, oz. od dneva, ki jim je bil v vabilu določen za zdravniški oz. komisijski pregled, pa vse'dotlej, dokler trajajo kvarne posledice takega ravnanja, oz. dokler se ne odzovejo vabilu.
42.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka gre iz sredstev zdravstvene skupnosti od enaintridesetega dne začasne zadržanosti od dela in znaša:
1.	90 odstotkov od osnove;
2.	100 odstotkov od osnove, če je zadržanost od dela posledica nesreče pri delu, poklicne bolezni ali dajanja krvi, in ne glede na vzrok zadržanosti pa vojaškim invalidom, borcem španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936—1939, odlikovancem z redom Karadjordjeve zvezde z meči, z redom Belega orla z meči in z zlato medaljo Obilica ter borcem NOV, ki imajo priznano med NOB posebno dobo v dvojnem trajanju najmanj od 1. januarja 1945 do 15. maja 1945, ter učencem v gospodarstvu.
43.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka gre iz sredstev zdravstvene skupnosti od prvega dne zadržanosti od dela dalje in znaša:
1.	100 odstotkov od osnove za čas porodniškega dopusta, ki je kot najmanjši^ določen z zakonom, zaradi transplantacije kože, živega tkiva ali organov v korist druge osebe, in v primerih iz 35. člena tega sporazuma, razen delavcem, zaposlenim z manj kot polovico delovnega časa;
2.	90 odstotkov od osnove zaradi izolacije oz. spremstva, ki ju odredi zdravnik;
3.	80 odstotkov od osnove zaradi nege otroka do starosti 7 let;
4.	70 odstotkov od osnove zaradi nege drugega ožjega družinskega člana.
Osnova za nadomestilo osebnega dohodka
44.	člen
Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je mesečno poprečje osebnih dohodkov, ki jih je delavec dobil za svoje tekoče in minulo delo po zaključnem računu za polni delovni čas (redno delo), oz. osnova, ki je bila podlaga za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo v poslovnem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela, zaradi katere je upravičen do nadomestila.
Natančnejša opredelitev osnov za nadomestilo osebnega dohodka za delavce in druge upravičence se uredi s posebnim aktom zdravstvene skupnosti.
Usklajevanje nadomestil z gibanjem življenjskih
stroškov
45.	člen
1.	Delavcu, pri katerem nastopi začasna zadržanost od dela v obdobju od 1. januarja do 30. junija tekočega leta in traja začasna zadržanost od dela dalj kot 6 mesecev in če so se življenjski stroški povečali najmanj za 5 %>, se poveča nadomestilo osebnega dohodka po 6 mesecih zadržanosti za toliko odstotkov, za kolikor so se povečali življenjski stroški v SR Sloveniji v obdobju od 1. januarja do 30. junija.
2.	Delavcu, pri katerem nastopi začasna zadržanost od dela v obdobju od 1. julija do 31. decembra tekočega leta in traja začasna zadržanost od dela dalj kot 6 mesecev in če so se življenjski stroški povečali najmanj za 5 °/o, se poveča nadomestilo osebnega dohodka po 6 mesecih zadržanosti za toliko odstotkov, za kolikor so se povečali življenjski stroški v SR Sloveniji v obdobju od 1. julija do 31. decembra.
3.	Delavcem, ki so po prvi uskladitvi njihovega nadomestila zadržani od dela še na dan naslednjih uskladitev po tem členu, se od tega dne dalje poveča nadomestilo za razliko med prej usklajenim nadomestilom in zneskom, ki jim pripada po naslednjih uskladitvah nadomestila.
Skupščina zdravstvene skupnosti ali od nje pooblaščeni organ ugotovi ob koncu vsakega obdobja iz
1.	in 2. točke prejšnjega odstavka, ali so izpolnjeni pogoji za povečanje nadomestila osebnega dohodka in za kakšen odstotek.
Povečanje življenjskih stroškov ugotavlja Zavod za statistiko SR Slovenije.
2.	Povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem
zdravstvenega varstva
46.	člen
Povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva obsega:
1.	povračilo prevoznih stroškov,
2.	povračilo za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in bivanjem v drugem kraju.
47.	člen
Delavci in drugi upravičenci imajo pravico do povračila potnih stroškov:
1.	kadar jih izbrani zdravnik, zdravstvena organizacija, pristojni izvedenski organ (zdravniška komisija) ali zdravstvena skupnost napoti ali pokliče v kraj izven njihovega prebivališča zaradi uveljavljanja zdravstvenega varstva;
2.	kadar morajo zaradi uveljavljanja zdravstvenega varstva potovati iz kraja zaposlitve oz. prebivališča v drug kraj k zdravniku ali v zdravstveno organizacijo, ker v kraju zaposlitve oz. prebivališča ni zdravnika oz. zdravstvene organizacije;
3.	kadar je prevoz potreben v zdravstveno organizacijo ali iz nje, iz ene zdravstvene organizacije v drugo oziroma v kraj prebivališča.
48.	člen
Pravico do povračila potnih stroškov ima tudi spremljevalec za osebo, če je ta po mnenju izbranega zdravnika, zdravstvene organizacije ali izvedenskega organa (zdravniške komisije) nujno potreben za potovanje na zdravljenje ali zdravniški pregled v drug kraj.
Za otroke do dopolnjenega 15. leta starosti se domneva, da jim je potreben spremljevalec.
49.	člen
Pravica do povračila prevoznih stroškov gre delavcem in drugim upravičencem za najkrajšo razdaljo do najbližje zdravstvene organizacije, vendar šele za razdaljo nad 15 km in v višini stroškov za prevoz z javnim prevoznim sredstvom.
Ce zaradi zdravstvenega stanja prevoz z javnim prevoznim sredstvom ni mogoč, gre pravica do povračila oz. plačila za poseben prevoz.
50.	člen
Povračilo za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju v državi ali tujini znaša:
— 2 odstotka povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu, če je odsotnost daljša od 8 ur;
—• 3 odstotke poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu, če je odsotnost daljša od 12 ur in če upravičenec tudi prenočuje v drugem kraju.
Za otroke v starosti od 1—7 let znaša povračilo za stroške prehrane in nastanitve polovico zneskov iz prvega odstavka tega člena.
Upravičencem ne pripada povračilo za stroške prehrane in nastanitve v času hospitalnega zdravljenja.
Znesek povračila za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju določi skupščina zdravstvene skupnosti vsako leto na podlagi uradno objavljenih podatkov o višini mesečnega čistega osebnega dohodka v SR Sloveniji,
51.	člen
Pravica do povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva se uveljavlja na način, kot je to določeno v posebnem aktu zdravstvene skupnosti.
3.	Posmrtnina
52.	člen
Družinski člani delavcev in drugih upravičencev, ki so imeli pravico do nadomestila osebnega dohodka po tem sporazumu ali so uživali pokojnino, oskrbnino ali nadomestilo iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih je umrli delavec ali drug upravičenec do svoje smrti preživljal, imajo pravico do denarne pomoči ob smrti (posmrtnina).
Pravico do posmrtnine imajo tudi družinski člani umrlih upravičencev in sicer:
—	učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk,
—	učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol,
—	začasno nezaposlene osebe, če so prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje.
53.	člen
Posmrtnina znaša 80 odstotkov povprečnega čistega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu.
Znesek posmrtnine določi skupščina zdravstvene skupnosti vsako leto na podlagi uradno objavljenih podatkov o višini poprečnega čistega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu.
4.	Pogrebnina
54.	člen
Ob smrti delavcev in drugih upravičencev iz 52. člena tega sporazuma ter njihovih družinskih članov ima tisti, ki oskrbi pogreb, pravico do povračila stroškov pogreba (pogrebnina).
55.	člen
Pogrebnina znaša 80 odstotkov poprečnega čistega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu; za otroke do enega leta starosti pa polovica tega zneska.
Znesek pogrebnine določi skupščina zdravstvene skupnosti vsako leto na podlagi uradno objavljenih podatkov o višini poprečnega čistega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu.
56.	člen
Pogrebnina za delavce in druge upravičence iz 52. člena tega sporazuma oziroma za njihove družinske člane, ki so umrli in bili pokopani izven območja zdravstvene skupnosti, se prizna in izplača v višini pogrebnine, ki jo je določila zdravstvena skupnost, na območju katere je bil pokopan, če je za upravičenca to ugodnejše.
Pogrebnina za delavce in druge upravičence iz 52. člena tega sporazuma oziroma za njihove družinske člane, ki so umrli med prebivanjem v tujini, se prizna v višini dejansko potrebnih stroškov, ki jih sporoči jugoslovansko diplomatsko konzularno predstavništvo, oziroma ki jih plačuje po svojih predpisih tuji nosilec zdravstvenega zavarovanja, na katerega območju je upravičenec umrl, vendar največ v višini dvakratnega zneska, ki se priznava na območju zdravstvene skupnosti.
IV.	NAČIN IN POGOJI UVELJAVLJANJA PRAVIC IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
57.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje ter njihovi družinski člani uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva v zdravstveni skupnosti, če je sedež organizacije združenega dela ali njene enote, v kateri delajo, na njenem območju, oziroma na tem območju opravljajo
dejavnost, sicer pa, če prebivajo na območju te skupnosti.
Pravice iz zdravstvenega varstva uveljavljajo kot občani tisti, ki imajo prebivališče na območju zdravstvene skupnosti in so prijavljeni pri pristojnem občinskem organu.
Uporabniki uveljavljajo zdravstveno varstvo iz sredstev zdravstvene skupnosti, kadar niso upravičenci do zdravstvenega varstva po posebnih zakonih ali mednarodnih sporazumih.
58.	člen
Uporabniki uveljavljajo zdravstveno varstvo praviloma najprej pri zdravnikih v osnovni zdravstveni dejavnosti (splošnih ambulantah, obratnih ambulantah, dispanzerjih ali drugih organizacijskih enotah zdravstvenega doma).
Zdravnik, ki ga je uporabnik izbral, da ga stalno zdravi, je njegov izbrani zdravnik.
Zdravnik, ki ugotavlja zdravstveno stanje in primere, ki upravičujejo delavce v združenem delu do nadomestila osebnega dohodka, je pristojni zdravnik. Pristojnega zdravnika določijo organizacije združenega dela s posebnim samoupravnim aktom ali zdravstvena skupnost s sporazumi o svobodni menjavi dela.
59.	člen
Uporabniki uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva na podlagi zdravstvene izkaznice ali druge listine, ki jo izda zdravstvena skupnost.
60.	člen
Način in natančnejše pogoje uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva, denarnih nadomestil in povračil določa poseben samoupravnih splošni akt zdravstvene skupnosti.
V.	SOLIDARNOSTNO ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
61.	člen
Sredstva za uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva po tem sporazumu si uporabniki zagotavljajo:
—	iz sredstev skupne porabe organizacij združenega dela,
—	s prispevki, določenimi po obsegu in višini v samoupravnem sporazumu o temeljih plana zdravstvene skupnosti,
—	s sredstvi drugih samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in samoprispevki občanov,
—	s prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (participacija),
—	s popolnim plačilom uporabnikov za posamezno zdravstveno storitev.
62.	člen
S sredstvi iz čistega dohodka, izločenimi v sklad skupne porabe, si delavci v organizacijah združenega dela z neposredno menjavo dela zagotavljajo zdravstveno varstvo, ki je njihov posebni interes, ali si zagotavljajo zdravstveno varstvo nad obsegom, ki si ga sicer zagotavljajo uporabniki v zdravstveni skupnosti.
63.	člen
Z združevanjem sredstev, zbranih po prispevni stopnji, določeni s samoupravnim sporazumom o te-
meljih plana zdravstvene skupnosti, si uporabniki zagotavljajo pravice iz zdravstvenega varstva, določene v 10. členu tega sporazuma, in denarna nadomestila ter povračila.
64.	člen
-Pravice iz zdravstvenega varstva, ki si jih uporabniki z združenimi sredstvi po samoupravnem sporazumu o temeljih planov v zdravstveni skupnosti ne morejo zagotoviti v potrebnem obsegu, si zagotavljajo s solidarnostjo v Regionalni zdravstveni skupnosti Novo mesto in Zdravstveni skupnosti Slovenije.
65.	člen
Uporabniki si s solidarnostnim združevanjem sredstev v Regionalni zdravstveni skupnosti Novo mesto zagotavljajo enako raven zdravstvenega varstva s solidarnostnim financiranjem izdatkov za:
—	zdravstveno varstvo na osnovi sprejetih normativov in standardov,
—	denarna nadomestila in povračila,
—	ostale izdatke,
—	naložbe v zdravstvene objekte.
Raven zdravstvenega varstva, višino in način združevanja in delitve solidarnostnih sredstev določijo uporabniki s posebnim samoupravnim sporazumom občinskih zdravstvenih skupnosti v regiji.
66.	člen
Uporabniki si s solidarnostnim združevanjem sredstev v Zdravstveni skupnosti Slovenije zagotavljajo tiste pravice iz zdravstvenega varstva, ki so takega pomena, da si njihovo uresničevanje jamčijo z medsebojno solidarnostjo, ne glede na dohodkovne možnosti v posamezni občini.
Vrste pravice, ki se zagotavljajo s tako združenimi sredstvi, določijo zdravstvene skupnosti s samoupravnim sporazumom o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji.
67.	člen
Uporabniki združujejo v Zdravstveni skupnosti Slovenije tudi sredstva za naloge skupnega in splošnega pomena, opredeljene v skupnem programu občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji.
Uporabniki prav tako združujejo sredstva v Zdravstveni skupnosti Slovenije za nepredvidene rizike v primeru večje elementarne nesreče, epidemije, nalezljivih bolezni in drugih množičnih obolenj ali poškodb.
Samoupravni sporazum o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji določa način in pogoje solidarnostnega združevanja in delitev sredstev v Zdravstveni skupnosti Slovenije.
68.	člen
Pravice uporabnikov, ki jih kot svoj interes uresničujejo tudi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih ali krajevnih skupnostih, se zagotavljajo z združevanjem sredstev teh skupnosti, zdravstvene skupnosti in občanov samih.
69.	člen
Del sredstev za zdravstveno varstvo prispevajo tudi uporabniki s prispevkom k stroškom zdravstvenega varstva in plačil za posamezne zdravstvene storitve.
VI.	USKLAJEVANJE OBSEGA PRAVIC Z DOHODKOVNIMI MOŽNOSTMI
70.	člen
Zdravstvena skupnost spremlja uresničevanje pravic iz tega sporazuma in jih na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana vsake tri mesece usklajuje s svojimi dohodkovnimi možnostmi.
71.	člen
Če dohodkovne možnosti zdravstvene skupnosti z razpoložljivimi sredstvi ne zagotavljajo uresničevanja pravic iz zdravstvenega varstva po tem sporazumu, zdravstvena skupnost skrči ali zaostri merila uveljavljanja pravic iz 10. člena tega sporazuma, in sicer:
—• nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih, če ne gre za nujno zdraviliško zdravljenje udeležencev NOB;
—	reševalne prevoze;
—: zdravila;
—	snemna in fiksna zobnoprotetična dela;
—	specialistično zdravljenje;
—	druge pravice iz zdravstvenega varstva.
Ostrejša merila za uveljavljanje pravic oziroma
opredelitev, katere pravice zdravstvena skupnost .skrči ali pa jih ne zagotavlja več, sprejme skupščina zdravstvene skupnosti čim ugotovi, da dohodkovne možnosti ne zagotavljajo uresničevanja vseh pravic iz tega sporazuma.
72.	člen
Zdravstvena skupnost lahko zaradi ohranitve enake ravni zdravstvenega varstva namesto ukrepov iz prejšnjega člena predlaga delavcem in drugim delovnim ljudem združevanje sredstev nad dogovorjenim obsegom, če gospodarska gibanja to dovoljujejo, ali samoprispevek uporabnikov.
VII.	OBVEZNOSTI UPORABNIKOV OB UVELJAVLJANJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
73.	člen
Z namenom, da se doseže vzgojni učinek ob dolžni oskrbi za lastno zdravje, odvrača pretirano in neučinkovito uveljavljanje določenih oblik zdravstvenega varstva, zagotovi obveščenost o vrednosti zdravstvenih storitev, uravnava gospodarna potrošnja na področju zdravstvene dejavnosti v družbeno dogovorjenih mejah in zajamčijo dopolnilna sredstva za izvajanje zdravstvenega varstva, določajo uporabniki nekatere oblike zdravstvenega varstva, za katere neposredno prispevajo del stroškov.
Delavci lahko v organizacijah združenega dela iz sredstev sklada skupne porabe zagotavljajo povračilo prispevkov k stroškom zdravstvenega varstva.
Uporabniki opredelijo tudi tiste oblike zdravstvenega varstva, ki jih plačajo v celoti sami.
74.	člen
Zdravstvene storitve v zvezi z ugotavljanjem zdravstvenega stanja (zdravstvene sposobnosti ali zmanjšane zdravstvene sposobnosti), kar je dolžnost občanov po posebnih predpisih (zdravniška potrdila: za.voznike motornih vozil, zaradi odhoda v tujino, zaradi uveljavljanja zahtevkov iz zavarovanja pri zavarovalnih skupnostih itd.), plačajo uporabniki v celoti sami.
75.	člen
Ob uveljavljanju posameznih oblik zdravstvenega varstva prispevajo uporabniki del stroškov za naslednje zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke:
1.	za prvi pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja;
2.	za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev, ker bolnik zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more priti sam na pregled v zdravstveno organizacijo združenega dela,
3.	za zobozdravstvene storitve ter pripomočke in sicer:
—	za prvi pregled pri stomatologu — specialistu;
—	za vsak rentgenski posnetek,
—	za vsako zalivko,
—	za polno kovinsko prevleko,
—	za vse ostale prevleke,
—	za inlay nazidek,
—	za vsako krono,
—	za vsak člen v mostovni konstrukciji,
—	za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke,, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi,
—	za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku,
—	za gred, opornico ali jahača,
—	za vsako totalno protezo,
—	za vsako parcialno protezo, ,
—	za vsako začasno protezo,
—	za vsako bazo kovinske proteze,
—	za snemni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let,
—	za vsak fiksni ortodontski aparat pri upora-nikih, starejših od 18 let,
—	za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo,
4.	za vsak prvi pregled pri zdravniku — speciali-
stu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana;	;
5.	za vsak rentgenski posnetek v ambulanti ali dispanzerju;
6.	za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu; razen za storitve iz enotnega programa zdravstvenega varstva;
7.	za celokupne medicinske storitve med odobrenim zdravljenjem v naravnem zdrdvilišču na ambulantni način;
8.	za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga odredi ali potrdi zdravnik, v zvezi s posameznim primerom zdravljenja;
9.	za zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept,
10.	za kontracepcijska sredstva,
11.	za protezo, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzijo in prosto stoječi posteljni trapez;
12.	za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in navleke za krn po amputaciji;
13.	za ortopedske čevlje;
14.	za kilni pas;
15.	za bergle;
16.	za očala;
17.	za kontaktna stekla;
18.	za očesno protezo;
19.	za lasuljo zaradi trajno izražene plešavosti travmatskega izvora;
20.	za ojačevalni slušni aparat;
21.	za aparat za omogočanje glasnega govora;
22.	za ponovno umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni medicinsko indicirana.
Če je uporabnik napoten na več pregledov k zdravnikom — specialistom hkrati zaradi iste bolezni, prispeva k stroškom le za pregled pri prvem zdravniku — specialistu.
76.	člen
Uporabnik plača prispevek k stroškom zdravstvenega varstva v višini, ki velja v kraju, kjer zdravstveno varstvo uveljavlja.
V primeru utemeljenega uveljavljanja zdravstvenega varstva v tujini prispevajo uporabniki 40 °/o stroškov zobozdravstvenega varstva oziroma ortopedskih ih drugih pripomočkov ter 20 °/o vrednosti zdravil, ki jih prejmejo na recept.
77.	člen
Kadar je cena zdravstvene stofitve, zdravila ali pripomočka nižja od opredeljenega prispevka k stroškom zanje, plača uporabnik le njihovo dejansko ceno.
78.	člen
Lista prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva je sestavni del tega sporazuma.
Prispevki uporabnikov k stroškom po listi iz prejšnjega odstavka se usklajujejo vsako leto z gibanji stroškov zdravstvenega varstva.
Usklajevanje opravi skupščina zdravstvene skupnosti, pri čemer upošteva enotno dogovorjene zneske participacije v SR Sloveniji za enotni program zdravstvenega varstva.
79.	člen
K stroškom za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke navedene v 75. členu tega sporazuma ne prispevajo (popolne oprostitve);
1.	predšolski in šoloobvezni otroci, šolska mladina v srednjem in usmerjenem izobraževanju ter redni študentje višjih in visokih šol;
2.	borci NOB pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943, vojaški invalidi, imetniki Partizanske spomenice, borci španske revolucionarne vojne 1936—1939, narodni heroji, odlikovanci z redom Karadjorjeve zvezde z meči, z Redom belega orla z meči in zlato medaljo Obilica, borci za severno mejo v letih 1918—1919, ter slovenski vojni dobrovoljci iz vojne 1912—1918;
3.	uživalci stalnih družbenih denarnih pomoči ter njihovi ožji družinski člani, ki jih preživljajo;
4.	upokojenci z varstvenim dodatkom in njihovi ožji družinski člani, ki jih preživljajo;
5.	občani, ki se zaradi prirojenih telesnih nepravilnosti ali trajne duševne bolezni ali drugega obolenja niso mogli usposobiti za delo, delovni invalidi, pri katerih je po posebnih predpisih ugotovljena najmanj 70-odstotna telesna okvara in civilne žrtve vojnega materiala, pri katerih je po posebnih predpisih ugotovljena najmanj 70-odstotna telesna okvara;
6.	kmetje, ki jim pristojni organ zmanjša katastrski dohodek za najmanj 20 °/o ali jih zdravstvena skupnost oprosti plačila prispevkov za zdravstveno varstvo. Oprostitev plačevanja participacije velja za eno leto po oprostitvi;
7.	začasno nezaposlene osebe, prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje, ki so upravičenci iz naslova
brezposelnosti in njihovi nepreskrbljeni ožji družinski člani, ki jih preživljajo;
8.	občani, za katere občinska zdravstvena skupnost ugotovi, da ne morejo prispevati k stroškom zdravstvenega varstva;
9.	uporabniki, ki uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva za primer nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo razen za zdravljenje posledic nesreče na poti na delo ali z dela.
80.	člen
K stroškom za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke ne prispevajo še (delne oprostitve);
1.	Ženske med nosečnostjo, porodom ter materinstvom do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti in v zvezi s kontracepcijo in sicer za:
—	kurativne preglede v dispanzerjih za žene.
2.	Borci NOB, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela v NOB priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1. 1. 1945 do 15. 5. 1945 za:
—	zdravila ob prevzemu v lekarni na recept,
—	preventivne in kurativne preglede v dispanzerju za borce ali v splošnih ambulantah;
—	zdraviliško zdravljenje.
3.	Občani, kadar zbolijo in se zdravijo zaradi nalezljivih bolezni in sicer za:
—	posebne prevoze, ki se zahtevajo po predpisih o zatiranju nalezljivih bolezni.
4.	Občani, kadar zbolijo in se zdravijo zaradi rakastih obolenj, sladkorne bolezni, mišičnih in živčno mišičnih obolenj ter duševnih bolezni, in sicer za:
—■. prevoze z reševalnimi vozili, ki jih odobri zdravnik.
5.	Občani, ki so stari nad 70 let in sicer za:
—	zdravila ob prevzemu v lekarni na recept,
—	prve kurativne preglede v splošnih ambulantah in dispanzerjih.
81.	člen
Uporabniki opredeljujejo naslednje oblike zdravstvenega varstva, ki jih plačajo v celoti sami:
1.	vsak neupravičen obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev;
2.	vsak pregled pri zdravniku — specialistu brez napotnice zdravnika, če je ta sicer predpisana,
3.	vsak prevoz z reševalnim vozilom ali posebnim prevoznim sredstvom, ki je opravljen na zahtevo uporabnika, pa ga zdravnik ne odobri;
4.	očala za osebe po dopolnjenem 15 letu starosti, ki se ne šolajo, redno ne študirajo ali se ne usposabljajo za delo, oziroma, če ta pravica ne izvira iz enotnega programa;
5.	lasuljo zaradi močneje izražene trajne plešavosti, ki ni travmatskega izvora;
6.	ojačevalni aparat za sluh in kontaktna stekla za osebe po dopolnjenem 15. letu starosti, ki se ne šolajo, redno ne študirajo, ali se ne usposabljajo za delo, če jim ni nujno potreben za opravljanje poklica, oziroma če ta pravica ne izvira iz enotnega programa,
7.	zdravljenje akutnega opoja z alkoholom zaradi streznitve;
8.	neobvezna cepljenja;
9.	kozmetične operacije, ki niso v zvezi s predhodno boleznijo ali poškodbo.
Uporabniki plačajo v celoti sami tudi tiste zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke v okviru pravic iz zdravstvenega varstva opredeljene v 10. členu tega sporazuma, za katere se ne združujejo sredstva niti v organizaciji združenega dela niti v zdravstvenih skupnostih, kakor tudi če ne uveljavljajo zdravstvenega varstva pod pogoji in na način, kot to določa samoupravni splošni akt zdravstvene skupnosti.
VIII.	NADZOR NAD URESNIČEVANJEM PRAVIC IN OBVEZNOSTI
82.	člen
Uporabniki izvajajo v zdravstveni skupnosti samoupravni, strokovni in finančni nadzor nad uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega varstva, določenih s tem sporazumom, ter nad uporabo združenih sredstev za uresničevanje teh pravic.
83.	člen
Samoupravni nadzor opravlja odbor samoupravnega nadzora zdravstvene skupnosti.
Strokovni nadzor nad uveljavljanjem pravic iz tega sporazuma opravlja posebna strokovna komisija, ki jo imenuje skupščina zdravstvene skupnosti.
Finančni nadzor nad uporabo sredstev zdravstvene skupnosti opravlja poleg organa samoupravnega nadzora tudi komisija za menjavo dela pri zdravstveni skupnosti.
84.	člen
Posebna strokovna komisija nadzira zlasti:
—	upravičenost uveljavljanja pravic, kadar to predlaga odbor samoupravnega nadzora ali organizacije združenega dela,
—	način dela posamezne zdravstvene organizacije združenega dela, njene organizacijske enote ali zdravnika, kadar uporabniki ugovarjajo ali dajejo nanj pripombe.
85.	člen
Zdravstvena skupnost ali organizacije združenega dela z njenega območja izvajajo organiziran nadzor nad zadržanostmi od dela, ki so pravice po tem sporazumu, da se onemogočijo zlorabe in neopravičeno prejemanje nadomestil osebnega dohodka.
O oblikah in načinu izvajanja nadzora se dogovorijo zdravstvene skupnosti in organizacije združenega dela.
IX.	EVIDENCE S PODROČJA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
86.	člen
Zdravstvena skupnost se v sporazumu o svobodni menjavi dela dogovori z izvajalci zdravstvenega varstva za tako evidenco, ki omogoča tekoče spremljanje uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva.
Dogovorjena evidenca je podlaga za planiranje zdravstvenega varstva in za združevanje potrebnih sredstev, namenjenih uresničevanju teh pravic, kakor tudi za nadzor nad njihovim uveljavljanjem.
87.	člen
Iz evidence zdravstvenih storitev mora biti razvidna:
1.	oblika zdravstvenega varstva
—	za vrste pravic in storitev, ki jih uporabniki uresničujejo prek Zdravstvene skupnosti Slovenije,
—	za vrste pravic in storitev, ki jih uporabniki uresničujejo prek Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto,
—	za vrste pravic in storitev, ki jih uporabniki uresničujejo v občinski zdravstveni skupnosti;
2.	količina
—	število pregledov,
—	število storitev (F oziroma K-F),
—	število novih primerov in število oskrbnih dni pri bolnišničnem in zdraviliškem zdravljenju,
—	število pregledov in storitev zobnega zdravljenja in število zobotehničnih del,
—	število in vrsta ortopedskih, očesnih in slušnih pripomočkov;
3.	vrednost	•
—	storitev (F oz. K-F),
—	ločeno za medicinski in nemedicinski del oskrbnega dne pri bolnišničnem in zdravniškem zdravljenju,
—	posebej zaračunljivi material, draga zdravila in tuje storitve,
—	ortopedskih, očesnih in slušnih pripomočkov po dogovorjenih cenah.
88.	člen
Izvajalci zdravstvenega varstva morajo v obračunu zdravstvenih storitev zdravstveni skupnosti prikazati tudi prispevek uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva.
Kadar uporabniki prispevajo k stroškom zdravstvenih storitev in izvajalci zdravstvenega varstva izstavijo poseben obračun, morajo kopijo obračuna storitve vročiti tudi uporabniku. Bolnišnice, zdravilišča in inštituti morajo v vsakem primeru uporabniku vročiti dvojnik računa. Iz računa morajo biti razvidni stroški zdravljenja po količini. in vrednosti ter prispevek uporabnika k stroškom zdravstvenega varstva.
Izvajalci zdravstvenega varstva morajo voditi evidenco o plačilu prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
89.	člen
Do spremembe sistema zbiranja sredstev za zdravstveno varstvo se uporablja zakon o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Ur. list SFRJ, št. 36/75 in 33/76).
90.	člen
Uporabniki, ki na dan, ko se začne uporabljati ta samoupravni sporazum, uživajo pravice do zdravstvenega varstva, pridobljene po predpisih, ki so veljali do tega dne, uživajo od tega dne dalje te pravice po določilih tega samoupravnega sporazuma, če je to zanje ugodnejše, sicer pa po dosedanjih predpisih. Enako velja za že dospele pravice, ki še niso bile uresničene.
91.	člen
Uporabniki, ki po določilih tega samoupravnega sporazuma ne izpolnjujejo več predpisanih pogojev za pravice, ki so jim bile priznane po prejšnjih predpisih, še nadalje uživajo te pravice, kakor da izpolnjujejo pogoje, predpisane s tem sporazumom.
92.	člen
Skupščina zdravstvene skupnosti najkasneje v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega samoupravnega sporazuma sprejme samoupravne splošne akte, ki so potrebni za njegovo izvajanje.
Dokler skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije ne bo opredelila indikacij za zdraviliško zdravljenje, zobno protetična dela, protetična in ortotična sredstva, očesne pripomočke in slušne aparate s standardi za materiale in najkrajši roki uporabnosti posameznih izdelkov, sredstev in pripomočkov, se začasno uporabljajo:
—	pravilnik o pogojih in načinu pošiljanja zavarovanih oseb na zdravljenje v naravna zdravilišča (Ur. list SRS, št. 33/72 in 35/72),
—	pravilnik o vrstah indikacij, standardih za material in o rokih trajanja, za zobno protetično pomoč in protetična sredstva (Ur. list SRS, št. 45/70),
—	pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za material in o rokih trajanja za protetična in ortotična sredstva in sanitarne priprave (Ur. list SRS, št. 45/70),
—	pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih- za materiale in rokih trajanja očesnih pripomočkov (Ur. list SRS, št. 45/70),
—	pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za material in rokih trajanja slušnih pripomočkov in pripomočkov za omogočanje glasnega govora (Ur. list SRS. št. 45/70).
Dokler ne bodo sprejeti akti iz prvega odstavka tega člena, se glede opredelitve osnove za nadomestilo osebnega dohodka uporabljajo ustrezna določila samoupravnega sporazuma o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 1/76).
93.	člen
Pravico uporabnikov do zdravil in kontracepcijskih sredstev ureja do nadaljnjega pravilnik o predpisovanju in izdajanju zdravil ter o evidenci (Ur. list SFRJ, št. 58/73) v zvezi s pravilnikom o predpisovanju, izdajanju in plačevanju zdravil, ki se predpisujejo v breme skupnosti zdravstvenega zavarovanja v SR Sloveniji (Urv list SRS, št. 2/74).
Indikacije za dietetične preparate opredeli skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije na predlog svojega zdravstvenega sveta.
94.	člen
Ta sporazum začne veljati, ko ga sprejme skupščina zdravstvene skupnosti po delegatih v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev in se objavi v uradnem glasilu, uporablja pa se od 1. 5. 1978.
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sporazum, preneha veljati na območju zdravstvene skupnosti samoupravni sporazum o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja (Ur. list SRS, št. 3/76).
Samoupravne sporazume so sprejele skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti:
Črnomelj v. zboru uporabnikov in izvajalcev dne 2. 2. 1978,
Krško v zboru izvajalcev dne 30. 1. 1978 in zboru uporabnikov dne 6. 3. 1978,
Metlika v zboru uporabnikov in izvajalcev dne 31. 1. 1978,
Novo mesto v zboru izvajalcev dne 7. 2. 1978 in zboru uporabnikov dne 10. 3. 1978,
Trebnje v zboru uporabnikov in izvajalcev dne
1.	2. 1978.
Občinska zdravstvena skupnost Črnomelj
J	Predsednik skupščine
Anton Horvat, inž. l.r. Občinska zdravstvena skupnost Krško
Predsednik skupščine Kristjan Pavliha 1. r. Občinska zdravstvena skupnost Metlika
Predsednik skupščine Peter Štefanič 1. r.
Občinska zdravstvena skupnost Novo mesto Predsednik skupščine Roman Celesnik 1. r.
Občinska zdravstvena skupnost Trebnje
Predsednik skupščine
Tomaž Povšič L r.
LISTA PRISPEVKOV
uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (78. člen sporazuma)
Uporabniki zdravstvenega varstva prispevajo k stroškom za naslednje zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke:	,
din
1.	za prvi pregled v splošnih in obratnih
ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	20
2.	za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev, ker bolnik zaradi svojega zdravstvenega
stanja ne more priti sam na pregled v zdravstveno organizacijo	združenega dela	60
3. za zobozdravstvene storitve ter pripomočke, in sicer:
—	za prvi pregled pri stomatologu — specialistu	20
—	za vsak rentgenski posnetek zob	5
—	za vsako	zalivko	20
—	za polno	kovinsko prevleko	150
—	za vse ostale	prevleke	180
—	za inlay	nazidek	100
—	za vsako	krono	220
—	za vsak člen	v mostovni konstrukciji	100
—	za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ah krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi
—	za začasno prevleko ali člen v začasnem
mostičku	45
—	za gred, opornico ah jahača	120
—	za vsako totalno protezo	320
—	za vsako	parcialno protezo	400
—	za vsako	začasno protezo	300
—	za vsako	bazo kovinske proteze	350
—	za snemni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših	od 18 let	350
—	za vsak fiksni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let	500
— za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo	50
4.	za vsak prvi pregled pri zdravniku-spe-cialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta
ni predpisana	50
5.	za vsak RTG posnetek	5
6.	za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu — na dan, razen za storitve iz
enotnega programa zdrav, varstva	30
7.	za celokupne medicinske storitve med odo-
brenim zdravljenjem v naravnem zdravilišču na ambulantni način	150
8.	za prvi prevoz z reševalnimi vozili in po-
sebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga odredi ali potrdi zdravnik, v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	60
9.	za zdravilo, pomožni in sanitetni material
ob prevzemu v lekarni na recept	15
10.	za kontracepcijska sredstva	100
11.	za proteze, ortotične pripomočke, aparat
za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez 150
12.	za nepodložene usnjene rokavice, estetske
rokavice za protezo in navleke za krn po amputaciji	150
13.	za ortopedske čevlje	-	300
14.	za	kilni pas	150
15.	za	berglje	30
16.	za	očala	40
17.	za	kontaktna	stekla	90
18.	za	očesno protezo	100
19.	za lasulje zaradi trajno izražene plešavosti travmatskega izvora	90
20.	za ojačevalni slušni aparat	150
21.	za aparat za omogočanje glasnega govora 200
22.	za ponovno umetno prekinitev nosečnosti,
kadar ni medicinsko indicirana	250
V smislu te liste se razume pod pojmom:
1.	»dom« bolnikova nastanitev v kraju njegovega stalnega ali začasnega prebivališča ali tudi dijaški in študentski dom ter socialni zavod;
2.	»bolnišnica« splošne bolnišnice, specialne bolnišnice in klinične bolnišnice;
3.	»specialni zavod« zavod za rehabilitacijo, zavod za slušno in govorno prizadete osebe ipd;
4.	pod pojmom prvi pregled iz te alinee je razumeti vsak prvi obisk pri vsakem zdravniku ali prvi obisk zaradi novega obolenja oziroma recidiva, ko je bilo zdravljenje zaključeno;
5.	»dnevni prispevek za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni ali večkratni oskrbi« tako, da se ob neposrednem prehodu iz oskrbe ene od naštetih zdravstvenih organizacij združenega dela v oskrbo druge seštevajo oskrbni dnevi za ugotovitev opredeljenega najdaljšega možnega trajanja prispevajo k stroškom.
Na podlagi 78. člena tega sporazuma skupščina zdravstvene skupnosti vsako leto uskladi listo prispevkov uporabnikov z gibanji stroškov zdravstvenega varstva, pri čemer upošteva določilo 23. čfena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
. LJUBLJANA 6S3.
Na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2-73/76) ter 46. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 39. seji zbora združenega dela dne 29. decembra 1977 in na 40. seji zbora občin dne 29. decembra 1977 sprejela
SKLEP
o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Zveze samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom mesta Ljubljane
1
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Zveze samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom mesta Ljubljane.
2
Ta sklep velja takoj.
St. 22-2/77
Ljubljana, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r
684.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter v skladu z 42. členom odloka o Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 33/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 1. seji dne 18. aprila 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi urbanistične dokumentacije, ki ponazarja predlog spremembe in dopolnitve generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane — za razširitev zazidalnih otokov MS 11 Zalog in MS 105 — stari Zalog ter spremembo namembnosti površin na območju MM 7
1
Javno se razgrne urbanistična dokumentacija, ki ponazarja predog spremembe in dopolnitve GUP (Glasnik št. 6/66) za razširitev zazidalnih otokov MS 11 Zalog in MS 105 — Stari Zalog ter spremembo namembnosti površin na območju MM 7.
2
Dokumentacijo iz prve točke tega sklepa je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod po št. projekta 2394 v aprilu 1978.
3
Navedena dokumentacija bo z dnem objave sklepa v Uradnem listu SRS 30 dni javno razgrnjena v atriju Magistrata, Mestni trg 1, v prostorih Skupščine
občine Ljubljana MostePolje, Proletarska 1 ter v prostorih krajevne skupnosti Zalog, Agrokombinatska 2 zaradi zbiranja pripomb občanov in organizacij.
Rok za pripombe poteče zadnji dan razgrnitve.
St. 450/1-78
Ljubljana, dne 18. aprila 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Albin Vengust 1. r.
685.
Na osnovi določil zakona o združenem delu ter samoupravnih sporazumov o ustanovitvi občinskih izobraževalnih skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana, sklepajo skupščine teh skupnosti ter delovna skupnost skupne službe izobraževalnih skupnosti Ljubljane
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o medsebojnih razmerjih, pravicah, obveznostih in odgovornostih med izobraževalnimi skupnostmi, v
Ljubljani in delovno skupnostjo skupne službe izbraževalnih skupnosti Ljubljane
1.	člen
Z namenom, da se zagotovi učinkovita in kvalitetna strokovna priprava gradiv, enotna metodologija pri reševanju skupnih zadev, kadrovska in finančna racionalizacija, imajo občinske in mestna izobraževalna skupnost v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj) skupno službo, ki je samoupravno organizirana v delovno skupnost.
2.	člen
Naziv skupne službe je: Skupna služba izobraževalnih skupnosti Ljubljane. Sedež skupne službe je v Ljubljani, Resljeva 14.
3.	člen
Skupna služba je družbeno pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu in tem samoupravnem sporazumu.
Na delavce delovne skupnosti skupne službe se ne morejo prenašati zadeve, o katerih odločajo samoupravni organi izobraževalnih skupnosti Ljubljahe. Skupna služba nima pooblastil v pravnem prometu.
4.	člen
Delovna skupnost skupne službe bo za samoupravne organe občinske in mestne izobraževalne skupnosti v Ljubljani opravljala zlasti naslednje naloge:
A.	Analizirala in pripravljala gradiva v zvezi s sistemskimi vprašanji razvoja vzgoje in izobraževanja.
V ta namen:
— Pripravlja gradiva za potrebe ustanoviteljev v zvezi z usklajevanjem sistema in načrtovanjem razvoja usmerjenega izobraževanja.
— Proučuje razvoj samoupravnih odnosov na področju osnovnega in usmerjenega izobraževanja in predlaga rešitve, ki pomenijo doprinos k razvoju delegat-
skih odnosov, k racionalizaciji dela in h kvalitetnejši vsebini dela na področju vzgoje in izobraževanja.
— Pripravlja osnutke planov na področju vzgoje in izobraževanja in poročila o njihovi realizaciji.
— Izdeluje osnutke instrumentarija za oblikovanje cen vzgojnoizobraževalnih storitev.
— Analizira strukturo cene vzgojnoizobraževalnih storitev.
— Pripravlja osnutek programov investicij oziroma investicijskega vzdrževanja objektov vzgojnoizobraževalnih organizacij.
— V skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki in sklepi ustanoviteljev skrbi za izvajanje te politike v vzgojnoizobraževalnih organizacijah.
— Analizira zaključne račune vzgojnoizobraževalnih organizacij.
— V skladu z interesi in potrebami uporabnikov vzgojnoizobraževalnih storitev analizira učne programe in pripravlja predloge za njihovo uskladitev s potrebami družbenega razvoja.
— V sodelovanju z Zavodom za šolstvo SRS, OE Ljubljana pripravlja poročila o realizaciji programov vzgojnoizobraževalnih organizacij ter na podlagi teh ugotovitev predlaga oblike in poti za racionalizacijo dela in uvajanja tehnoloških izboljšav v vzgojnoizo-braževalnem procesu.
— Pripravlja gradiva in predlaga oblike za uresničevanje javnosti dela ustanoviteljev.
— Sodeluje s planskoanalitičnimi službami drugih samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti.
B.	Finančnoračunovodske naloge:
— Spremlja priliv in realizacijo sredstev ustanoviteljev in o tem izdeluje ustrezna poročila.
— Izračunava osnutke standardov in normativov za finančno vrednotenje elementov cen vzgojnoizobraževalnih storitev.
— Izračunava osnutke letnih finančnih načrtov in pripravlja osnutke zaključnih računov za ustanovitelje in za delovno skupnost skupne službe.
— Spremlja in vodi evidenco o sprejetih finančnih obveznostih in porabi sredstev po posameznih izobraževalnih skupnostih in vzgojnoizobraževalnih organizacijah.
— Opravlja naloge, ki jih določa zakon o knjigovodstvu.
— Sestavlja periodične obračune za ustanovitelje in za delovno skupnost skupne službe.
— Spremlja predpise s področja finančnega poslovanja in jih upošteva pri svojem delu.
— Mesečno obračunava osebne dohodke delavcev v skupni službi.
C.	Splošne določbe
— Pripravlja osnutke, teze in osnove za samoupravne akte, predpise, pogodbe in druge akte za potrebe ustanoviteljev, vzgojnoizobraževalnih organizacij in delovne skupnosti skupne službe.
— Izvaja tehnična in administrativna opravila za potrebe skupščin, izvršnih odborov ter komisij, odborov in drugih delovnih teles samoupravnih organov ustanoviteljev in za delovno skupnost skupne službe.
5.	člen
V skladu z opredeljenimi nalogami ter s ciljem doseči optimalne rezultate pri opravljanju skupnih del in nalog, za opravljanje katerih je skupna služba usta-
novi j ena, opravljajo delavci v delovni skupnosti skupne službe naslednje skupine nalog:
— Sistemske in analitske naloge
— Finančnoračunovodske naloge
— Splošne naloge
Opis teh nalog in temeljni pogoji za njihovooprav-Ijanje so podrobno opredeljeni v prilogi, ki je sestavni del tega samoupravnega sporazuma.
Naloge, ki so opredeljene v prilogi tega samoupravnega sporazuma opravlja 13 delavcev skupne službe. Vse morebitne spremembe, ki izhajajo iz večjega ali manjšega obsega nalog se določijo z letnim delovnim programom skupne službe.
6.	člen
Skupna služba ne sme opravljati storitev izven programa dela proti plačilu za druge.
Če skupna služba iz utemeljenih razlogov ne more sama pravočasno in kakovostno opraviti določene naloge iz programa dela, sme takšno nalogo poveriti s pogodbo o delu specializirani organizaciji ali posameznim strokovnjakom, vendar ostane odgovorna za izvedbo te naloge.
7.	člen
Delo skupne službe vodi, vodja skupne službe. Ta je za delo skupne službe odgovoren skupščinam izobraževalnih skupnosti Ljubljane.
V skladu s sklepi skupščin in izvršnih odborov skupščin ustanoviteljev usmerja delo skupne službe predsednik izvršnega odbora skupščine Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana.
8.	člen
Vodjo skupne službe imenuje in razrešuje skupščina Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana v soglasju s Skupščino mesta Ljubljane.
Vodjo skupne službe se imenuje za dobo 4 let in je po izteku tega obdobja lahko ponovno imenovan.
9.	člen
Delavci v delovni skupnosti skupne službe urejajo svoje medsebojne pravice in obveznosti v združenem delu s samoupravnim sporazumom, ki mora biti v skladu s tem samoupravnim sporazumom, statuti ustanoviteljev, njihovimi nalogami ter z naravo dela, ki jo ustanovitelji opravljajo.
Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v delovni skupnosti skupne službe sprejme delovna skupnost' skupne službe v soglasju z izvršnim odborom skupščine Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana.
10.	člen
Skupno službo zastopa vodja skupne službe.
11.	člen
Delovna skupnost skupne službe se vključuje v dohodkovne odnose na podlagi svobodne menjave dela z ustanovitelji preko Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana.
12.	člen
Delavci delovne skupnosti skupne službe pridobivajo dohodek v odvisnosti od obsega in uspešnosti opravljenih nalog' in zadolžitev in v odvisnosti od svojega prispevka k ustvarjanju ustreznih strokovnih osnov za uspešno delovanje samoupravnih organov ustanoviteljev.
Celotni prihodek delovne skupnosti skupne službe je neposredno odvisen od rezultatov svobodne menjave dela v okviru ustanoviteljev, za katere skupna služba opravlja svoje storitve.
13.	člen
Delavci delovne skupnosti skupne službe samostojno razporejajo celotni prihodek in razporejajo dohodek po sprejetih obveznostih ter po določbah svojega letnega in razvojnega plana.
14.	člen
V	okviru celotnega prihodka pridobivajo delavci delovne skupnosti skupne službe tudi sredstva za kritje materialnih stroškov.
Z letnim planom, ki ga sprejmejo delavci skupne službe in potrdi izvršni odbor skupščine mestne izobraževalne skupnosti se opredeli vrsta in višina teh stroškov.
V	celotnem prihodku skupne službe niso vključena sredstva za razširjeno podlago dela, vključena pa so sredstva za enostavno reprodukcijo oziroma za obnovo in modernizacijo opreme in delovnih sredstev.
15.	člen
V	skladu z delitvijo dela in sprejetimi obveznostmi skupne službe omogočajo, da delavci delovne skupnosti skupne službe, v okviru sprejetih letnih in srednjeročnih planov, upravljajo z delovnimi sredstvi in razpolagajo s celotno amortizacijo delovnih sredstev in prostorov.
Potrebna sredstva za širjenje materialne podlage dela delavcev skupne službe določajo na predlog skupne službe ustanovitelji s planom ali s posebnimi samoupravnimi sporazumi.
16.	člen
Delavci skupne službe pridobivajo dohodek na osnovi:
1.	vrste, obsega in kvalitete opravljenega dela za potrebe ustanoviteljev,
2.	uspešnosti dela delavcev v skupni službi, ki se odraža v kvalitetnejšem delovanju ustanoviteljev.
17.	člen
Po določbi predhodnega člena, točke 1., delavci delovne skupnosti skupne službe s planom določijo višino prihodkov, v katere so vključeni materialni stroški poslovanja, vrednost dogovorjenih osebnih dohodkov in prejemki sklada skupne porabe po določilih splošnega akta.
Plan prihodkov skupne službe sprejemajo ustanovitelji preko letnega finančnega načrta mestne izobraževalne skupnosti.
Po določbi predhodnega člena, točke 2. ugotavljajo delavci skupne službe in ustanovitelji, prek izvršnega odbora skupščine mestne izobraževalne skupnosti, ob periodičnih in zaključnem računu uspešnost poslovanja skupne službe.
Izvršni odbor skupščine mestne izobraževalne skupnosti lahko, na podlagi ugotovitve o obsegu in kvaliteti opravljenih nalog skupne službe, predlaga spremembo finančnega načrta skupne službe.
18.	člen
Delavci delovne skupnosti skupne službe razporejajo svoj dohodek po samoupravnem sporazumu in ugotavljajo čisti dohodek.
! Cesti dohodek razporejajo za osebne dohodke in skupno porabo.
19.	člen
Delitev sredstev za sebne dohodke mora v okviru delovne skupnosti skupne službe temeljiti na uspešnosti dela posameznikov ter na opredelitvi meril, ki upoštevajo obseg, zahtevnost in kakovost opravljenega dela, prispevek k ustvarjanju poslovne uspešnosti skupne službe kot celote te prispevek k uspešnosti delovanja ustanoviteljev, s čimer se zagotavlja uresničitev načela delitve po delu.
20.	člen
Delovna skupnost skupne službe ima svoj statut, ki ga sprejme zbor delovne skupnosti skupne službe v soglasju z izvršnim odborom skupščine Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana.
21.	člen
Ustanovitelji skupne službe in delovna skupnost skupne službe se obvezujejo, da bodo spoštovali določbe tega samoupravnega sporazuma.
Izvajanje določb tega sporazuma spremlja izvršni odbor skupščine mestne izobraževalne skupnosti in o tem najmanj enkrat letno poroča izvršnim odborom skupščin občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani.
Spore v zvezi z uveljavljanjem določb tega sporazuma bodo ustanovitelji urejali sporazumno, če sporazum ne bo dosežen pa pristojno sodišče združenega dela.
22.	člen
Delovna skupnost skupne službe preneha z delom, ko ustanovitelji odločijo o njenem prenehanju.
Za obveznosti delovne skupnosti, ki preneha, odgovarjajo solidarno vsi ustanovitelji.
23.	člen
Ta sporazum začne veljati, ko ga v enakem besedilu sprejmejo skupščine ustanoviteljev in zbor delavcev delovne skupnosti skupne službe in ko ga podpišejo pooblaščene osebe.
Ta samoupravni sporazum se lahko spremeni oziroma dopolni po enakem postopku kot je bil sprejet.
24.	člen
S sprejetjem tega samoupravnega sporazuma preneha veljati dosedanja organiziranost skupne službe izobraževalnih skupnosti Ljubljane.
25.	člen
Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS.
Sprejeto na seji skupščine izobraževalne skupnosti Ljubljana Bežigrad 12. 12. 1977
Predsednik skupščine občinske
izobraževalne skupnosti Ljubljana Bežigrad
Rado Mlakar 1. r.
Sprejeto na seji skupščine izobraževalne skupnosti Ljubljana Center 15. 12. 1977
Predsednik skupščine občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Center Milan Fabjančič 1. r.
Sprejeto na seji skupščine izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje 21. 12. 1977
Predsednik skupščine občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje Slavko Pnš 1. r.
Sprejeto na seji skupščine izobraževalne skupnosti Ljubljana Šiška 19. 12. 1977
Predsednik skupščine občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Šiška Kristan Hauptman 1. r.
Sprejeto na seji skupščine izobraževalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik 15. 12. 1977
Predsednik skupščine občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik Marija Stanič 1. r.
Sprejeto na seji skupščine Mestne izobraževalne skupnosti 27. 12. 1977
Predsednik skupščine mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana Majda Poljanšek 1. r.
Sprejeto na seji zbora delovne skupnosti skupne službe 12. 12. 1977
Predsednik zbora delovne skupnosti skupne službe Mojca Lesar 1. r.
686.
Na podlagi 53. člena ustave SRS in 8. in 37. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) sklepajo samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi zveze samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom mesta Ljubljane
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Delovni ljudje in občani organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah, v krajevnih skupnostih ter delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lasti občanov, ustanovijo prek občinskih skupnosti za varstvo pred požarom zvezo samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom mesta Ljubljane (v nadaljnem besedilu: zveza skupnosti), z namenom, da v njej po načelih vzajemnosti in solidarnosti z vsklajevanjem in spodbujanjem zagotovijo enotno politiko in enotne
ukrepe na področju požarnega varstva v Ljubljani, čimboljšo organizacijo varstva pred požarom in drugimi elementarnimi nezgodami, preventivno vzgojo delovnih ljudi in občanov, skupno načrtovanje varstva pred požarom in enotno financiranje požarno varstvene dejavnosti v Ljubljani, ter da pospešijo razvoj družbene samozaščite na tem področju.
2.	člen
Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občin Ljubljane so podpisnice samoupravnega sporazuma o ustanovitvi zveze skupnosti za varstvo pred požarom mesta Ljubljane in so odgovorne za njegovo izvajanje.
3.	Sen
Zveza skupnosti je pravna oseba, s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi zakonu, tem sporazumu in statutu.
4.	člen
Naloge zveze skupnosti so:
—	usklajuje letne in srednjeročne načrte varstva pred požarom občinskih skupnosti,
—	sprejema v skladu z načrti občinskih skupnosti razvojne in letne programe požarnega varstva v mestu Ljubljana,
—	povezuje občinske 'skupnosti za varstvo pred požarom z namenom, da zagotovi enoten sistem protipožarne preventive in represive oziroma gasilske dejavnosti na območju mesta Ljubljane,
—	skrbi za uspešno izvrševanje nalog GB, financira dogovorjene skupne naložbe in strokovno vzgojo,
—	sprejema letne in srednjeročne programe dela ter finančni načrt Gasilske brigade, potem, ko je dobila soglasje občinskih skupnosti,
—	predlaga Skupščini mesta Ljubljane sprejem ustreznih predpisov s področja požarnega varstva,
—	predlaga enotna merila in kriterije za financiranje požarne varnosti v mestu Ljubljani,
—	spodbuja in pospešuje samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje na področju varstva pred požarom,
—	skrbi za utrjevanje samoupravljanja in uveljavljanje organiziranega družbenega vpliva na področju požarne varnosti.
5.	člen
Mandat skupščine zveze skupnosti in njenih organov je 4 leta.
6.	člen
Delo zveze skupnosti je javno.
Zveza skupnosti obvešča delovne ljudi o svojem delu po njihovih delegatih v skupščini in njenih organih, pa tudi preko sredstev javnega obveščanja ali na drug primeren način.
S statutom se podrobneje uredi uresničevanje načela javnosti dela zveze skupnosti.
II. UPRAVLJANJE IN ORGANIZACIJA ZVEZE SKUPNOSTI
7.	člen
Organi zveze skupnosti so:
—	skupščina
—	izvršni odbor	^
—	odbor za samoupravni nadzor
—	drugi organi, ki jih določa statut skupnosti.
Organi zveze skupnosti lahko za izvajanje posameznih nalog ustanove občasne organe.
8.	člen
Najvišji organ upravljanja zveze skupnosti je skupščina zveze. Skupščina zveze skupnosti šteje 40 delegatov in ima dva zbora:
—	zbor uporabnikov, ki šteje 25 delegatov in ga sestavlja po 5 delegatov iz ustreznih zborov občinskih SIS,
—	zbor izvajalcev, ki šteje 15 delegatov in ga sestavljajo po 3 delegati iz ustreznih zborov občinskih SIS.
Skupščina ima predsednika in namestnika. Predsednik predstavlja zvezo skupnosti.
Vsak zbor ima predsednika zbora, ki ga volijo delegati na seji zbora.
9.	člen
Izvršni odbor skupščine ima predsednika, podpredsednika in 12 članov.
Predsednik, podpredsednik in najmanj polovica članov izvršnega odbora mora biti izvoljenih iz vrst delegatov, preostali člani se izvolijo iz vrst družbenopolitičnih organizacij in strokovnh delavcev.
10.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem politike sprejete v zvezi skupnosti nad uveljavljanjem pravic in obveznosti, nad trošenjem sredstev ter nad delovanjem organov zveze skupnosti in njenih strokovnih služb, opravlja odbor za samoupravni nadzor. Odbor za samoupravni nadzor ima predsednika in 4 člane, ki se imenujejo izmed delegatov ustanoviteljic, ki niso delegati v drugih organih zveze skupnosti.
III.	POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI ORGANOV UPRAVLJANJA
11.	člen
Skupščina zveze skupnosti:
—	sprejema statut zveze skupnosti, poslovnik o delu zveze skupnosti in druge splošne akte,
—	sprejema finančni načrt in zaključni račun zveze skupnosti,
—	določa načela in merila delitve ter uporabe sredstev, s katerimi razpolaga ter sprejema načrt razdelitve sredstev,
—	voli predsednik? in podpredsednika zveze skupnosti, predsednika in člane izvršnega odbora, in druge organe, ki jih določa statut,
.— predlaga Skupščini mesta Ljubljane sprejem predpisov in tehničnih normativov s področja požarne varnosti,
—	sprejema razvojne in letne načrte varstva pred požarom mesta Ljubljane,
—	določa merila in kriterije za financiranje požarnega varstva,
—	odloča o najemanju posojil za zvezo skupnosti in načinu odobravanja kreditov iz lastnih sredstev,
—	sklepa samoupravne sporazume o združevanju sredstev za uresničevanje in financiranje programa zveze skupnosti,
—	organizira izvajanje strokovnih nalog in opravil za zvezo skupnosti,
—	izvaja druge naloge določene z ustavo, zakoni, tem sporazumom, statutom in drugimi samoupravni- * mi akti ter po pooblastilih občinskih skupnosti za varstvo pred požarom.
12.	člen
Skupščina odloča ha skupnem zasedanju obeh zborov, seja je sklepčna, če je navzočih več kot polovica delegatov vsakega zbora.
Odločitev je sprejeta, če je za predlog glasovala večina delegatov.
O odločitvah, ki so bistvenega pomena za zvezo skupnosti odločata oba zbora enakopravno in morajo biti sprejete v enakem besedilu v obeh zborih.
Zadeve takšnega pomena so:
—	statut in drugi splošni akti skupščine
—	razvojni in letni program dela
—	finančni načrt in zaključni račun
—	določanje nač*?! in meril delitve ter uporabe sredstev s katerimi razpolaga.
Če odločitev o vprašanjih iz prejšnjega odstavka ni sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih, se prične vsklajevalni postopek med zboroma. Če se tudi v vsklajevalnem postopku ne doseže soglasje, lahko SML na predlog IS začasno uredi to vprašanje, vendar ne več kot za eno leto.
>	13. člen
Izvršni odbor skupščine zveze skupnosti:
—	uresničuje odločitve ter sklepe skupščine,
—	skrbi za izvajanje programov zveze skupnosti ter aktov, ki jih je sprejela skupščina,
—	oblikuje predloge statuta, družbenih dogovorov, splošnih aktov, programa dela, finančnega načrta in žald j učnega računa ter poročila o delu organov in služb zveze skupnosti in jih predlaga skupščini v razpravo in sprejem,
—	skrbi za izvrševanje finančnega načrta,
—	usmerja delo služb, ki opravljajo določene naloge za potrebe zveze skupnosti,
—	obravnava predloge, pobude in mnenja gasilskih organizacij in njihovih organov,
—	ustanavlja občasne delovne skupine in imenuje njihovo sestavo,
—	poroča skupščini o svojem delu,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina.
14.	člen
Izvršni odbor mora najmanj dvakrat letno poročati skupščini skupnosti o svojem delu.
15.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem politike sprejete v zvezi skupnosti opravlja odbor za samoupravnih nadzon.
Odbor za samoupravni nadzor opravlja zlasti naslednje naloge:
—	nadzor nad izvajanjem politike, ki jo je sprejela zveza skupnosti,
—	nadzor nad uveljavljanjem pravic in obveznosti zveze skupnosti,
—	nadzor nad trošenjem sredstev in nad delovanjem organov zveze skupnosti in strokovne službe.
16.	člen
Zveza skupnosti ima svoj statut, s katerim se natančneje opredeli organizacija in delo zveze skupno-
sti, volitve, mandat, sestava ter delovno področje organov zveze skupnosti.
Statut sprejme skupščina zveze skupnosti, soglasje pa da Skupščina mesta Ljubljane.
IV.	FINANCIRANJE ZVEZE SKUPNOSTI
17.	člen
Podpisnice tega sporazuma s samoupravnim sporazumom zagotovijo zvezi skupnosti za varstvo pred požarom mesta Ljubljane sredstva za izvajanje sprejetega programa dela.
Iz teh sredstev se krijejo tudi poslovni stroški za delovanje zveze skupnosti.
18.	člen
Sredstva za delo in vzdrževanje Gasilske brigade Ljubljana, ki opravlja naloge varstva pred požarom na območju občin Ljubljane, za dogovorjene skupne naložbe in strokovno vzgojo zagotavljajo zvezi skupnosti, občinske skupnosti s samoupravnim sporazumom sklenjenim na podlagi sprejetega programa dela.
19.	člen
Druga sredstva so lahko tudi:
—	sredstva, ki jih dobi skupnost za izvedbo dodatnih nalog ali za posebne namene,
—	dotacije in druga sredstva.
Sredstva, ki jih dobi zveza skupnosti za posebne namene, se uporabljajo v skladu s temi nameni.
20.	člen
Za opravljanje strokovnih, admnistrativnih, tehničnih in finančnih nalog za skupščino in njene organe, lahko skupščina na predlog izvršnega odbora ustanovi strokovno službo.
V.	KONČNE DOLOČBE
21.	člen
Samoupravni sporazum se lahko spremeni oziroma dopolni po postopku, ki velja za njegovo sklenitev oziroma sprejem. Spremembe oziroma dopolnitve lahko predlaga katerikoli od podpisnic tega samoupravnega sporazuma.
22.	člen
Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga podpiše vseh pet samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom občin Ljubljane, sprejme skupščina zveze skupnosti in da nanj soglasje Skupščina mesta Ljubljane.
23.	člen
Sporazum se objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 27. decembra 1977.
Zveza samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom mesta Ljubljane Predsednik
Janez Urbanija, inž. 1. r.
687.
Skupščina stanovanjske skupnosti Ljubljana je na podlagi 9. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana (Uradni list SRS, št. 29/75) in 7. člena odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 25/75) na svoji 13. seji dne 23. marca 1978 sprejela
SKLEP
o spremembi pogojev za pridobitev pravice do delne nadomestitve stanarine na območju ljubljanskih občin
1
Med pogoji za pridobitev pravice do delne nadomestitve stanarine se ne upošteva število točk stanovanja, ki ga uporablja imetnik stanovanjske pravice, ocenjenega po veljavnem točkovalnem sistemu.
Za pridobitev pravice do delne nadomestitve stanarine, morajo imetniki stanovanjske pravice izpolnjevati vse druge pogoje, navedene v 5., 6.,- in 8. členu odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 25/75 in 8/77),
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za 1978. leto.
Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana
Tone Kolar 1. r.
688.
Na podlagi 9. člena statuta skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je skupščina skupnosti na svoji 5. seji dne 27. februarja 1978 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa Skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin za leto 1977
I
Zaključni račun, ki izkazuje sredstva
razpored sredstev stanje žiro računa 31. 12. 1977
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. SS-2-14/78-LČ/ML Ljubljana, dne 24. aprila 1978.
Predsednik
Sekretar skupnosti	skupščine skupnosti
Ludvik Cinč 1. r.	Olga Vipotnik 1. r.
din
202.402.208 25 119.654.998,85 82.747.209,40
689.
Na podlagi 53. člena statuta Skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin je skupščina skupnosti na svoji 4. seji dne 24. novembra 1977 sprejela
SKLEP
o potrditvi finančnega načrta Skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin za leto 1978
Finančni načrt izkazuje:
I.	Prihodke:
din
1.	Krajevni samoprispevek	182.278.206
2.	Prispevek skupnosti PIZ SRS	36.000.000
3.	Prispevek samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin in mesta Ljubljane 14.000.000
4.	Prispevek samoupravnih zdravstvenih
skupnosti občin in regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljane	9.350.000
5.	Prispevek izobraževalnih skupnosti
občin in mesta Ljubljane	2.800.000
Prihodki skupaj	244.428.206
II. Odhodke:
1.	Gradnja	osnovnih šol	77.514.000
2.	Gradnja	vzgojnovarstvenih zavodov	68.060.000
3.	Gradnja	zdravstvenih objektov	25.000.000
4.	Gradnja	domov za starejše občane	70.000.000
5.	Pokrivanje primanjkljaja iz 1977. leta 3.854.206
Odhodki skupaj	244.428.206
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. SS-2-14/78-LČ/ML Ljubljana, dne 24. aprila 1978!
Predsednik skupščine Sekretar skupnosti	skupnosti
Ludvik Cihč L r.	Olga Vipotnik 1. r.
690.
Na podlagi 7. člena odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin '(Uradni list SRS, št. 30/76) je skupščina Skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin na seji dne 24. novembra 1977 sprejela
STATUT
Skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Skupnost za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu: skupnost samoprispevek II) je investitor za gradnjo osnovnih šol, vzgojnovarstvenih zavodov, zdravstvenih objektov in domov za starejše občane, navedenih v 3. členu odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov družbe-
nega standarda na območju ljubljanskih občin — Uradni list SRS, št. 30-1333/76 (v nadaljnjem besedilu: odlok).
2.	člen
Skupnost samoprispevek II je pravna oseba.
Sedež skupnosti samoprispevek II je v Ljubljani, Petkovškovo nabrežje 67/1.
Skupnost samoprispevek II ima svoj pečat z besedilom:
Skupnost samoprispevek II za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin Ljubljana.
Skupnost samoprispevek II upravlja skupščina preko svojega izvršilnega odbora p6 načelih družbenega upravljanja.
Nadzor nad zbiranjem in uporabo zbranih sredstev opravlja nadzorni odbor.
II. UPRAVLJANJE SKUPNOSTI SAMOPRISPEVEK
II
a)	Skupščina skupnosti
3.	člen
Mandatna doba delegatov skupščine, izvršilnega in nadzornega odbora traja do dokončne zgraditve objektov navedenih v 3. členu odloka.
4.	člen
Skupščina skupnosti šteje 74 delegatov.
Skupščino sestavljajo delegati podpisnic družbenega dogovora o sofinanciranju enotnega programa gradnje osnovnih šol, vzgojno varstvenih zavodov, zdravstvenih objektov (osnovna zdravstvena služba) in domov za starejše občane (v nadaljnjem besedilu: podpisnice družbenega dogovora).
Vsaka podpisnica delegira v skupščino skupnosti po 2 delegata.
5.	člen
Predsednika in podpredsednika skupščine voli in razrešuje skupščina skupnosti.
6.	člen
Skupnost zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti ga nadomešča predsednik ali delegat skupščine, ki ga določi skupščina skupnosti.
7.	člen
Delegatu skupščine lahko preneha mandat pred potekom roka, določenega v 3. členu tega statuta z odpoklicem ali razrešitvijo.
O prenehanju mandata in izvolitvi novega delegata skupščine skupnosti odloča podpisnica družbenega dogovora, ki je delegirala delegata.
O prenehanju mandata in izvolitvi novega delegata skupščine pismeno obvesti podpisnica družbenega dogovora skupščino skupnosti.
8.	člen
Skupščina skupnosti je za svoje delo odgovorna podpisnicam družbenega dogovora.
9.	člen
Skupščina skupnosti opravlja naslednje naloge:
1.	izvoli izmed svojih delegatov predsednika in podpredsednika skupščine,
2.	voli nadzorni odbor in imenuje izvršni odbor,
3.	voli predsednika nadzornega odbora in njegovega namestnika in imenuje predsednika in podpredsednika izvršnega odbora,
4.	imenuje sekretarja skupščine skupnosti, ki opravlja posle sekretarja izvršnega odbora in je vodja posebne strokovne službe,
5.	skrbi za izvedbo programa odloka in nadzoruje izvedbo tega programa zlasti s tem, da dosledno upošteva določila sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju ljubljanskih občin in družbenega dogovora o sofinanciranju enotnega programa gradnje osnovnih šol, vzgojno varstvenih zavodov, zdravstvenih objektov (osnovna zdravstvena služba) in domov za starejše občane,
6.	sprejema statut skupnosti samoprispevek II in druge splošne akte organov skupščine,
7.	izvršuje naloge, za katere je pristojna po odloku,
8.	skrbi, da se s samoprispevkom zbrana sredstva namensko trošijo,
9.	sprejema finančni načrt in zaključni račun skupnosti samoprispevek II in odloča o najemanju in dajanju posojil za objekte navedene v 3. členu odloka.
10.	člen
Skupščina skupnosti odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na sejah. Seje skupščine se skličejo po potrebi, najmanj dvakrat letno.
Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo skupščine tudi na zahtevo 10 delegatov, ene od podpisnic družbenega dogovora ali nadzornega odbora.
Če predsednik skupščine ne skliče seje skupščine po prejšnjem odstavku tega člena v 15 dneh, ko je prejel tako zahtevo, skliče sejo skupščine v imenu predlagateljev podpredsednik skupščine ali predsednik nadzornega odbora.
11.	člen
Skupščina sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina delegatov, sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih delegatov.
Statut skupnosti, poslovnik skupščine, finančni načrt in zaključni račun so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov skupščine.
Seje skupščine so javne.
12.	člen
Predsednik skupščine skupnosti organizira in vodi delo skupnosti v skladu s statutom in poslovnikom o delu skupščine ter po sklepih in smernicah skupščine.
Predsednik skupščine skupnosti:
—	predstavlja skupnost,
—	sklicuje seje skupščine skupnosti,
—	predlaga dnevni red in vodi seje skupščine skupnosti po poslovniku,
—	usklajuje delo skupščine skupnosti, izvršilnega odbora in drugih organov,,
—	ima pravico biti navzoč na sejah izvršilnega odbora in drugih organov skupnosti ter sodelovati pri delu, brez pravice odločanja,
—	predlaga izvršilnemu odboru in drugim organom obravnavanje posameznih vprašanj iz delovnega področja skupščine skupnosti,
—	podpisuje sklepe in druge akte skupščine,
—	skrbi za javnost dela skupnosti,
—	opravlja tudi druge zadeve, ki so po tem statutu in drugih predpisih in splošnih aktih v njegovi pristojnosti,
—	skrbi za uporabo statuta in drugih splošnih aktov skupščine skupnosti.
Predsednik je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.
b)	Izvršni odbor
13.	člen
Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine skupnosti. Delegat skupščine ne more biti član izvršnega odbora. Izvršni odbor imenuje skupščina in ima 17 članov, od katerih predlagajo po enega člana:
—	mesto Ljubljana
—	vsaka občina na območju mesta Ljubljane
—	samoupravne interesne skupnosti
a)	pokojninskega in invalidskega zavarovanja
b)	zdravstvenega varstva
c)	otroškega varstva
d)	izobraževanja
e)	socialnega skrbstva
f)	stanovanjske skupnosti.
Člani izvršnega odbora so tudi predsedniki operativnih odborov pri občinskih skpuščinah na območju mesta Ljubljane.
14.	člen
Izvršni odbor zastopa predsednik, v njegovi odsotnosti ga nadomešča podpredsednik ali' član izvršnega odbora, ki ga določi izvršni odbor.
15.	člen
Članom izvršnega odbora lahko preneha mandat pred potekom roka, določenega v 5. členu tega statuta, z odpoklicem ali razrešitvijo.
Odpoklic ali razrešitev izvede skupščina v soglasju s predlagateljem, ki je predlagal člana v izvršni odbor.
Na izpraznjeno mesto člana izvršnega odbora predlaga upravičeni predlagatelj novega kandidata.
O prenehanju mandata in imenovanju novega člana izvršnega odbora obvesti skupščina skupnosti predlagatelja pismeno.
16.	člen
Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.	■,
17.	člen
Izvršni odbor opravlja naslednje naloge:
1.	pripravlja gradivo za delo skpuščine in njenih teles,
2.	izvršuje sklepe skupščine.
3.	sestavi predlog statuta skupnosti,
4.	sestavi predlog poslovnika za delo skupščine xer izvršnega odbora ter program dela' skupščine,
5.	sestavi predlog finančnega načrta in zaključnega računa skupnosti,
6.	skrbi za izvrševanje finančnega načrta skupnosti,
7.	imenuje v soglasju z občinskimi skupščinami operativne odbore,
8.	skrbi za redni dotok sredstev, ,
9.	sklene s podpisnicami ( družbenega dogovora sporazum o kritju upravnih stroškov skupnosti in te stroške vključi, v finančni načrt skupnosti,
10.	izvaja enotni program in opravlja posle investitorja za objekte iz 3. člena odloka ter vodi ves postopek pri gradnji investicijskih objektov iz programa odloka, zlasti:
a)	sodeluje z operativnimi in gradbenimi odbori pri izbiri lokacije, pridobivanju zemljišča in drugih vprašanjih, ki zadevajo gradnjo objektov in s tem zagotavlja neposreden vpogled zainteresiranih občanov nad izvajanjem programa,
b)	potrjuje programske osnove, investicijske programe in ostalo investicijsko tehnično dokumentacijo ter finančno dokumentacijo za posamezen objekt,
c)	določa izvajalce za izgradnjo objektov,
11.	imenuje stalne in občasne komisije in njihove predsednike,
12.	organizira in vodi delo posebne strokovne službe,
13.	opravlja druge zadeve za katere ga pooblasti skupščina.
18.	člen
Izvršni odbor odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na sejah. Seje izvršnega odbora se skličejo po potrebi, najmanj pa enkrat na dva meseca.
Predsednik izvršnega odbora je dolžan sklicati sejo izvršnega odbora tudi na zahtevo predsednika skupščine ali nadzornega odbora ali 5 članov izvršnega odbora.
Če predsednik izvršnega odbora ne skliče seje po prejšnjem odstavku tega člena v 15 dneh, ko je prejel tako zahtevo, skliče sejo predsednik skupščine.
Izvršni odbor sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov. Sklepe sprejema z večino glasov navzočih članov.
Seje izvršnega odbora so javne.
19.	člen
Predsednik izvršnega odbora organizira in vodi delo po določilih statuta skupnosti ter po sklepih in smernicah skupščine skupnosti in izvršnega odbora,
Predsednik izvršnega odbora:
1.	predstavlja in zastopa izvršni odbor
2.	je odredbodajalec finančnega načrta skupnosti samoprispevek II in zastopa skupnost,
3.	sklicuje in vodi seje izvršnega odbora,
4.	skrbi za izvajanje sklepov IO
5.	sklepa pogodbe v imenu skupnosti samoprispevek II,
6.	občasno poroča skupščini skupnosti o delu izvršnega odbora,
7.	opravlja druge zadeve, za katere je pristojen po tem statutu.
20.	člen
Za uspešnejše izvrševanje nalog ima izvršni odbor
stalne in občasne komisije:
Stalne komisije so:
1.	Funkcionalnotehnološka WZ,
2.	Funkcionalnotehnološka osnovnih šol,
3.	Funkcionalnotehnološka zdravstvenih objektov,
4.	Funkcionalnotehnološka domov za starejše občane,
5.	Tehnična komisija,
komisija za področje komisija za področje komisija za področje komisija za področje
6.	Finančna komisija,
7.	Pravna komisija,
8.	Komisija za informacije,
9.	Komisija za izbor najugodnejšega ponudnika.
— Občasne komisije imenuje izvršni odbor po po-
trebi in za konkretno nalogo.
21.	člen
Mandatno dobo članov stalnih komisij določi izvršni odbor.
Mandatna doba članov občasnih komisij pa preneha z izvršitvijo naloge.
22.	člen
Naloga stalnih in občasnih komisij je, da za svoja področja dela obravnavajo in proučijo vse gradivo in pripravijo predloge izvršnemu odboru.
V posameznih primerih lahko izvršni odbor, v okviru svojih pristojnosti, pooblasti s posebnim sklepom komisijo, da o določeni. zadevi dokončno odloči.
c)	Nadzorni odbor
23.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev skupnosti opravlja nadzorni odbor.
Nadzorni odbor ima 9 članov, katere voli skupščina skupnosti izmed svojih delegatov.
24.	člen
Članu nadzornega odbora lahko preneha mandat pred potekom roka, določenega v 3. členu tega statuta zaradi odpoklica, razrešitve ali odpovedi mandata.
Če je delegata, ki je tudi član nadzornega odbora, odpoklicala podpisnica družbenega dogovora, ki ga je delegirala za delegata skupščine skupnosti, mu s tem preneha mandat tudi v nadzornem odboru.
Člana nadzornega odbora lahke pred potekom mandata razreši skupščina skupnosti.
Skupščina skupnosti mora izvoliti novega člana nadzornega odbora, čim preneha mandat posameznemu članu tega odbora.
25.	člen
Nadzorni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.
26.	člen
Nadzorni odbor opravlja naslednje naloge:
1.	obravnava predlog finančnega načrta in za-k j učnega računa skupnosti in daje nanj svoje mnenje, ki ga posreduje skupščini skupnosti v obravnavo,
2.	spremlja uresničevanje z odlokom sprejetega programa samoprispevka, tako glede časovne izvedbe, kakor glede gospodarnosti uporabe sredstev, opravlja tudi funkcijo samoupravne delavske kontrole,
3.	po pooblastilu skupščine skupnosti opravlja tudi druge naloge. *
Nadzorni odbor lahko zahteva od izvršnega odbora in drugih organov skupnosti samoprispevka II poročilo in podatke, ki se nanašajo na izvajanje programa gradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin.
27.	člen
Nadzorni odbor pri opravljanju funkcije samoupravne delavske kontrole nadzoruje zlasti:
—	uresničevanje statuta in drugih samoupravnih aktov skupnosti,
—	izvajanje sklepov samoupravnih organov skupnosti, zlasti skpuščine in njenega izvršilnega odbora,
—	namensko uporabo družbenih sredstev in razpolaganje z njimi,
—	obveščanje delegatov skupnosti o vseh vprašanjih, pomembnih za njihovo odločanje.
28.	člen
Nadzorni odbor obravnava zadeve iz svoje pristojnosti na sejah.
Seje odbora se skličejo po potrebi.
Predsednik nadzornega odbora posreduje pismeno mnenje, sprejeto na seji nadzornega odbora, skupščini skupnosti.
Nadzorni odbor sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov odbora, mnenje pa sprejema z večino glasov navzočih članov.
Seje nadzornega odbora so javne.
III.	OPERATIVNI ODBORI
29.	člen
V vsaki občini na območju mesta Ljubljane ustanovi izvršni odbor v soglasju s pristojno skupščino operativni odbor.
Operativni odbor ima 11 članov, od katerih predlagajo po enega člana:
—	skupščina občine (zbor krajevnih skupnosti),
—	izvršni svet skpuščine občine,
—	samoupravna interesna skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
—	samoupravna interesna skupnost zdravstvenega varstva,
—	samoupravna interesna skupnost otroškega varstva,
—	samoupravna interesna skupnost za vzgojo in izobraževanje,
—	samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva,
—	samoupravna stanovanjska skupnost,
—	občinsko konferenca SZDL,
—	občinski sindikalni svet,
—	občinska konferenca ZSMS.
Mandatna doba članov operativnega odbora traja do dokončanja objektov iz 3. člena odloka.
30.	člen
Prvo sejo operativnega odbora skliče predsednik izvršnega odbora. Na prvi seji izvoli operativni odbor predsednika in podpredsednika.
31.	člen
Članu operativnega odbora preneha lahko mandat pred potekom roka, navedena v 29. členu tega statuta z odpoklicem ali razrešitvijo. Odpoklic ali razrešitev izvede izvršni odbor v soglasju z občinsko skupščino.
O odpoklicu ali razrešitvi obvesti izvršni odbor organ, ki je odpoklicanega ali razrešenega člana odbora predlagal v operativni odbor.
32.	člen
Sedež operativnega odbora je pri skupščini občine.
33.	člen
Materialne pogoje za poslovanje operativnega odbora zagotovi skupščina občine, pri kateri je operativni odbor ustanovljen.
34.	člen
Operativni odbor je za svoje delo odgovoren izvršnemu odboru in skupščini občine, pri kateri je ustanovljen.
35.	člen
Operativni odbor opravlja naslednje naloge:
—	obravnava in daje mnenje na programske osnove s projektno nalogo, na idejni načrt, in investicijski program tistih objektov iz 3. člena odloka, ki bodo grajeni na območju občine, v kateri deluje operativni odbor.
—	pomaga reševati težave pri izbiri lokacije, pridobivanju zemljišč in drugih vprašanjih, ki zadevajo gradnjo objektov družbenega standarda iz samoprispevka,
—	sodeluje pri ustanavljanju in delu gradbenih odborov,
—	sodeluje pri nalogah in razreševanju vprašanj s svojega delovnega področja z izvršnim svetom in skupščino občine.
36.	člen
Operativni odbor opravlja naloge iz svoje pristojnosti na sejah. Seje odbora sklicuje predsednik po potrebi.
Predsednik operativnega odbora mora sklicati sejo odbora, če to zahteva skupščina skupnosti, izvršni odbor, nadzorni odbor ali večina članov operativnega odbora.	\
37.	člen
Operativni odbor sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov odbora, mnenje pa sprejema z večino glasov navzočih članov.
Seje operativnega odbora so javne.
IV.	GRADBENI ODBORI
38.	člen
Vsaka krajevna skupnost, na katerem območju bo grajen vzgojnovarstveni ali šolski objekt na osnovi 3. člena odloka, ustanovi v soglasju z operativnim odborom gradbeni odbor.
Za vse ostale objekte iz samoprispevka II pa so ustanovitelji gradbenih odborov pristojne samoupravne interesne skupnosti v soglasju z operativnimi ^bori tistih občin v Ljubljani, kjer je predvidena gradnja teh objektov.
39.	člen
Strukturo in število članov gradbenega odbora, način konstituiranja in mandatno dobo določi organ, ki je pooblaščen za njegovo imenovanje.
40.	člen
Sedež gradbenega odbora je pri krajevni skupnosti, ki ga je imenovala, za gradnjo zdravstvenih domov in domov za starejše občane pa na sedežu občinske skupščine.
Materialne pogoje poslovanja gradbenega odbora zagotovi krajevna skupnost oziroma občinska skupščina.
41.	člen
Gradbeni odbor opravlja naslednje naloge:
—	obravnava in daje mnenje na programske osnove, na idejni načrt in investicijski program tistega objekta iz 3. člena odloka, za katerega je bil gradbeni odbor ustanovljen,
—	pomaga reševati probleme v zvezi s pridobivanjem in komunalnim opremljanjem zemljišča, na katerem bo objekt zgrajen,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti izvršni odbor ali operativni odbor.
42.	člen
Gradbeni odbor opravlja svoje naloge na sejah. Seje odbora sklicuje predsednik po potrebi.
Predsednik gradbenega odbora mora sklicati sejo odbora, če to zahteva pristojna samoupravna interesna skupnost, ki je gradbeni odbor ustanovila, krajevna skupnost ali operativni ali izvršni odbor.
43.	člen
Gradbeni odbor sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov odbora, mnenje pa sprejema z večino navzočih članov.
Seje gradbenega odbora so javne.
V.	DOHODKI SKUPNOSTI SAMOPRISPEVEK II
44.	člen
Dohodki skupnosti samoprispevek II so redni in Izredni.
A.	REDNI DOHODKI:
1.	sredstva zbrana s samoprispevkom,
2.	prispevek — Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije Ljubljana,
3.	prispevek — Samoupravne stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljane,
4.	prispevek — Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljane in regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljane,
5.	prispevek — Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljane in mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljane,
6.	prispevek — Občinske izobraževalne skupnosti
Ljubljane in mestne izobraževalne skupnosti Ljubljane,	7
7.	obresti od denarnih sredstev skupnosti.
B.	IZREDNI DOHODKI:
1.	prispevek — delovnih in drugih organizacij in občanov,
2.	prispevek — občinskih proračunov,
3.	darila in volila,
4.	posojila.
45.	člen
Skupnost samoprispevek II ima rezervo, ki znaša najmanj a«/« dohodkov, predvidenih v vsakoletnem finančnem načrtu.
Višino rezerve določa skupnost vsako leto s finančnim načrtom skupnosti samoprispevek II.
O uporabi rezerve odloča skupščina skupnosti.
VI.	FINANČNO POSLOVANJE
46.	člen
Dohodki skupnosti samoprispevka II se določijo in razporejajo z letnim finančnim načrtom. Dohodki se predvidijo in razporedijo po namenih v skladu s 3. členom odloka ter 3., 4., 5. in 6. členom družbenega dogovora o sofinanciranju enotnega programa gradnje osnovnih šol, vzgojnovarstvenih zavodov, zdravstvenih objektov (osnovna zdravstvena služba in domov za starejše-občane (Uradni list SRS, št. 6/77).
Skupščina mora pred potekom koledarskega leta najpozneje pa do 30. 11. vsako leto obvestiti podpisni-
ce družbenega dogovora, ki sofinancirajo program, o višini sredstev, ki jih morajo zagotoviti v naslednjem letu v svojih finančnih načrtih za izvedbo programa.
47.	člen
Sredstva samoprispevka se odvaja na zbirni račun takoj, s tega pa se prenašajo na žiro račun skupnosti. Ostala sredstva, ki jih združujejo samoupravne interesne skupnosti v skladu z družbenim dogovorom o sofinanciranju enotnega programa gradnje osnovnih šol, vzgojnovarstvenih zavodov, zdravstvenih objektov in domov za starejše občane, pa v skladu z letnim finančnim načrtom skupnosti neposredno na žiro račun skupnosti.
48.	člen
Finančni načrt Skupnosti samoprispevek II sprejme skupščina skupnosti. Finančni načrt Skupnosti samoprispevek II mora biti sprejet praviloma pred začetkom leta, za katero se sprejema.
Če finančni načrt Skupnosti samoprispevek II ni bil sprejet v roku iz prejšnjega odstavka tega člena, se začasno, najdalj pa za tri mesece, nadaljuje financiranje Skupnosti samoprispevek II po začasnem finančnem načrtu, ki ga sprejme skupščina Skupnosti.
49.	člen
Po preteku leta se sestavi zaključni račun Skupnosti samoprispevek II. Zaključni račun mora biti sprejet v roku in na način, ki je predviden z zakonom.
Zaključni račun sproime skupščina Skupnosti.
50.	člen
Finančni načrt in zaključni račun obvezno obravnava nadzorni odbor, ki svoje mnenje posreduje skupščini Skupnosti.
—	sodeluje pri pripravi sej organov skupnosti,
—	opravlja vsa druga dela v skladu s statutom, poslovnikom in sklepi skupščine ter njenih organov.
Sekretar je za svoje delo in delo strokovne službe odgovoren skupščini skupnosti in izvršnemu odboru.
VIII. JAVNOST DELA
53.	člen
Seje skupščine skupnosti in njenih organov so javne.
54.	člen
Finančni načrt in zaključni račun skupnosti samoprispevek II se objavita v Uradnem listu SRS.
55.	člen
Skupščina skupnosti tekoče obvešča javnost o svojem delu in delu svojih organov tako, da v ta namen izdaja posebno informacijo, poleg tega pa še s sredstvi javnega obveščanja.
Najmanj enkrat letno pa poda podpisnicam družbenega dogovora letno poročilo, ki je priloga zaključnega računa.
IX. POSEBNE DOLOČBE
56.	člen
Skupnost samoprispevek II zagotavlja sredstva za investicijsko vrednost celotnega objekta, zunanjo ureditev, komunalne priključke in pridobitev zemljišča za objekte navedene v 3. členu odloka, razen stroškov za pridobitev zemljišča pri domovih za starejše občane, za katere mora zemljišče pridobiti občina.
VII.	TEHNIČNO POSLOVANJE SKUPNOSTI
SAMOPRISPEVEK II
51.	člen
Za opravljanje upravno tehničnih in finančnih nalog ima Skupnost samoprispevek II strokovno službo.
Delavci strokovne službe so organizirani kot samoupravna delovna skupnost, ki je v okviru svojih pravic in obveznosti samoupravnih aktov odgovorna za uspešno uresničevanje nalog Skupnosti.
Medsebojna razmerja med Skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe se urejajo s samoupravnim sporazumom in s finančno ovrednotenimi programi dela/strokovne službe.
Stroške strokovne službe krijejo podpisnice družbenega dogovora, ki sofinancirajo program izgradnje objektov družbenega standarda in jih zagotovijo v vsakoletnem finančnem načrtu skupnosti.
Na strokovno službo se ne morejo prenašati pravice, pooblastila in odgovornosti skupnosti.
52.	člen
Strokovno službo vodi sekretar skupnosti.
Sekretar opravlja zlasti naslednje naloge:
—	skrbi in sodeluje pri izvrševanju splošnih aktov in sklepov organov skupnosti,
—	skrbi za pripravo osnutkov splošnih in drugih aktov,
57.	člen
Sredstva za kritje stroškov posamezne investicije, ki niso zajeta v 56. členu tega statuta, zagotavlja posebej vsaka podpisnica družbenega dogovora, ki objekt sofinancira.
58.	člen
Vrstni red začetka gradenj v posameznem letu določi skupščina skupnosti, upoštevajoč razpoložljiva finančna sredstva, vse potrebne dokumentacije in zagotavlja najracionalnejšo in najhitrejšo gradnjo in najbolj smotrno porabo srerdstev.
Ce je za posamezen objekt že pripravljena dokumentacija, po letnih programih pa ga ni mogoče vključiti v finančni načrt, se ta lahko gradi, če skupnosti pridobi premostitveni kredit, odplačevanje takega kredita pa sme nastopiti šele takrat, ko bo ta objekt zajet v finančnem načrtu skupnosti.
59.	člen
Časovna sprememba o začetku gradnje posameznega objekta je izjemoma dovoljena v primeru, če do roka, določenega za gradnjo, ni zbrana vsa potrebna dokumentacija ali zanj ni primerne lokacije.
Skupščina skupnosti mora predložiti prizadeti podpisnici družbenega dogovora utemeljeno obrazložitev, zakaj gradnja ne bo pričeta v letu, ki ga določa odlok in določiti rok, kdaj se bo gradnja pričela.
Tako časovno spremembo mora potrditi prizadeta podpisnica družbenega dogovora.
60.	člen
Časovno spremembo začetka gradnje posameznega objekta lahko skupščini skupnosti predlaga tudi prizadeta podpisnica družbenega dogovora. Tak predlog mora podpisnica družbenega dogovora obrazložiti in ga v pismeni obliki posredovati skupščini skupnosti pred sprejemom finančnega načrta za leto, v katerem bi se moral tak objekt graditi in predlagati, kateri objekt naj se gradi po sprejetem programu namesto terminsko prenesenega objekta.
Nadomestni objekt ne sme presegati vrednost prenesenega objekta. Če podpisnica družbenega dogovora v določenem roku ne predlaga nadomestnega objekta, tega določi skupščina skupnosti.
61.	člen
Za objekte, katerih obseg bi bil večji, kot je to določeno v 3. členu. odloka, mora prizadeta podpisnica družbenega dogovora predhodno o tem obvestiti izvršni odbor zaradi pravočasne priprave in izdelave vse potrebne dokumentacije in istočasno zagotoviti dodatna sredstva za kritje stroškov povečanega obsega, objekta.
Obveznosti iz prvega odstavka tega člena je podpisnica družbenega dogovora dolžna izvršiti najpozneje do sprejema oziroma potrditve investicijskega programa in idejnega osnutka projekta.
V primeru, ki ga določa ta člen statuta, je podpisnica družbenega dogovora dolžna skleniti s skupnostjo posebno pogodbo, s katero se določijo obojestranske pravice in obveznosti.
Skupnost sme sprejeti investitorstvo tudi od drugih investitorjev za objekte družbenega standarda (osnovne šole, vzgojnovarstveni zavodi, zdravstveni domovi in domovi za starejše občane), če jo le-ti za to zaprosijo in zagotovijo v ta namen potrebna finančna sredstva.
' X. KONČNE DOLOČBE
62.	člen
Predlog za spremembo ali dopolnitev statuta lahko podajo skupščini skupnosti podpisnice družbenega dogovora ter izvršni odbor.
Predsednik skupščine skupnosti mora po sprejemu predloga v roku 15 dneh sklicati sejo skupščine, ki predlog obravnava in o odločitvi obvestiti predlagatelja.
63.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine skupnosti
Olga Vipotnik 1. r.
BREZICE
691.
POROČILO
občinske volilne komisije v Brežicah o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor Skupščin« občine Brežice
Občinska volilna komisija v Brežicah obvešča Skupščino občine Brežice, da so bili v občini pri gla-
sovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Brežice, dne 12. marca 1978 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi:
delovni ljudje in občani
—	vpisanih v volilne imenike	18.220
—	glasovalo na volišču (po volilnem ime- ,
niku in s potrdili)	17.209
—	glasovalo po pošti	75
—	skupaj glasovalo	17.284
—	glasovalo za kandidatno	listo	15.035
—	glasovalo proti kandidatni	listi	1.368
—	neveljavne glasovnice	881
Na kandidatni listi je bilo 20 kandidatov. Izvoljeni so bili vsi kandidati, ki so dobili na-
slednje število glasov:
1.	kandidat	B a 1 a s Anica	14.889
2.	kandidat	G er mo v š ek Ivan	14.912
3.	kandidat	Glas Ivan	14.908
4.	kandidat	Jesenko Milena	14.897
5.	kandidat	J u r k a s Vinko	14.914
6.	kandidat	J u r k a s Vida	14.904
7.	kandidat	Kambič Mirko	14.917
8.	kandidat	Kožar Franc	14.918
9.	kandidat	Kržan Anton	14.911
10.	kandidat	Kupina Anica	14.903
11.	kandidat	Lovše Tončka	14.850
12.	kandidat	Omerzo Henrik	14.861
13.	kandidat	Ostrovršnik Božena	14.857
14.	kandidat	Pacek Franc	14.857
15.	kandidat	P r i b o ž i č Franc	14.845
16.	kandidat	Rebernik Stanko	14.957
17.	kandidat	Šepetave Milan	14.864
18.	kandidat	Šerbec Lojzka	14.857
19.	kandidat	T o m i n Kresom	14.862
20.	kandidat	Videnič Ivan	14.880
Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi vplivale na kandidaturo oziroma na izid glasovanja.
St. 013-1/78
Občinska volilna komisija v Brežicah
Tajnik	Predsednik
Drago Vidmar 1. r.	Anton Markelj 1. r.
CELJE
'	692.
Na podlagi 2. točke 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77), je izvršni svet Skupščine občine Celje na seji dne 25. aprila 1978 sprejel
ODREDBO
o obveznih pregledih, diagnostičnih preiskavah in zdravljenju čebeljih družin na določenem območju občine Celje
1.	člen
Zaradi odkrivanja, zatiranja in izkorenjenja prši-čavosti čebel, se morajo pregledati in zdraviti vse če-
bel j e družine organiziranih in neorganiziranih čebelarjev na območju naslednjih krajevnih skupnosti: Ostrožno, Medlog, Lava, Slavko Šlander, Dolgo polje, Nova vas, Dečkovo naselje, Gaberje in Hudinja.
Območja navedenih krajevnih skupnosti se proglašajo za okužena s pršico in dokler traja okužba, je na teh območjih prepovedan promet s čebelami, maticami in panji.
2.	člen
Preglede in zdravljenje čebeljih družin ter jemanje vzorcev čebeljih mrtvic opravi pooblaščeni čebelarski preglednik s pomočjo lastnika čebel pod nadzorstvom veterinarskega inšpektorja občinskega inšpektorata občine Celje.
3.	člen
Pregledi in zdravljenje se opravijo po programu, ki ga pripravi Čebelarska družina Celje.
4.	člen
Preventivno zdravljenje čebel na okuženem območju je obvezno tudi v čebelnjakih, kjer ni bila ugotovljena pršičavost.
5.	člen
Pregledi in zdravljenje čebel po tej odredbi so za čebelarje brezplačni.
6.	člen
Stroški pregledov in zdravljenje čebeljih družin po tej odredbi gredo v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Celje.
7.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-12/78
Celje, dne 25. aprila 1978.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Celje
Venčeslav Zalezina 1. r.
CERKNICA
693.
Izvršni svet Skupščine občine Cerknica je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na 1. seji dne 18. aprila 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi podrobnega urbanističnega reda za del naselja Begunje pri Cerknici
1.	člen
Na javni vpogled se za 30 dni, od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS, razgrne osnutek podrobnega urbanističnega reda za del naselja. Begunje pri Cerknici, ki ga je izdelal Marjan Laboda, dipl. inž. arh., pod šifro 1977, v januarju 1978.
2.	člen	N
V času razgrnitve lahko k osnutku poda svoj e pripombe in predloge vsak občan, delovna in druga organizacija, organ ali skupnost.
3.	člen
Javna razgrnitev bo na oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve SO Cerknica ter v pro_ štorih krajevne skupnosti Begunje, vsak delovni dan od 8. do 12. ure.
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
I ■
St. 350-3/77
Cerknica, dne 18. aprila 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica
Franc Sterle 1. r.
694.
Izvršni svet SO Cerknica je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na 1. seji dne 18. aprila 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za industrijsko cono v Podskrajniku
1.	člen ‘
Na javni vpogled se za 30 dni, od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS, razgrne osnutek zazidalnega načrta za industrijsko cono v Podskrajniku ki ga je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana, Ljubljana, Vojkova 57, pod šifro 2271, v aprilu 1978.
2.	člen
V času razgrnitve lahko k osnutku poda vsak občan, delovna ali druga organizacija, organ in skupnost svoje pripombe in predloge.
3.	člen
Javna razgrnitev bo na oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve SO Cerknica in v prostorih krajevne skupnosti »Jože Petrovčič« Cerknica, vsak delovni dan od 8. do 12. ure.
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-5/77
Cerknica, dne 18. aprila 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Franc Sterle 1. r.
695.
Izvršni svet Skupščine občine Cerknica je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na svoji 1. seji sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Cerknica za območje »Lopate« in »Za vrtovi«
1. člen
Na javni vpogled se ža 30 dni, od dneva tega sklepa v Uradnem listu SRS, razgrne osnutek zazidal-
nega načrta Cerknica za območje »Lopate« in »Za vrtovi«, ki ga je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana iz Ljubljane, Vojkova 57, pod šifro 2417, v aprilu 1978.
2.	člen
V času razgrnitve lahko k osnutku poda svoje pripombe in predloge vsak občan, delovna ali druga organizacija, organ in skupnost.
3.	člen
Javna razgrnitev bo na oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve SO Cerknica in v prostorih krajevne skupnosti »Jože Petrovčič« Cerknica, vsak delovni dan od 8. do 12. ure.
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/77	t
Cerknica, dne 18. aprila 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Franc Sterle 1. r.
6S6.
Na podlagi 200. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 172. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) in na predlog OSZS Cerknica je zbor združenega dela Skupščine Cerknica na seji dne 3. marca 1978 sprejel
SKLEP
o določitvi liste kandidatov, ki se izvolijo v disciplinske komisije v OZD, TOZD in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti v občini Cerknica
I
Listo sestavljajo:
1.	Abrahamsberg Jože, Brest — TPM
2.	Arko Anton, Nanos
3.	Cindrič Bogdan, Kovinoplastika — Okovje
4.	Hvala Franc, Brest — TIP
5.	Jernejčič Mirko, OK ZSMS
6.	Jakovac Mate, Brest — TPC
7.	Juvančič Mirko, Komunala
8.	Janežič Romana, Brest — SD
9.	Kraševec Alojz, Kovinoplastika — Plastika
10.	Kusič Marjan, Brest -— TPM
11.	Trošt Miran, Kartonaža
12.	Komac Ciril, Brest — SD
13.	Kovšca Peter, Brest — SD
14.	Kranjc Ivanka, OS Grahovo
15.	Lavrič Alojz, Kovinoplastika — INOX
16.	Lesar Darko, Brest — TPC
17.	Nared Vinko, Kovind
18.	Opeka Anton, Brest — Jelka
19.	Prijatelj Vojko, Kartonaža
20.	Palčič Rajko, Brest — TPC
21.	Perčič Anton, Brest — SD
22.	Šega Aleksandra, SIS
23.	Šepec Jože, Brest — SD
24.	Škrbec Mitja, Kovinoplastika — SD
25.	Telič Vojko, GG Snežnik
26.	Turšič Breda, Brest — SD
27.	Urbas Franc, Kovinoplastika — Okovje
28.	Urbas Marjana, Občinski odbor ZZB
29.	Vengust' Božidar, GG Snežnik
30.	Zigmund Tone, Brest — SD
31.	Svet Franc, Gradišče
32.	Gačnik Ljubo, Kovinoplastika — SD
33.	Klančar Stane KZ
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 020-2/78-9
Cerknica, dne 3. marca 1978.
/	Predsednik
zbora Združenega dela Skupščine občine Cerknica
Franc Hvala 1. r.
GROSUPLJE
697.
STATUT občine Grosuplje
S
I. TEMELJNA NAČELA
I
Družbenoekonomski in družbenopolitični odnosi v občini Grosuplje temeljijo na načelih socialistične samoupravne družbe, ki jo izražajo temeljna načela ustave Socialistične republike Slovenije.
Družbene odnose oblikujejo delavci, delovni ljudje in občani neposredno in po delegatih v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane v organizacijah združenega dela, aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, v krajevnih skupnostih ter v skupščini občine in njenih organih.
II
Materialna osnova za zadovoljevanje skupnih po-creb v občini je dohodek, ki ga ustvarjajo temeljne organizacije združenega dela na področju proizvodnje in storitev in delovni ljudje z osebnim delom, vključujoč tudi pogodbene organizacije združenega dela na področju obrti in storitvenih dejavnosti.
III
Načela solidarnosti, vzajemnosti in socialističnega humanizma so osnova za zagotavljanje ekonomske in socialne varnosti delovnih ljudi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Razvoj občine v uresničevanju načel solidarnosti, vzajemnosti in socialističnega humanizma se kaže zlasti v gradnji delavskih stanovanj in stanovanjski izgradnji nasploh, v izenačevanju pogojev za vzgojo in izobraževanje, kulturo in telesno kulturo, socialnem varstvu, družbenem standardu, zbiranju skupnih rezerv' delovnih organizacij, v sredstvih, zbranih s samoupravnim odločanjem delovnih ljudi, v izenačevanju pogojev delavskega in kmečkega zavarovanja in v splošni porabi sredstev za skupne potrebe.
IV
Zaradi zagotovitve svobode in neodvisnosti ter socialistične samoupravne ureditve, občina ureja in organizira ljudsko obrambo ter pripravlja in organizira splpšni ljudski odpor in družbeno samozaščito na svojem območju.
V
Družbenopolitične organizacije v občini se v skladu s svojo vlogo in nalogami vključujejo kot aktivne družbenopolitične sile v dogajanja in razvoj družbenega in gospodarskega življenja v občini.
VI
Zveza komunistov kot idejno politična sila delavskega razreda, je glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti za oblikovanje in nadaljnje razvijanje socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, za krepitev socialistične družbene zavesti, za varstvo in za nadaljnji razvoj socialistične revolucije.
Na tej podlagi je zveza komunistov idejno politični dejavnik novih družbenih odnosov, ustvarjajoč široko iniciativnost v-seh delovnih ljudi in občanov pri reševanju družbenopolitičnih vprašanj ter tako bistven nosilec notranjega življenja in dela samoupravnih organov v samoupravnem družbenopolitičnem sistemu.
VII
Socialistična zveza delovnega ljudstva je na samoupravnem socializmu zasnovana prostovoljna in demokratična zveza delovnih ljudi in občanov ter -vseh organiziranih socialističnih sil. V tej najširši družbenopolitični organizaciji delovni ljudje in občani uresničujejo politično in akcijsko enotnost ter v ta namen:
—	obravnavajo družbena vprašanja, zavzemajo stališča in dajejo politične pobude z vseh področij družbenega življenja,
—	določajo skupne programe družbenih dejavnosti in skupna družbena merila za volitve delegatov ter zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij, delegatov za samoupravne, javne in druge družbene funkcije,
—	obravnavajo splošna vprašanja kadrovske politike in vzgojo kadrov ter določajo merila za izbiranje kadrov,
•— opravljajo družbeno nadzorstvo in obravnavajo delo organov oblasti in nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij,
—	zagotavljajo obveščenost delovnih ljudi in občanov, se borijo za humane, socialistične demokratične -'dnose in odpravljajo pojave, ki takim odnosom škodujejo,
—	ustvarjajo možnosti za vsestransko udeležbo mladine in njenih organizacij v družbenem in političnem življenju.
Socialistična zveza delovnega ljudstva je skupaj z društvi in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami dejavnik za izgradnjo družbenopolitičnih odnosov in enakopravni sestavni d6l skupščinskega delegatskega sistema'v občini.
Občina je dolžna zagotavljati materialne in druge pogoje za uresničevanje z ustavo in statutom določenih funkcij organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva.
VIII
Delavci prostovoljno organizirani v sindikatu, se zavzemajo za tak družbenoekonomski položaj in politični sistem, ki ustrezata interesom in težnjam delav-
skega razreda, še zlasti pa za uresničevanje samoupravnih ter drugih pravic in interesov delavcev, za samoupravno usklajevanje posamičnih in skupnih interesov s splošnimi interesi, za usposabljanje delavcev za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij, za demokratično določanje kandidatov za člane delegacij, za najširšo udeležbo delavcev pri izvrševanju funkcije oblasti in pri opravljanju družbenih zadev, za zagotavljanje socialne varnosti ter za razvijanje in krepitev-njihove, solidarnosti. Pri uresničevanju teh ciljev daje sindikat pobudo za sprejemanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter sodeluje pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju.
IX
V	organizaciji zveze združenj borcev NOV delovni ljudje in občani v skladu s programom zveze komunistov in socialistične zveze delovnega ljudstva razvijajo tradicije NOB in jih prenašajo na mlade generacije. Prizadevajo si za krepitev enakopravnosti, bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi, človeških humanih odnosov in solidarnosti. Zavzemajo se za urejanje socialnih, zdravstvenih, stanovanjskih in drugih vprašanj udeležencev NOV in njihovih družin.
X
V	skladu s programom socialistične zveze delovnega ljudstva in zveze- komunistov se mladina v občini zaradi uresničevanja skupnih interesov združuje v občinsko organizacijo zveze socialistične mladine, ki temelji na osnovnih organizacijah v TOZD, kmetijskih organizacijah, krajevnih skupnostih, šolah, organizacijah in društvih, ki so kolektivni člani zveze socialistične mladine.
XI
Ta temeljna načela so sestavni del statuta občine Grosuplje in so podlaga za tolmačenje njegovih določb.
Iz temeljnih načel morajo izhajati vsi splošni akti, ki določajo politiko samoupravnega razvoja v občini.
II. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občina Grosuplje je pravna oseba.
Občino kot pravno osebo zastopa izvršni svet, kolikor ni z zakonom ali s tem statutom drugače določeno.
V	premoženj sko-pravnih zadevah zastopa občino javni pravobranilec.
Sedež občine je v Grosupljem.
Občina ima svoj pečat, ki je okrogle oblike in ima v sredi grb Socialistične republike Slovenije ter ime občine.
2.	člen
V	občini Grosuplje uresničujejo svoje samoupravne pravice in dolžnosti delovni ljudje in občani,, ki imajo v njej svoje stalno prebivališče ali delajo na območju občine.
3.	člen
Občina Grosuplje praznuje 29. oktobra občinski praznik v spomin na ustanovitev grosupeljske čete.
Krajevne skupnosti lahko v svojih statutih določijo krajevne praznike.
4.	člen
Skupščina občine podeljuje zaslužnim posameznikom, organizacijam in skupnostim naslov častnega občana, priznanja in nagrade.
5.	člen
Območje občine Grosuplje določa zakon. Zakon določa tudi pogoje in postopek za spremembo meja ali za združitev z drugo občino.
Območje občine Grosuplje obsega naslednje katastrske občine in naselja:
1.	Ambrus-Ambrus, Kal, Kamni vrh pri Ambrusu,
2.	Blečji vrh-Blečji vrh, Dolenja vas pri Polici, Gorenja vas pri Polici, Koželjevec, Mali Konec, Tro-ščine,
3.	Bukovi ca-Bukovica, Grm, Selo pri Radohovi vasi, Šentpavel na Dolenjskem, Zaboršt pri Šentvidu,
4.	Cesta-Cesta, Ponikve, Predstruge, Vodice,
5.	Češnjice-Dobrava pri. Stični, Male Češnjice, Mali Kal, Pristava nad Stično, Velike Češnjice, Veliki Kal,
6.	Dedni dol-Višnja gora (del), Dedni dol. Peščenih (del). Stari trg,
7.	Dob-Breg pri Dobu, Dob pri Šentvidu, Hrastov dol, Bučarjev kal, Rdeči kal, Sad, Trnovica,
8.	Dobrava-Kamno brdo, Mala Dobrava, Sela pri Višnji gori, Velika Dobrava,
9.	Draga-Višnja gora (del), Podsmreka pri Višnji gori, Polje pri Višnji gori, Zgornja Draga, Spodnja Draga,
10.	Gorenja vas-Gorenja vas, Ivančna gorica (del), Malo Črnelo, Mleščevo, Mrzlo polje, Veliko Črnelo,
11.	Grosuplje-Gatina, Spodnje Blato,
12.	Grosuplje-naselje-Grosuplje, Brvace (del), Hrastje (del),
13.	Hudo-Malo Hubo, Stranska vas ob Višnjici,
14.	Ilova gora-Gaberje pri Ilovi gori, Velika Ilova gora,
15.	Kompolje-Kompolje (del),
16.	Kriška vas-Kriška vas, Nova vas, Pristava pri Višnji gori, Zavrtače,
17.	Krka-Gradiček, Krka, Krška vas, Ravni dol,
18.	Leskovec-Gorenje Brezovo, Leskovec, Vrh pri Višnji gori,
19.	Luče-Luče,
20.	Male Dole-Bratnice, Breg pri Velikem Gabru, Male Dole pri Šentjurju, Pungert, Šentjurje,, Velike Dole pri Šentjurju,
21.	Mali vrh-Gajniče, Mali vrh pri Šmarju, Tlake, Veliki vrh pri Šmarju,
22.	Metnaj-Debeče, Mala Goričica, Metnaj, Obol-no, Osredek nad Stično, Pianina, Poljane pri Stični,
23.	Muljava-Muljava, Bojanji vrh, Male Kompolje, Velike Kompolje,
24.	Podboršt-Boga vas, Podboršt, Pokojnica, Sela pri Dobu, Škofije,
25.	Podbukovje-Gabrovčec, Laze nad Krko, Male Lese, Podbukovje, Velike Lese,
26.	Podgora-Bruhanja vas, Kompolje (del), Podgo-ra, Podgorica, Videm (del),
27.	Polica-Peč, Peščenik (del), Polica, Spodnje Brezovo,
28.	Ponova vas-Bičje, Cerovo, Mala vas, Pece, Ponova vas,
29.	Račna-Cušperk, Mala Račna, Predole, Velika Račna,
30.	Radohova vas-Glogovica, Griže (del), Radohova vas, Studenec pri Ivančni gorici, Vrhpolje pri Šentvidu,
31.	Sela-Cikava, Huda Polica, Paradišče, Podgorica pri Šmarju, Sela pri Šmarju, Zgornja Slivnica,
32.	Slivnica-Malo Mlačevo, Spodnja Slivnica, Veliko Mlačevo, Zagradec pri Grosupljem,
33.	Stara vas-Dole pri Polici, Mala Stara vas, Spodnje Duplice, Velika Stara vas, Zgornje Duplice,
34.	Stična-Stična, Gaber j e pri Stični, Ivančna gorica (del), Mekinje nad Stično, Vir pri Stični,
35.	Stranska vas-Brezje pri Grosupljem, Brvace (del), Hrastje (del),
36.	Sušica-Kitni vrh, Sušica, Trebež,
37.	Sentvid-Griže (del), Petrušnja vas, Pristavlja vas, Šentvid pri Stični,
38.	Smarje-Šmarje Sap,
39.	Temenica-Cagošče, Dolenja vas pri Temenici, Praproče pri Temenici, Temenica, Videm pri Temenici,
40.	Valična vas-Breg pri Zagradcu, Češnjice pri Zagradcu, Male Rebrce, Tolčane, Valična vas, Velike Reberce,
41.	Velike Pece-Artiža vas, Male Pece, Skrjanče, Velike Pece,
42.	Veliko Globoko-Grintovec, Kuželjevec, Mali Korinj, Malo Globoko, Veliki Korinj, Veliko Globoko,
43.	Velike Lipljene-Male Lipljene, Medvedica, Rožnik, Staro apno, Velike Lipljene, Železnica,
44.	Videm Dobrepolje-Podpeč,, Videm (del),
45.	Vino-Gornji Rogatec, Podgorica pri Podtaboru, Podtabor pri Grosupljem, Udje, Vino, Vrbičje,
46.	Višnja gora-Višnja gora (del),
47.	Višnje-Bakerc, Brezovi dol, Primča vas, Višnje,
48.	Vrhe-Leščevje, Male Vrhe, Mevce, Oslica, Potok pri Muljavi, Trebnja gorica, Velike Vrhe, Znojile pri Krki,
49.	Zagorica-Mala vas (del), Zagorica,
50.	Zagradec-Dečja vas pri Zagradcu, Fužina, Gabrovka pri Zagradcu, Marinča vas, Zagradec,
51.	Zdenska vas-Hočevje, Mala Ilova gora, Mala vas (del), Zdenska vas,
52.	Žalna-Mala Loka pri Višnji gori, Plešivica pri Žalni, Velika Loka, Žalna.
III.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINE
6.	člen
Občina Grosuplje je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V občini delovni ljudje in občani uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese in zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcijo oblasti in upravljajo druge družbene zadeve.
7,	člen
O uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic ih dolžnosti v občini odločajo delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v drugih oblikah samoupravnega združevanja in v družbenopolitičnih organizacijah s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, v delegacijah in po delegatih v skupščini občine in v drugih organih samoupravljanja.
8.	člen
Delovni ljudje in občani v občini izvršujejo funkcijo oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih. Delovni ljudje in občani v občini zlasti:
—	ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo; sprejemajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj; določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokulturne in druge skupne potrebe; urejajo medsebojne odnose; zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo' uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov; zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti, varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo; zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje .sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito; urejajo in organizirajo ljudsko obrambo, izvajajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij ;
—	skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora, skrbijo za varstvo človekovega okolja, skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
—	z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na teh področjih;
—	zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni skrbeti zase, skrbijo za varstvo .vojaških, delovnih in drugih invalidov, borcev in žrtev fašističnega nasilja, skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varstvo delovnih ljudi;
—	načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, sprejemajo urbanistično dokumentacijo, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj, posvečajo posebno skrb stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči;
—	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine .in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturno-prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za 'varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov, spominskih obeležij ter spomenikov ljudske revolucije;
—	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje, usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine;
—	organizirajo in izvajajo družbeno nadzorstvo;
—	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi;
—	sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tu-
jih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb.
IV.	DRUŽBENOEKONOMSKA UREDITEV V OBČINI
1.	Družbenoekonomski položaj občanov in družbenolastninska razmerja
9.	člen
Socialistična družbenoekonomska ureditev v občini temelji na svobodnem združenem delu s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina ter na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v celotni družbeni reprodukciji.
10.	člen
Materialni in družbeni položaj človeka je pogojen na podlagi enakih pravic in odgovornosti z njegovim delom in rezultati njegovega dela.
11.	člen
Podlaga za materialni in družbeni položaj delovnega človeka v občini je njena gospodarska razvitost in ustvarjeni dohodek, ki pogojuje tudi stopnjo njegovih posebnih pravic in odgovornosti.
12.	člen
Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela in z združenim delom dosežen dohodek, sredstva skupne in splošne porabe ter družbenega standarda, naravna bogastva in dobrine v splošni rabi so družbena lastnina.
13.	člen
Občanom je zajamčena lastninska pravica na predmetih, ki so namenjeni za osebno uporabo, rabo ali zadovoljevanje njihovih kulturnih in drugih osebnih potreb. Občani imajo lastninsko pravico na stanovanjskih hišah in stanovanjih, za zadovoljevanje osebnih in družinskih potreb, kakor tudi za opravljanje dejavnosti z osebnim delom. Kmetom je zajamčena lastninska pravica na kmetijskem obdelovalnem zemljišču z ustavo ter ob pogojih, ki jih določa zakon.
14.	člen
Zajamčena je svoboda samostojnega osebnega dela občanov z delovnimi sredstvi v njihovi lastnini, ki opravljajo kmetijsko, obrtno, gostinsko ali turistično dejavnost. Z zakonom se lahko določi opravljanje z zasebnim delom tudi druge gospodarske ali negospodarske dejavnosti, uredi pogoje za opravljanje dejavnosti s samostojnim osebnim delom in s sredstvi za delo, ki so lastnina občanov, prepove ali omeji opravljanje določene dejavnosti s. samostojnim delom z delovnimi sredstvi v lastnini občanov.
Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom, lahko skladno s pogodbo in z zakonom na načelih enakopravnosti med seboj združujejo svoje delo in svoja delovna sredstva v zadrugah in drugih organizacijah.
2. Položaj človeka v združenem delu
15.	člen
Vsakemu delavcu v združenem delu je kot njegova neodtujljiva pr'avica zajamčeno, da uresničujoč pravice dela s sredstvi, ki so družbena lastnina, v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev, skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združenega dela in sredstev in da si pridobiva osebni dohodek.
16.	člen
Nihče si ne more niti neposredno niti posredno pridobivati materialnih in drugačnih koristi z izkoriščanjem tujega dela.
17.	člen
Nihče ne sme na nikakršen način onemogočati in omejevati delavca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem delu ter o pogojih in rezultatih svojega dela.
V nasprotju z ustavo in statutom je vsak akt in vsako dejanje, s katerim bi bile kršene te pravice delavcev.
18.	člen
Temeljna organizacija združenega dela je temeljna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja.
19.	člen
Delavci v združenem delu, ki uresničujejo pravice dela z družbenimi sredstvi, so vzajemno odgovorni, da v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu uporabljajo ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo, povečujejo in izboljšujejo ter vestno izpolnjujejo svoje delovne obveznosti.
20.	člen
O dohodku kot rezultatu skupnega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in celotnega družbenega dela, odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v skladu s svojimi pravicami in odgovornostmi do drugih delavcev v združenem delu in do celotne družbene skupnosti.
Delavci v temeljni organizaciji združenega dela razporejajo dohodek za svojo osebno, skupno in splošno porabo, za razširjanje materialne osnove združenega dela in za rezerve.
21.	člen
Del dohodka, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih pogojih, je rezultat izjemnih ugodnosti na trgu ali drugih izjemnih ugodnosti za pridobivanje dohodka, se skladno s samoupravnim sporazumom in zakonom uporablja za razvoj organizacije združenega dela, v kateri je bil dosežen ali za razvoj materialne osnove združenega dela v občini.
Odločanje o delu dohodka, ki se uporablja za razvoj materialne osnove združenega dela v občini, temelji na samoupravnih osnovah.
22.	člen
Vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije združenega dela, v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu, osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, ki ustrezajo rezultatu njegovega dela in osebnega prispevka, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije združenega dela.
.	23. člen
Če nastanejo v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, ima skupščina občine pod pogoji in po postopku, kot to določa zakon, pravico razpustiti delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja organizacije združenega dela in razpisati volitve članov v ta organ, kakor tudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih razpustiti izvršne organe in .odstaviti poslovodne organe in delavce na vodilnih delovnih mestih, imenovati začasne organe z zakonsko določenimi pravicami in dolžnostmi, začasno omejiti uresničevanje določenih samoupravnih pravic delavcev in organov upravljanja in uporabiti druge z zakonom določene ukrepe.
24.	člen
Skupščina občine lahko v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina.
Če skupščina občine zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem.
3.	Družbenoekonomski položaj kmetov
25.	člen
Kmetu ih članu njegovega gospodarstva, ki se ukvarja s kmetijstvom in dela s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, je zajamčena pravica, da uresničuje z ustavo določen samoupravni položaj v socialističnih družbenoekonomskih odnosih, razpolaga z rezultati svojega dela, zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in s svojim prispevkom po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavlja socialno varnost.
Na podlagi osebnega dela imajo kmetje v načelu enak položaj in v osnovi enake pravice kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi. Ustrezne pravice in obveznosti imajo kmetje glede združevanja dela in sredstev ter v tržni menjavi in kreditnih razmerjih.
26.	člen
V skladu z zakonom lahko kmetje svobodno združujejo svoje delo, zemljišča in druga delovna sredstva, ki so njihova lastnina, na podlagi pogodb med seboj, v kmetijske zadruge, v druge oblike združevanja ali pa se združujejo z delom delavcev z družbenimi sredstvi v organizacijah združenega dela, v odnosih trajnejšega medsebojnega sodelovanja s ciljem, da izboljšajo kmetijsko proizvodnjo, se organizirano vključujejo v blagovno menjavo in s tem ustvarjajo pogoje za zagotovitev lastne socialne varnosti.
S svobodnim in enakopravnim združevanjem dela in delovnih sredstev z delavci v združenem delu razširjajo kmetje materialno osnovo svojega dela in uporabljajo dosežke splošnega materialnega in družbenega razvoja, s čimer popolneje zadovoljujejo osebne in družbene potrebe.
27.	člen
Kmetje, združeni v kmetijsko zadrugo in delavci kmetijskih zadrug samostojno, skupaj in enakopravno odločajo o delu in poslovanju zadruge, urejajo medsebojna razmerja pri delu, pridobivanju dohodka in razporejanju čistega dohodka ter druga medsebojna razmerja po načelu pravic, obveznosti in odgovornosti v delovnih organizacijah.
28.	člen
S samoupravnimi sporazumi in drugimi samoupravnimi akti se določijo dejavnost zadruge, odnosi med. zadružniki in ustanavljanje temeljnih organizacij ter temeljnih organizacij kooperantov.
29.	člen
Kmetje lahko obdržijo lastninsko pravico na sredstvih, ki jih združijo v kmetijski zadrugi ali pa si izgovorijo pravico do vrnitve vrednosti teh sredstev in druge pravice iz njihove združitve v skladu s pogodbo o tej združitvi in s statutom zadruge.
Iz dohodka, ki ga kmetijska zadruga doseže s poslovanjem, gre kmetom, ki so v zadrugi združili svoje delo in sredstva, del v sorazmerju s tem, koliko so k dohodku prispevali s svojim delom in združitvijo sredstev. Preseženi del dohodka vloži kmetijska zadruga kot družbeno lastnino v svoje sklade in ga uporablja za razširjanje in pospeševanje svoje dejavnosti.
30.	člen
Zaradi smotrnega razpolaganja s kmetijskimi zemljišči, racionalnega izrabljanja zemljišč, njenega varstva in izboljšanja posestne in zemljiške strukture, se kmetijske organizacije - združenega dela po svojih delavcih in kmetje združujejo v kmetijsko zemljiško skupnost.
4.	Družbeno planiranje
31.	člen
Zaradi uresničevanja politike ekonomskega in družbenega razvoja, omogočanja stalnega soočanja izbranih ciljev z dejanskimi možnostmi in pogoji, zagotavljanja usklajevanja celotne družbene reprodukcije in usklajevanja razvoja v občini, vsi nosilci družbenega planiranja sestavljajo kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne plane po načelih sočasnega in kontinuiranega planiranja.
32.	člen
Vsebina družbenega planiranja v občini so skupni interesi in cilji gospodarskega in družbenega razvoja, ki izhajajo iz ocenjenih možnosti in pogojev in so izraženi v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih med delavci, organiziranimi v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki so glavni nosilci planiranja v občini.
33.	člen
Družbeni plan občine, dogovor o temeljih plana občine, plani samoupravnih interesnih skupnosti, samoupravni sporazumi o temeljih planov in plani drugih samoupravnih organizacij, ki s svobodno menjavo dela pridobivajo dohodek iz združenega dela materialne proizvodnje, morajo biti v skladu z dohodkom, ki ga planirajo temeljne organizacije združenega dela materialne proizvodnje.
34.	člen
Srednjeročni družbeni plan je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja občine. Srednjeročni družbeni plan občine se praviloma sprejema za obdobje petih let.
Občina ima lahko tudi dolgoročni družbeni plan. Dolgoročni družbeni plan se praviloma sprejema za obdobje, daljše od petih let.
Odločitev o izdelavi dolgoročnega družbenega plana sprejme skupščina občine.
35.	člen
Plan samoupravne organizacije oziroma samoupravne skupnosti se sprejme na podlagi enega ali več poprej sklenjenih samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravne organizacije 'oziroma skupnosti, plan občine pa na podlagi enega ali več poprej sklenjenih dogovorov o temeljih plana občine.
36.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti sklepajo samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustanovile samoupravno interesno skupnost in vse organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, ki združujejo' delo in sredstva, da bi prek samoupravne interesne skupnosti uresničevale skupne potrebe in interese, tako kot je določeno v statutu te skupnosti.
37.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana krajevne skupnosti sklepajo temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki imajo pravico in dolžnost, da v njej uresničujejo določene interese svojih delavcev oziroma svojih članov samoupravne interesne skupnosti, katerih člani uresničujejo svoj interes na območju krajevne skupnosti ter delovni ljudje in občani na način, ki ga določa statut krajevne skupnosti.
38.	člen
Na podlagi dogovorov o osnovah družbenega plana občine in na podlagi usklajenih stališč iz javne razprave obravnave osnutka družbenega plana občine med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih, sprejme izvršni svet predlog družbenega plana občine, ki ga predloži skupščini občine v sprejem.
Če do roka, določenega za predložitev predloga družbenega plana občine ni bil dosežen dogovor o vprašanjih iz 1. odst. tega člena, predlaga izvršni svet skupščini občine, naj sprejme ukrepe, za katere je pooblaščena z ustavo in zakonom.
39.	člen
Izvršni svet je dolžan spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana v skupščini v roku, ki ga
sama določi, najmanj pa enkrat letno, predložiti poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana v preteklem obdobju, skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v naslednjem letu ter s predlogi ukrepov za uresničevanje plana v tekočem letu.
Na podlagi analize o uresničevanju družbenega plana občine ter ocenjenih možnosti za njegovo uresničevanje predlaga izvršni svet skupščini občine smernice za uresničevanje družbenega plana v posameznem letu.
Ce izvršni svet ugotovi, da družbenega plana ne bo mogoče uresničiti, predlaga skupščini občine spremembe in dopolnitve družbenega plana.
Družbeni plan občine se spremeni in dopolni po postopku, ki je določen za sprejemanje družbenega plana občine z zakonom in s tem statutom.
5.	Sredstva za skupne in splošne družbene potrebe v občini
40.	člen
Delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani, ki na področjih družbenih dejavnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese uporabnikov ter delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost na teh področjih, organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih, uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo izvajalcev in sredstva ter v, postopku samoupravnega sporazumevanja in z drugimi oblikami družbenega samoupravljanja v skladu z materialnimi možnostmi odločajo o vsebini, obsegu in načinu opravljanja teh dejavnosti ter o obsegu in načinu združevanja sredstev za te namene.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb izločajo delavci iz dohodka temeljne .organizacije združenega dela, v kateri delajo in iz svojih osebnih dohodkov, drugi delovni ljudje pa iz -svojega dohodka in drugih svojih prihodkov.
41.	člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih, osebnih dohodkov, drugih prihodkov ter od premoženja davke, takse in druge davščine, ki se zbirajo v proračunu občine.
42.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani usklajujejo višino davkov, taks in drugih davščin z delavci, delovnimi ljudmi in občani drugih občin.
43.	člen
Skupščina občine lahko za zadovoljevanje splošnih potreb v občini razpiše javno posojilo. Javno posojilo se razpiše z odlokom, ki določa namen posojila, njegovo višino in druge posojilne pogoje.
Vpisovalci javnega posojila so lahko organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani.
44.	člen
Skupščina občine s proračunom občine vsako leto posebej določi obseg, višino in namen sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini.
Razpored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvideno višino sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb.
Predlog proračuna sprejme izvršni svet. Izvršni svet je odgovoren tudi za izvrševanje proračuna občine.
45.	člen
Da bi delovni ljudje in občani lahko odločali o obveznostih za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, se predlogi za odločanje teh obveznosti praviloma istočasno in enkrat na leto dajejo delavcem temeljne organizacije in občanom, da se o njih izrečejo. Za odločitev mora biti delavcem v temeljnih organizacijah in občanom praviloma na voljo najmanj 30 dni.
46.	člen
Organi in organizacije, ki jim . sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni skupščini občine predložiti svoj program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, obsegu in vsebini nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev.
Organi in organizacije iz prejšnjega odstavka so skupščini občine dolžni poročati o načinu porabe v proračunu zagotovljenih sredstev.
6.	Gospodarske in družbene dejavnosti
47.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani neposredno ter po svojih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter skupščini občine in njenih organih zagotavljajo pogoje za opravljanje tistih gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti, ki so nadomestljiv pogoj za njihovo življenje in delo.
48.	člen
•
Občina spremlja, usmerja in usklajuje razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti, spremlja in analizira poslovanje organizacij združenega dela, jih spodbuja in podpira pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, pri uvajanju sodobne tehnologije in boljše organizacije dela ter ekonomičnosti poslovanja.
Občina sodeluje pri zagotavljanju pogojev za razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti v skladu s politiko razvoja teh dejavnosti, določeno v družbenih planih.
49.	člen
Občina spodbuja vse oblike združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije organizacij združenega dela, sodelovanja pri urejanju medsebojnih razmerij ter usklajevanja proizvodnje in drugih dejavnosti v samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela, vzpostavljanja razmerij med organizacijami združenega dela materialne proizvodnje in organizacijami združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, v katerih delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani v procesu celotnega družbenega dela združujejo sredstva, uresničujejo socialno varnost in druge skupne interese in cilje.
50.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani organizirajo sodelovanje organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na drobno s potrošniki, organiziranimi v krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah potrošnikov.
51.	člen
Delovni ljudje in občani spodbujajo razvoj storitvenih dejavnosti, sodelujejo pri oblikovanju politike in načrtovanja razvoja malega gospodarstva in tistih storitvenih dejavnosti v občini, ki zagotavljajo pogoje za normalno življenje in delo.
52.	člen
Z zakonom in odlokom skupščine občine, ki temelji na zakonu, se lahko odloči, da so posebnega družbenega pomena določene dejavnosti ali zadeve organizacij združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, in uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa in v skladu z njim način uresničevanja samoupravnih pravic delavcev.
Če zahteva posebej družbeni interes, se lahko z zakonom in odlokom skupščine občine, ki temelji na zakonu, uredi način uresničevanja tega interesa tudi v poslovanju organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, kadar je to poslovanje nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij na določenem območju.
Posebni družbeni interes in način njegovega uresničevanja uveljavljajo delovni ljudje s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih ali s predpisi oziroma ukrepi skupščine občine.
7.	Samoupravne interesne skupnosti
53.	člen
Za organizirano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb po storitvah družbenih dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva ter drugih družbenih dejavnosti, delovni ljudje neposredno in po svojih organizacijah združenega dela ter v drugih oranizacijah in skupnostih z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti po načelu vzajemnosti in solidarnosti, ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti.
54.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje lahko neposredno ali po svojih organizacijah združenega dela ter po drugih organizacijah in skupnostih ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti tudi za zadovoljevanje potreb iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaposlovanja in na drugih skupnih področjih delovanja.
55.	člen
V samoupravnih interesnih skupnostih delovni ljudje uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju družbenih dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja, obseg pravic in način njihovega uresničevanja, združujejo sredstva za opravljanje teh dejavnosti, opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese pri opravljanju teh dejavnosti.
Delovni ljudje kot neposredni koristniki storitev družbenih dejavnosti in delavci- organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, s samoupravnim sporazumom določajo, katere skupne potrebe in interese uresničujejo v občinski in katere v širših samoupravnih interesnih skupnostih oziroma zvezah teh skupnosti.
56.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za uresničevanje enotnega vzgojnoizobraževalnega sistema in v ta namen oblikujejo skupno politiko na področju vzgoje in izobraževanja in skrbijo za stalno rast iz6-brazbene ravni delavcev in delovnih ljudi ter za izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev za vzgojo in izobraževanje ter uresničujejo druge skupne interese na področju vzgoje in izobraževanja.
57.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani skrbijo za razvoj raziskovalne dejavnosti in v ta namen določajo raziskovalno politiko, usmerjajo razvoj posameznih raziskovalnih panog in raziskav, zlasti za prakso, skrbijo i za vzgojo raziskovalnih kadrov ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo skupne interese', kolikor se ne uresničujejo v širši družbenopolitični skupnosti.
58.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za organizirano in samoupravno zagotavljanje vsestranskih možnosti za kulturno življenje, za oblikovanje politike razvoja kulturnih dejavnosti, za razvijanje in zadovoljevanje kulturnih potreb ter za pospeševanje vseh oblik kulturnih dejavnosti (ustvarjanje, posredovanje in varstvo kulturnih vrednot) ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju kulture.
59.	člen
Delovni ljudje in občani ir občini uresničujejo pravico do zdravstvenega varstva, združujejo delo in sredstva za zagotavljanje zdravstvenega varstva. Z delovnimi ljudmi in občani občin v okviru regije določajo in usklajujejo vrste in obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja, politike razvoja in pospeševanja zdravstvene dejavnosti ter teritorialne razporejenosti zdravstvenih organizacij. Opravljajo druge zadeve ter uresničujejo druge skupne interese na področju zdravstvenega varstva.
Posebno skrb posvečajo preventivnemu zdravstvenemu varstvu, odstranjevanju obolenj in invalidnosti ter zagotavljanju za življenje in delo primernih higienskih razmer.
60.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za socialno varstvo delavcev, delovnih ljudi in občanov, za organizirano pomoč delavcem, delovnim ljudem in občanom, ki so potrebni posebne družbene skrbi in varstva, ter za odpravljanje vzrokov za nastanek socialnih problemov. Zagotavljajo materialno osnovo službam in dejavnostim, ki zadovoljujejo socialne potrebe delavcev, delovnih ljudi in občanov, posebno na področju zaposlovanja in reševanja stanovanjskih potreb ter ustvarjajo možnosti, da se usposobijo za delo in samostojno življenje osebe, ki so pod posebnim družbenim varstvom. Sprejemajo program razvoja socialnih zavodov in jih ustanavljajo ter skrbijo za njihov razvoj in delovanje.
Posebno skrb posvečajo varstvu otrok, mater in družine, vojaškim, delovnim in drugim invalidom ter varstvu občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, ali nimajo nikakršnih virov dohodkov. Uresničujejo druge skupne interese na področju socialnega skrbstva.
61.	člen
Za uresničevanje ciljev družbenega varstva otrok delavci, delovni ljudje in občani v občini po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo ugodne pogoje za ustanovitev in življenje družine, za uresničevanje materinstva, telesni in duševni razvoj ter vzgojo in socialno varnost vseh otrok ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju družbenega varstva otrok.
62.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za razvoj telesnokulturne dejavnosti ter za zdrav telesni razvoj delovnega človeka in občana, oblikujejo politiko razvoja telesne kulture in rekreacije, pospešujejo telesnokulturne dejavnosti v vzgojnovarstvenih zavodih, šolah, organizacijah združenega dela ter ustanavljanje množičnih telesnokulturnih organizacij in vključevanje delovnih ljudi in občanov v njihovo dejavnost, združujejo sredstva za delo teh organizacij in za gradnjo in vzdrževanje telesnovzgoinih objektov ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju telesne kulture.
63.	člen
Na področjih in dejavnostih komunale, energetike, vodnega gospodarstva, prometa in zvez in drugih dejavnosti materialne proizvodnje, katerih trajno opravljanje je nujno, da bi se zadovoljevale potrebe določenih uporabnikov in nujen pogoj za njihovo delo in v katerih delovanje tržnih zakonitosti ne more biti edini razlog za usklajevanje dela in potreb oziroma vrednotenje rezultatov dela, se lahko organizacije združenega dela ter uporabniki njihovih proizvodov in storitev združujejo v samoupravne interesne skupnosti.
V teh samoupravnih interesnih skupnostih se delovni ljudje kot uporabniki proizvodov in storitev združujejo z delavci, ki opravljajo te dejavnosti in zadovoljujejo v njih svoje osebne in skupne .potrebe, združujejo sredstva in določajo namen njihove uporabe, opredeljujejo pogoje in način opravljanja teh dejavnosti, sprejemajo in uresničujejo programe dela in razvoja, vplivajo na oblikovanje cen in sodelujejo pri določanju politike cen, uresničujejo druge skupne interese ter medsebojno urejajo druga razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti.
64.	člen
Delovni ljudje in občani v občini samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in pogodbami po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za ta namen ter urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti.
Svoje interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji in pri združevanju sredstev za te namene uresničujejo delavci, delovni ljudje in občani v občini samostojno na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v samoupravni stanovanjski skupnosti.
Delavci, delovni ljudje in občani s samoupravnim sporazumom določajo, katere osebne in skupne potrebe in interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji uresničujejo po načelu vzajemnosti in solidarnosti v občinski ter katere v širši samoupravni interesni skupnosti oziroma zvezi teh skupnosti.
65.	člen
Občina načrtuje in zagotavlja razvoj stanovanjske graditve, sprejema urbanistično dokumentacijo, zagotavlja smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj.
Skupščina občine lahko z odlokom na podlagi zakona predpiše obveznosti organizacij združenega dela in drugih zavezancev, da iz dohodka izločajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem z nižjimi dohodki pri graditvi in uporabi stanovanj.
Občina posveča posebno skrb stanovanjskim potrebam delovnih ljudi in občanov ter družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči.
8.	Krajevna skupnost
66.	člen
Krajevna skupnost je temeljna samoupravna skupnost, v kateri se na samoupravni način organizirajo delovni ljudje in občani, ki živijo in delajo na določenem območju. S samoupravnim sporazumevanjem in na druge načine se povezujejo s temeljnimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje pri zadovoljevanju določenih skupnih interesov, potreb in nalog.
V krajevni skupnosti se povezujejo tudi delovni ljudje in občani, združeni v družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacijah in društvih, v katerih uresničujejo posamične in skupne interese.
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti v sodelovanju z drugimi samoupravnimi skupnostmi in organizacijami neposredno zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe, odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov, sodelujejo pri odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih.
67.	člen
Svoje skupne potrebe in interese delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo in uresničujejo na _ svoj ih zborih, v samoupravnih organih, v krajevnih organizacijah socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih, v skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in stanovanjskih skupnostih, z referendumom, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, v delegaciji in po delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega interesa, po delegacijah v samoupravnih interesnih skupnostih in v skupščini občine ter širših družbenopolitičnih skupnostih. Izvrševanje skupnih potreb in interesov delovni ljudje in občani poverjajo organom in delovnim telesom krajevne skupnosti.
68.	člen
Krajevna skupnost se ustanovi v naselju, delu naselja in za več naselij, ki so med seboj gospodarsko, urbanistično, komunalno in kulturno povezana in kjer so podani še drugi pogoji, ki zagotavljajo možnosti za neposredno in samoupravno uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi, in občanov.
Delovni ljudje posameznega naselja, dela naselja aji več naselij ustanovijo krajevno skupnost, se združujejo z drugimi krajevnimi skupnostmi, ali del krajevne skupnosti priključijo k drugi krajevni skupnosti na podlagi razprave, prejetih stališč in dogovora v organizaciji socialistične zveze delovnega ljudstva-
69.	člen
Pobudo za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti ali izdvojitev in priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajo:
—* krajevne organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva,
—	5°/o, vendar ne manj kot 50 delovnih ljudi in občanov, ki živijo ali delajo na območju, za katero se predlaga ustanovitev, združitev ali odcepitev in priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti,
—	skupščina delegatov krajevne skupnosti.
Pobudo za razdružitev krajevne skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti drugim krajevnim skupnostim morajo podati delovni ljudje in občani za območje vsake krajevne skupnosti, ki se želijo razdružiti ali združiti, pobudo za priključitev k drugi krajevni skupnosti pa morajo podpreti tudi delovni ljudje in občani iz tiste krajevne skupnosti, h kateri se namerava priključiti del območja druge krajevne skupnosti.
Krajevne organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva morajo o pobudi za ustanovitev, združitev aji razdružitev krajevnih skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti izvesti na teh območjih javno razpravo.
70.	člen
O združitvi ali izdvojitvi in priključitvi dela krajevne skupnosti ter drugih krajevnih skupnostih in ustanovitvi krajevne skupnosti odločajo delovni ljudje in občani na zborih ali z referendumom v krajevnih skupnostih. Zbori delovnih ljudi in občanov o tem veljavno sklepajo, če je na njih navzočih 5 %>, vendar ne manj kot 50 delovnih ljudi in občanov v zainteresiranih krajevnih skupnostih.
Sklep iz 1, odstavka tega člena je veljaven, če so ga zbori sprejeli z 2/3 večino glasov navzočih delovnih ljudi in občanov.
71.	čjep
Zbor delovni ljudi in občanov, ki sklepajo o ustanovitvi krajevne skupnosti, skliče predsednik krajevne organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva.
72.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Krajevna skupnost ima svoj statut.
Osnutek statuta pripravi svet krajevne skupnosti in ga predloži krajevni organizaciji SZDL. da organizira in izvede javno razpravo o osnutku statuta krajevne skupnosti.
Po zaključku javne razprave izvršni organ krajevne skupnosti na podlagi pripomb, stališč in mnenj danih v javni razpravi, sestavi predlog statuta.
Statut sprejme skupščina delegatov krajevne skupnosti. Statut je sprejet, če je zanj glasovalo najmanj 2/3 vseh članov skupščine delegatov krajevne skupnosti.
73.	člen
Statut krajevne skupnosti, podrobneje določa:
—	pravice in dolžnosti krajevnih skupnosti ter način njihovega uresničevanja,
—	območje, organizacijo in organe krajevne skupnosti,
—	naloge in način dela organov krajevne skupnosti,
—	način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—	način oblikovanja in sprejemanja programov in planov razvoja krajevne skupnosti,
—	oblike in nosilca samoupravnega sporazumevanja,
—	način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja,
—	način zbiranja in odločanja o uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih v skladu s programi razvoja krajevnih skupnosti,
—	vprašanja, o katerih delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo na referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja,
—	druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej.
74.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo o vsebini in načinu zadovoljevanja ter solidarnega uresničevanja svojih skupnih potreb, interesov in nalog na področju medsebojnih odnosov v naselju, gospodarjenja s prostorom, urbanističnega programiranja in urejanja naselij, otroškega in socialnega varstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture, telesne kulture, rekreacije, varstvo kulturnih ter zgodovinskih spomenikov, stanovanjske politike in upravljanja stanovanj, komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, varstva interesov potrošnikov in uporabnikov, organizacije splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, varstva naravnega okolja, upravljanje družbenega premoženja, javnega obveščanja ter drugih področij skupnega življenja in dela.
Skupne potrebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela opredeljujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s statutom skupnosti.
75.	člen
Delovni ljudje v krajevnih skupnostih sprejemajo programe in plane razvoja krajevne skupnosti, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog.
Ti plapi morajo biti usklajeni z drugimi plani v krajevni skupnosti in širših družbenopolitičnih skupnostih.
Sprejemanje in izvajanje planov mora temeljiti na načelu solidarnosti in enotnega razvoja posameznih krajevnih skupnosti v občini kot samoupravni in temeljni družbenopolitični skupnosti.
76.	člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb, interesov in nalog delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti na osnovi določil ustave SRS, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov in v skladu s sprejetimi usklajenimi letnimi in srednjeročnimi plani krajevnih skupnosti združujejo:
—	sredstva, zbrana s samoprispevki in drugimi oblikami prispevkov delovnih ljudi in občanov,
—	sredstva iz proračuna občine za delovanje delegatskega sistema oziroma financiranje redne dejavnosti krajevne skupnosti,
—	sredstva, ki so predvidena za posamezne naloge v sprejetih srednjeročnih in letnih planih posameznih samoupravnih interesnih skupnosti,
—	združena sredstva delavcev temeljnih organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnostih, zbrana na osnovi posebnega samoupravnega sporazuma,
—	z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine,
—	sredstva, zbrana s prispevkom za komunalno
ureditev stavbnega zemljišča, s katerim upravlja in razpolaga krajevna skupnost.	•	N
Merila in kriteriji za udeležbo posamezne krajevne skupnosti na sredstvih iz proračuna občine določi skupščina občine s posebnim predpisom, upoštevaje pri tem velikost krajevne skupnosti in število delovnih ljudi in občanov.
77.	člen
Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih razporeja s finančnim načrtom v skladu s svojim delovnim programom.
Namenska sredstva se razporejajo za namene, za katere so bila dana.
73. člen
Krajevne skupnosti lahko združujejo svoja sredstva, razen sredstev, ki se namensko zbirajo v krajevnih skupnostih v posebnem samostojnem skladu.
79.	člen
Za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti krajevne skupnosti ustanavljajo samoupravne delovne in druge organizacije ter organizirajo druge dejavnosti za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb in pri tem ustvarjajo lastne dohodke za izvrševanje programov in planov krajevne skupnosti.
80.	člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno povezujejo v skupnosti krajevnih skupnosti, v katerih na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena.
Krajevne skupnosti lahko oblikujejo skupne organe za opravljanje stalnih in občasnih skupnih nalog.
S samoupravnim sporazumom se lahko več krajevnih skupnosti dogovori tudi za oblikovanje skupnih služb ter. določi organe za usmerjanje in nadzor nad njihovim delom.	^
9.	Kadrovska politika in zaposlovanje
■ 81. člen
Delavci, delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so nosilci kadrovske politike v občini.
82.	člen
Pri uresničevanju družbenih ciljev in načel kadrovske politike delavci, delovni ljudje in občani zlasti:
—	sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske programe,
—	sprejemajo programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov,
—	določajo strukturo kadrov, ki je potrebna za dolgoročni razvoj temeljnih in drugih organizacij združenega dela,
—	določajo in razporejajo sredstva za izobraževanje kadrov,
—	določajo merila in pogoje za izbiro kadrov za odgovorne delovne naloge,
—	skrbijo, da so za zahtevne družbene in proizvodne funkcije izbrani delavci z zahtevnimi sposobnostmi, znanjem, družbenopolitičnimi in etičnimi kvalitetami,
—	spremljajo uresničevanje kadrovske politike.
83.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, posebno v socialistični zvezi delovnega ljudstva in sindikatih, oblikujejo, usmerjajo in spremljajo uresničevanje kadrovske politike, predvsem pa usklajujejo stališča in kriterije za kandidiranje delovnih ljudi na odgovorna delovna mesta v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter za nosilce družbenih funkcij.
84.	člen
Zaradi uspešnejšega uresničevanja temeljnih načel in ciljev kadrovske politike delavci, delovni ljudje in občani v občini z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi urejajo in usklajujejo družbenoekonomska in druga razmerja pri oblikovanju, uresničevanju in izvajanju kadrovske politike.
Delavci, delovni ljudje in občani v občini uresničujejo temeljna načela ni cilje kadrovske politike tudi z družbenimi plani.
85.	člen
Delavci, ki v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih upravljajo družbena sredstva in z njimi razpolagajo, ter delovni ljudje in občani v občini, ustvarjajo pogoje za uresničevanje pravice do dela in za vključevanje delovnih ljudi in občanov v združeno delo.
86.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani oblikujejo in izvajajo politiko zaposlovanja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih ' organizacijah in skupnostih, v samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje ter v skupščini občine.
Delavci, delovni ljudje in občani v občini oblikujejo politiko zaposlovanja z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter z družbenimi plani.
Pri oblikovanju in izvajanju politike zaposlovanja, delovni ljudje in občani posebno skrb posvečajo zaposlovanju zena, mladine in oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo-
87.	člen
Delavci v združenem delu in delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov oziroma delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo druge osebe, se združujejo v samoupravno interesno skupnost za zaposlovanje.
Skupnost za zaposlovanje je samoupravna interesna skupnost delavcev, v katerih si delavci po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo stalno strokovno pomoč, posebno za uresničevanje pravice do dela, oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu z zakonom in splošnimi akti skupnosti.
10.	Varstvo borcev narodnoosvobodilne vojne
88.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini posvečajo posebno skrb udeležencem narodnoosvobodilne vojne in članom njihovih družin.
S predpisi skupščine občine se zagotavljajo sredstva za družbeno pomoč borcem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo 1918—1919 in slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 in ožjim članom njihovih družin, ki nimajo zadostnih sredstev za dostojno preživljanje, zagotavljajo zdravstveno zaščito vsem tistim borcem in njihovim družinskim članom, ki tega varstva nimajo iz kakršnegakoli drugega naslova, jim dajejo družbeno pomoč za zdravljenje in rekreacijo, skrbijo za rehabilitacijo invalidov in zaposlovanje nezaposlenih borcev ter zagotavljajo pomoč otrokom padlih borcev narodnoosvobodilne vojne, ki niso sposobni za pridobitno delo. V skladu s predpisi skupščine občine zagotavljajo reševanje stanovanjskih vprašanj borcev in invalidov narodnoosvobodilne vojne.
11.	Urejanje prostora in varstva človekovega okolja
89.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini v skladu z dogovorjeno politiko in programi na območju občine določajo program in politiko urbanizacije, prostorskega urejanja, smotrne izrabe mestnih zemljišč in jp uresničujejo Z urbanističnimi programi, urbanističnimi načrti in zazidalnimi načrti. Posebno skrb posvečajo razvoju stanovanjske graditve ter razvoju tistih gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti, ki so opredeljene z družbenim planom občine.
Delavci, delovni ljudje in občani uporabljajo in razpolagajo s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini v samoupravni interesni skupnosti za gospodarjenje s stavbnim zemljiščem.
90.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, skupščina občine, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za smotrno
izkoriščanje dobrin splošnega pomena ter za ohranitev in izboljšanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja z namenom, da zagotavljajo osnovne pogoje za življenje in delo, kakor tudi da preprečujejo zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu.
91.	člen
Skupščina občine in njeni organi skrbe za ohranitev in izboljšanje človekovega okolja in pri tem spremljajo in ohranjajo stanje in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot, ter skrbijo za učinkovito ukrepanje na tem področju. Posebno skrb posvečajo varstvu zraka, varstvu voda, ohranitvi obstoječih parkovnih površin in zelenic ter površin, namenjenih za rekreacijo.
Območja, v katerem so zdravstvene, vzgojnoizo-braževalne, vzgojne in socialnovarstvene organizacije, skupščina občine lahko določi kot posebno zavarovana pred hrupom in onesnaženjem, za kar sprejme ustrezne ukrepe.
92.	člen
Skupščina občine z družbenimi plani in urbanističnimi dokumenti zagotavlja smotrno izrabo prostora in drugih dobrin v splošni rabi ter pri tem posebno skrb posveča ohranitvi naravnih vrednot človekovega okolja, nepremičnin in drugih stvari posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena ter drugih z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
93.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini samostojno ali skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani drugih občin ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti, v katerih združujejo sredstva, zagotavljajo pogoje za varstvo človekovega okolja ter usklajujejo in uresničujejo druge skupne potrebe in interese pri sprejemanju in izvajanju ukrepov za varstvo in izboljševanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
V.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA
samozaščita
94.	člen
Občina v skladu z ustavo in zakonom ter temelji sistema ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, obrambnimi in drugimi načrti ter pripravljalnimi ukrepi Socialistične republike Slovenije ureja in organizira ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na svojem območju, organizira in vodi teritorialno obrambo, milico in narodno zaščito, civilno zaščito in druge obrambne priprave, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor.
V skladu s prejšnjim odstavkom določa občina svoj obrambni načrt.
95.	člen
Delovni ljudje in občani v občini oblikujejo in uresničujejo politiko ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite kot svojo pravico in dolžnost v skladu z zakonom, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih in
družbenih organizacijah, vojaških enotah in zavodih, civilni zaščiti, narodni zaščiti, po delegacijah in delegatih pa v zborih skupščine občine.
96.	člen
Pravice in dolžnosti občine iw» področju padske obrambe, varnosti in družbene samozaščite izvršujejo v mejah svoje pristojnosti, določene z zakonom:
—	skupščina občine,
—	svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito,
—	izvršni svet,
—	upravni organ za ljudsko obrambo in drugi upravni organi,
—	občinski štab za teritorialno obrambo,
—	občinski štab za civilno zaščito,
—	v vojni pa tudi predsedstvo skupščine občine.
97.	člen
Skupščina občine obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev v občini.
V skladu z enotnim sistemom ljudske obrambe v federaciji in republiki, sprejema odloke in druge akte s tega področja ter usmerja obrambne priprave na območju občine, sprejema ukrepe za učinkovito delovanje vseh nosilcev družbene samozaščite in varnosti ter sprejema odloke in druge akte s tega področja.
Skupščina občine spodbuja nosilce družbene samozaščite v občini, da uresničevanje nalog družbene samozaščite uredijo z družbenim dogovorom, v okviru svojih pristojnosti in nalog pa tudi spremlja izvrševanje sklenjenega družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini.
98.	člen
Pri uresničevanju nalog na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite sodeluje skupščina občine s skupščinami drugih občin, s katerimi usklajuje svoje delo in po potrebi ustanavlja skupne službe v okviru regije.
99.	člen
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito vodi, usmerja in usklajuje priprave za ljudsko obrambo delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij, združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delovanje v vojnih razmerah. Skrbi za uresničevanje načel splošnega ljudskega odpora, predvsem pa, da se vsi organi, organizacije in skupnosti pri redni dejavnosti v miru pripravljajo na splošni ljudski odpor in ukrepajo, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah.
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skrbi za uresničevanje in izvajanje nalog skupščine občine, ki jih ima v okviru svojih pravic in dolžnosti na področju družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev.
Sestavo, naloge in način dela sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito določi skupščina občine z odlokom, v skladu z zakonom.
100.	člen
Pravice in dolžnosti izvršnega sveta, upravnega organa za ljudsko obrambo in drugih upravnih orga-
nov na področju ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev določi v skladu z zakonom in tem statutom občinska skupščina s svojimi predpisi.
101.	člen
Za izvajanje oboroženega in drugih oblik odpora proti sovražniku, se organizirajo po enotnih načelih in v skladu z obrambnim načrtom občine, v krajevnih skupnostih in temeljnih ter drugih organizacijah združenega dela enote teritorialne obrambe, ki zagotavljajo nenehen nadzor nad območjem in zaščito objektov, s stalno in množično borbeno aktivnostjo.
Enote teritorialne obrambe v občini vodi občinski štab za teritorialno obrambo.
Občinski štab za teritorialno obrambo opravlja naloge, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi, naloge, ki mu jih naloži nadrejeni štab za teritorialno obrambo oziroma svet za ljudsko obrambo, družbeno samozaščito in varnost.
102.	člen
Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito, za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob bojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah se ustanovijo v občini, krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah in skupnostih, štabi za civilno zaščito.
1 Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet.
Občinski štab za civilno zaščito izvršuje svoje naloge v skladu s pristojnostmi, določenimi z zakonom in je za svoje delo odgovoren svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
103.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih, uresničujejo politiko ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite in se neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za preprečevanje in odkrivanje škodljivih in sovražnih delovanj, za oborožen boj in druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva ter za izvrševanje drugih, z zakonom, statutom in obrambnim načrtom krajevne skupnosti oziroma občine določenih nalog.
Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni vodi splošni ljudski odpor svet krajevne skupnosti, ki odloča tudi o vseh zadevah iz pristojnosti drugih organov krajevne skupnosti v skladu z zakonom.
Če se svet krajevne skupnosti ne more sestati, sprejema neodložljive ukrepe njegov predsednik, ki mora te ukrepe dati v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
V skladu z zakonom se s statutom krajevne skupnosti določi organizacijo in naloge sveta krajevne skupnosti, odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter drugih organov in organizacij v krajevni skupnosti na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite.
104.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije ter skupnosti določajo načrt izvajanja obrambnih priprav v skladu s svojim razvojnim načrtom oziroma programi dela ter v skladu s svojimi nalogami za delovanje ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni.
Organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka morajo usklajevati svoje obrambne načrte in programe za delo v vojni z obrambnim načrtom občine in so pri njegovem izvajanju dolžne sodelovati pri preskrbi oboroženih sil in prebivalstva ter pri zagotavljanju surovin, reprodukcijskega materiala, energije, rezervnih delov in drugih materialov.
Organizacije in skupnosti iz 1. odstavka tega člena se vključujejo v obrambne priprave krajevne skupnosti, v kateri imajo svoj sedež, sodelujejo z njo in dajejo strokovno pomoč njenim organom pri izvrševanju nalog s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite.
105.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih organizirajo narodno zaščito za varovanje pogojev dela, družbene lastnine in objektov skupnega pomena, za varovanje reda in svojega premoženja ter za zagotavljanje mirnega in varnega življenja.
Naloge narodne zaščite opravljajo delavci, delovni ljudje in občani po posebnem programu, ki ga v skladu z varnostnim načrtom sprejme pristojni organ za družbeno samozaščito.
V	neposredni vojni nevarnosti in v vojni izvajajo enote narodne zaščite tudi določene naloge v okviru splošne ljudske obrambe.
106.	člen
Občina in njeni organi organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občani skrbijo, da se ustvarijo ugodni pogoji za varnost cestnega prometa v občini, organizirajo in izvajajo preventivno dejavnost, skrbijo, da promet pravilno poteka in da se preprečijo prometne nezgode in druge nevarnosti.
Za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu v občini skrbi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Sestavo, naloge in način dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu določi v skladu z zakonom skupščina občine z odlokom.
107.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini imajo pravico in dolžnost, da na temelju družbene samozaščite varujejo pred požarom družbeno premoženje in premoženje občanov.
V	samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požarom uresničujejo delavci, delovni ljudje in občani svoje in družbene potrebe po varstvu pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami ter pospešujejo razvoj družbene samozaščite na tem področju.
VI: URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNIH PRAVIC V OBČINI
1.	Oblike družbenega samoupravljanja
108.	člen
Delavci, samoupravno organizirani v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji skupnih služb, ali drugi obliki združevanja dela in sredstev, odločajo in upravljajo družbene zadeve ter usklajujejo skupne interese:
—	na zborih delavcev, z referendumom, s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami in z drugimi oblikami obsega izjavljanja,
—	po delegatih v organih upravljanja in na drug način, določen s statutom in samoupravnim sporazumom organizacije združenega dela oziroma druge samoupravne organizacije - in skupnosti,
—	po delegatih v skupščini občine in skupščinah širših družbenopolitičnih skupnostih, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v samoupravnih organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena,
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem,
—	po delegatih v organih poslovnih skupnosti in drugih oblikah združevanja dela in sredstev,
—	prek socialistične zveze delovnih ljudi, zveze sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij,
—	v drugih oblikah in na način, določen z ustavo in s tem statutom.
109.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo in upravljajo družbene zadeve in usklajujejo skupne interese:
—	na zborih delovnih ljudi ni občanov,
—	v javni razpravi s podpisovanjem oziroma s posebnimi pismenimi izjavami in referendumom,
—	v organih upravljanja krajevne skupnosti in na drug način, določen s statutom krajevne skupnosti,
—	po delegatih v skupščini občine, skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti, skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v samoupravnih organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena,
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem,
—	v skupnostih potrošnikov oziroma uporabnikov določenih dobrin in storitev,
—	na zborih stanovalcev in v hišnih svetih,
—	v krajevnih organizacijah socialistične zveze delovnih ljudi in drugih družbenopolitičnih organizacijah in društvih,
—	v drugih oblikah in na način, določen z ustavo, zakonom in s tem statutom.
110.	člen
Delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih, sodelujejo v upravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega interesa ter uresničujejo samoupravne pravice:
—	v -skupščini interesne skupnosti in v drugih oblikah, ki jih določa statut in samoupravni sporazum'samoupravne interesne skupnosti.
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem,
—	s sodelovanjem pri obravnavi in odločanju v zadevah iz pristojnosti skupščine občine, ki jih določa ta statut,
—	prek drugih oblik v skladu z ustavo in s tem statutom.
Zbori delavcev, zbori delovnih ljudi in občanov
111.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani na svojih zborih v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah:
—	obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za te organizacije in skupnosti, kakor tudi vprašanja, ki so širšega družbenega pomena, dajejo pobude, predloge in mnenja za reševanje teh vprašanj,
—	obravnavajo poročilo in predloge svojih organov samoupravljanja,
—	obravnavajo poročila in predloge delegacij in delegatov v skupščini občine in širših družbenopolitičnih skupnostih ter o njih odločajo, dajejo mnenja in predloge,
—	predlagajo skupščini občine in njenim organom ukrepe za izvrševanje zadev iz njihove pristojnosti,
—	predlagajo ukrepe in dajejo druge predloge organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim in drugim samoupravnim interesnim skupnostim,
—	opravljajo nadzor nad delom skupščine občine in njenih organov ter nosilcev javnih funkcij, organizacij združenega dela oziroma drugih skupnosti in organizacij, zlasti če gre za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena,
—	samostojno odločajo o zadevah, ki jih določa statut ali drug samoupravni akt samoupravne organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma krajevne skupnosti.
112.	člen
Zbor delovnih ljudi in občanov sestavljajo vsi delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti oziroma na območju, za katero se sklicuje zbor in so stari nad 15 let.
113.	člen
Zbori delovnih ljudi in občanov obvezno razpravljajo o vseh vprašanjih, za katere je v tem statutu določeno, da jih skupščina daje v javno razpravo.
114.	člen
Zbori delavcev, delovnih ljudi in občanov se sklicujejo v organizacijah združenega dela ali njenih enotah in za območja krajevnih skupnosti ali za posamezna naselja v krajevni skupnosti.
115.	člen
Zbori delavcev, delovnih ljudi in občanov sklepajo veljavno, če je navzočih najmanj 5°/o oziroma 30 glasovalcev za območje, za katero je zbor sklican, kolikor ni z zakonom ali s tem statutom drugače določeno.
Glasovanje na zborih je javno.
Statuti oziroma drugi ustrezni samoupravni splošni akti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma krajevnih skupnosti določajo način sklica, veljavnost sklepanja in postopek za delo zborov delavcev ter delovnih ljudi in občanov.
Zbori delavcev ter delovnih ljudi in občanov se lahko skličejo tudi po interesnih področjih.
116.	člen
Zbor delavcev, delovnih ljudi in občanov sklicuje:
—	v združenem delu predsednik delavskega sveta oziroma predsednik zbora delavcev,
—	v krajevni skupnosti predsednik zbora delegatov, predsednik sveta' krajevne skupnosti oziroma predsednik socialistične zveze delovnih ljudi.
117.	člen
Obvestilo o zboru delavcev, delovnih ljudi in občanov se objavi najmanj 8 dni pred dnevom zbora.
Referendum
118.	člen
Skupščina občine lahko razpiše referendum, da delovni ljudje in občani neposredno odločijo o posameznem vprašanju, da se vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta iz njene pristojnosti ali da potrdijo že sprejet odlok ali drug akt skupščine občine.
Skupščina občine mora razpisati referendum za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka za financiranje skupnih ali splošnih družbenih potreb v občini ali v drugih, z zakonom določenih primerih.
119.	člen
Razpis referenduma v občini lahko predlagajo družbenopolitične organizacije občine, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela v občini, samoupravne interesne skupnosti za območje občine ter zbori delovnih ljudi in občanov.
O predlogu za razpis referenduma mora skupščina občine odločiti v 60 dneh in skleniti, da se referendum razpiše aii zavrniti predlog za razpis.
O svoji odločitvi mora skupščina občine obvestiti predlagatelja.
120.	člen
Skupščina občine mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj tretjina zborov delavcev v združenem delu občine, najmanj tretjina zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občine, občinski svet zveze sindikatov Slovenije oziroma občinska konferenca socialistične zveze delovnih ljudi.
Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazložena. V zahtevi mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma.
Skupščina občine mora razpisati referendum v 60 dneh po prejemu zahteve za razpis.
121.	člen
Skupščina občine razpiše referendum s sklepom.
Sklep o razpisu referenduma mora vsebovati navedbo zadeve, ki je predmet referenduma in območje za katero se referendum razpisuje.
Sklep o razpisu referenduma se objavi v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije.
122.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošnem imeniku območja, na katerem se izvaja referendum.
Ce je referendum razpisan za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka za financiranje skupnih družbenih potreb, imajo pravico glasovanja tudi delavci v združenem delu, ki še nimajo volilne pravice in stalno prebivajo na območju, na katerem se izvaja referendum.
123.	člen
Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delovnih ljudi in občanov, ki imajo na območju, na katerem se referendum izvaja, pravico glasovanja.
Odločitev, sprejeta na referendumu, se objavi v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije.
Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna. Skupščina občine eno leto po izvedbi referenduma ne more sprejeti odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma in tudi ne ponoviti referenduma o istem vprašanju.
124.	člen
Referendum v občini vodi občinska volilna komisija za volitve delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti.
Občinska volilna komisija ugotavlja in objavlja izid referenduma.
125.	člen
Druga vprašanja, ki se nanašajo na razpis in izvedbo referenduma, ugotavljanju rezultatov glasovanja, naloge volilne komisije in druga vprašanja, uredi skupščina občine v skladu z zakonom s posebnim odlokom.
Javne razprave
126.	člen
Z javno razpravo o najvažnejših vprašanjih, pomembnih za politični, družbeni, kulturni in socialni razvoj občine ali krajevne skupnosti, se zagotavlja neposredna aktivna udeležba delavcev, delovnih ljudi in občanov pri uresničevanju njihovega odločujočega vpliva v postopku in pri sprejemanju odločitev o vprašanjih, ki imajo skupen pomen.
127.	člen
V javni razpravi sodelujejo: delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih. družbenopolitičnih organizacijah in društvih, skupščina občine in njeni organi, kakor tudi druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani kot posamezniki.
128.	člen
Skupščina občine mora dati pred sprejetjem v javno razpravo osnutke:
—	sprememb in dopolnitev statuta občine,
—	družbenih planov,
—	prostorskih planov,
—	urbanističnega programa,
—	proračun občine,
—	razpisu občinskega posojila,
—	osnutke drugih predpisov oziroma aktov, za katere to določa zakon.
129.	člen
Organ, ki odloča o vprašanju, ki je dano v javno razpravo, je dolžan zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z osnutki aktov pravočasno seznanijo, predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske ter druge razloge za njegov sprejem in določiti primeren rok za javno razpravo, skrbeti, da se akt pred zaključkom javne razprave ne sprejme, ob sprejemu akta obravnavati mnenja, stališča in predloge in javne razprave in se do njih opredeliti, na primeren način obvestiti udeležence javne razprave o stališčm, ki jih je zavzel do predlogov iz javne razprave.
130.	člen
Pred pomembnimi odločitvami se lahko izvede tudi anketa ali na drug način ugotavlja javno mnenje.
2.	Samoupravno sporazumevanje
in družbeno dogovarjanje
131.	člen
Z družbenimi dogovori delavci in drugi delovni ljudje zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena..
Družbene dogovore sklenejo skupščina občine in zainteresirane organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične organizacije in družbene organizacije.
132.	člen
Družbeni dogovor sklenejo v imenu udeležencev njihovi pooblaščeni organi.
Udeleženci družbenega dogovora sporazumno določijo postopek za sklenitev družbenega dogovora.
Če se z družbenim dogovorom zagotavlja in usklajuje samoupravno urejanje odnosov, o katerih se delavci po zakonu osebno izjavljajo, ga sme pooblaščeni organ organizacije združenega dela skleniti, če se je pred tem večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji v sestavi organizacije združenega dela, ki sklepa družbeni dogovor, izjavila, da se z njim strinja
133.	člen
Družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki so ga sKlenili, ali k njemu pristopili, da ukrenejo, kar je potrebno za njegovo izvajanje.
Udeleženec združenega dogovora je družbeno in politično odgovoren, če ne ravna po obveznostih iz tega dogovora.
134.	člen
Družbeni dogovor neha veljati z dnem, ki ga soglasno določijo vsi udeleženci.
135.	člen
S samoupravnimi sporazumi se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi ter interesi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Samoupravni sporazum sklenejo med seboj delavci v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, organizacije združenega dela, banke in druge finančne organizacije, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, gospodarska zbornica in druga splošna združenja samoupravnih organizacij in skupnosti ter sindikata.
136.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma so poleg sindikata tudi druge družbenopolitične organizacije, kadar se določijo odnosi, ki so pomembni za uresničevanje njihovih ciljev in nalog, določenih v njihovem statutu.
137.	člen
Občina, njeni organi in organizacije so lahko udeleženci samoupravnega sporazuma, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo po načelu enakopravnosti med seboj ali s temeljnimi organizacijami ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
138.	člen
Udeleženec je lahko tudi delovni človek, ki opravlja obrtno ali drugo dejavnost, oziroma delovni človek, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, če združuje svoje delo in sredstva z delom delavcev in sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji, oziroma če združuje svoje delo in sredstva v druge oblike združevanja dela in sredstev.
139.	čleh
Pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma dajejo delavci oziroma drugi delovni ljudje neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi po sindikatu, drugi družbenopolitični organizaciji, organih občine ali gospodarski zbornici.
140.	člen
Sindikat ima pravico dajati predloge za sklenitev samoupravnih sporazumov.
Sindikat sodeluje pri sklenitvi samoupravnih sporazumov, s,katerimi se ureja delovno razmerje delavcev v združenem delu ali določajo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev.
Če sindikat ne podpiše sporazuma iz drugega odstavka tega člena, ga ima organizacija 'združenega dela pravico uporabljati, sindikat pa lahko sproži spor pred sodiščem združenega dela, če ni za spor pristojno ustavno sodišče.
141.	člen
če skupščina občine predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje, lahko da predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma vsaka samoupravna organizacija ali skupnost, na katero se ta obveznost nanaša.
Če v predpisanem roku nobena od samoupravnih organizacij ali skupnosti ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazuma, ga lahko da sindikat ali organ občine oziroma izvršni svet.
142.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja so enakopravni.
Samoupravni sporazum in družbeni dogovor se skleneta svobodno in v skladu z izraženo voljo udeležencev.
143.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev samoupravnega sporazuma nastanejo z dnem njegove sklenitve, če ni v samoupravnem sporazumu določeno drugače.
144.	člen
S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se lahko predvidi arbitraža ali kakšen drug način za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma oziroma dogovora.
Če družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum ne predvideva arbitraže ali kakšnega drugega načina za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju dogovora oziroma sporazuma, rešuje te spore spdišče združenega dela.
145.	člen
Sprejete družbene dogovore oziroma samoupravne sporazume, kjer je udeleženec skupščina občine ali njen organ, se objavi v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije.
Udeleženec družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma, ki je dal pobudo za sklepanje, je dolžan poskrbeti, da je družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum potem, ko je veljavno sklenjen, objavljen v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije, če se podpisniki ne dogovorijo za drug način objave.
Upravni organ občine, ki vodi evidenco samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini, je dolžan voditi tudi evidenco družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, kjer je udeleženec organ občine.
3.	Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine
146.	člen
Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine uresničujejo v občini:
—	skupščina občine in njeni organi,
—	temeljno sodišče,
—	samoupravna sodišča,
—	temeljno javno tožilstvo,
—	družbeni pravobranilec samoupravljanja,
—	javno pravobranilstvo,
—	organ za kaznovanje prekrškov,
—	organi milice.
Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine določata ustava in zakoni.
147.	člen
Skupščina občine spremlja in obravnava delo organov, ki uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine, sprejema smernice, ukrepe in zagotavlja pogoje za čimuspeš-nejše delo teh organov.
148.	člen
Skupščina občine nastopa pri uresničevanju družbenega varstva z začasnimi ukrepi, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samo-
upravnih odnosih; ali so huje prizadeti družbeni interesi, ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti.
149.	člen
Skupščina občine lahko nastopi zoper organizacijo združenega dela z naslednjimi začasnimi ukrepi družbenega varstva:
—	odstavi poslovodni organ,
—	odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
—	razpusti delavski svet,
—	razpusti izvršilni organ,
—	začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic delavcev,
—	imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela,
—	odredi še druge z zakonom določene ukrepe.
150.	člen
O začasnih ukrepih odloča skupščina občine z odlokom na predlog družbenega pravobranilca samo-upravljanja in izvršnega sveta skupščine občine.
151.	člen
Skupščina občine lahko v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepov,, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in/prizadeta družbena lastnina.
Če skupščina občine zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem.
152.	člen
Temeljno sodišče, kot organ državne oblasti, spremlja in preučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegovih funkcij in daje skupščini občine ter drugim državnim organom in samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.	/
Temeljno sodišče ima v svojem delovnem področju pravico in dolžnost obveščati skupščino občine o uporabi zakonov in o svojem delu.
153.	člen
Samoupravna sodišča rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki so določeni z ustavo in zakonom kot tudi spore, ki jim jih poverijo delovni ljudje v organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ali ki izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo temeljna sodišča.
Občani lahko reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, samoupravno poverijo poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom drugače določeno.
Samoupravna sodišča se ustanavljajo s splošnim aktom ali s sporazumom strank v skladu z ustavo in zakonom, za določene vrste sporov pa z zakonom. Akt o ustanovitvi samoupravnega šodišča določi v skladu z zakonom pristojnost, sestavo in organizacijo sodišča ter postopek pred tem sodiščem.
Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela, arbitraže, razsodišča, poravnalni sveti in kot druga samoupravna sodišča.
154.	člen
Sodišče združenega dela spremlja in. preučuje družbene odnose-pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije in daje organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim, državnim organom ter skupščinam občinskih samoupravnih interesnih skupnosti" in skupščini občine predloge za uresničevanje samoupravnega položaja samoupravnih organizacij in skupnosti, za uresničevanje samoupravnih pravic delovnih ljudi ter druge predloge za zagotavljanje ustavnosti in zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
155.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v občini.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred skupščino občine, ustavnim sodiščem ali sodišči postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kot tudi postopek, da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti, s katerimi se kršijo samoupravne pravice oziroma je prizadeta družbena lastnina.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih ustanov in občanov.
Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati občinskemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembne za opravljanje njegove funkcije.
156.	člen
Temeljno javno tožilstvo v okviru svoje dejavnosti spremlja in preučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njihovih funkcij ter daje skupščinam občin, državnim in drugim organom, samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
Temeljno javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča skupščino občine v okviru svojega delovnega področja o uporabi zakonov in splošnih aktov ter o svojem delu.
157.	člen
Sredstva za delo temeljnega sodišča, sodišča združenega dela, temeljnega javnega tožilstva in družbenega pravobranilca samoupravljanja zagotavlja za območje občine skupščina občine.
158.	člen
Javni pravobranilec zastopa občino, njene organe, organizacije in sklade, ki so pravne osebe ter krajev-
ne skupnosti pred sodišči in drugimi organi glede njihovih premoženjskih pravic in koristi ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene z zakonom.
Javni pravobranilec spremlja in preučuje družbene odnose, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije ter daje organom in organizacijam iz prejšnjega odstavka in družbenopolitičnim organizacijam v občini predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
Javni pravobranilec je za svoje delo odgovoren skupščini občine, kateri je dolžan poročati o svojem delu ter jo obveščati o pojavih, ki imajo poseben pomen za pravno varnost družbenega premoženja.
159.	člen
Organ za kaznovanje prekrškov ob pogojih ter na način po postopku, ki ga določa zakon, izreka kazni in varnostne ukrepe zoper storilce . kršitev, ki so z zakonom in drugimi predpisi določene kot kršitve javnega reda.
160.	člen
Postaja milice v občini varuje življenje in skrbi za varnost ljudi in premoženja, preprečuje kazniva dejanja, odkriva kazniva dejanja ter odkriva in prijema storilce kaznivih dejanj, opravlja določene zadeve s področja varstva z ustavo določenega reda, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje in ureja promet na javnih cestah, pomaga odpravljati posledice naravnih nesreč, sodeluje s pristojnimi upravnimi organi v zadevah, ki spadajo v delovno področje postaje milice, predlaga uvedbo postopka o prekršku ,in opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoni in drugi predpisi.
Postaja milice sodeluje z odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnosti pri pripravi varnostnih načrtov in nudi enotam narodne zaščite ustrezno pomoč.
4.	Nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti
161.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela opravlja komisija za družbeno nadzorstvo in drugi organi skupščine občine.
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela po prvem odstavku tega člena zajema tudi ugotavljanje usklajenosti samoupravnih splošnih aktov organizacije združenega dela z ustavo in zakonom, kakor tudi s samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu.
Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacije združenega dela ima organ iz prvega odstavka tega člena pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon.
162.	člen
Skupščina občine ima pravico in dolžnost z odločbo deloma ali v celotj zadržati izvršitev vsakega samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela, ki je v nasprotju z zakonom oziroma samoupravnim splošnim aktom, s katerim mora biti v skladu.
Skupščina občine z odločbo v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepa, drugega akta ali ’ dejanja or-
ganizacije združenega dela, s katerim se kršijo samoupravne pravice delavcev ali je prizadeta družbena lastnina.
VII.	SKUPŠČINSKI SISTEM V OBČINI
163.	člen
Za neposredno uresničevanje svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter organizirano udeležbo pri opravljanju funkcij skupščine družbenopolitične skupnosti, oblikujejo delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije.
164.	člen
V	temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
—	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela,
—	delovni'ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrtnih in drugih podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja,
—	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kpt organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije na način, določen z ustavo in zakonom,
—	delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študentje in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.
Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije.
V	temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, ki nima več kot 30 delovnih ljudi, opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
S statutom ali drugim splošnim aktom organizacije oziroma skupnosti iz prejšnjega odstavka, ki ima najmanj 20 delovnih ljudi, se lahko sklene, da bo organizacija oziroma skupnost volila delegacijo.
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma z drugimi sklepi.
Dve ali več -delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije, lahko oblikujejo skupno delegacijo v skladu z zakonom oziroma odlokom skupščine občine.
165.	člen
Če se med mandatnim obdobjem skupščine občine ustanovi na območju občine nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij skupščine občine v skladu z odlokom skupščine občine.
166.	člen
Število delegatov, ki jih delegacije organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti pošiljajo v zbore skupščine občine, se določi sorazmerno s številom delovnih .ljudi in občanov v teh organizacijah oziroma skupnostih, vendar tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij družbenega dela oziroma posameznih območij.
167.	člen
Člane delegacije volijo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih izmed sebe neposredno s tajnim glasovanjem.
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določijo v svojih statutih v skladu z zakonom število članov in sestavo svoje delegacije ter način izvolitve in odpoklica delegacije.
168.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom , in drugimi skupnimi interesi v združenem delu ali z interesi v občini, ki jim glede na merila, določena s tem statutom, ne pripada samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela, se zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela, obravnavanja vprašanj iz pristojnosti skupščine občine, določanja skupnih stališč z delegati in zaradi uresničevanja drugih svojih pravio in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij skupščine občine, združujejo v konferenco delegacij.
169.	člen
Konference delegacij oblikujejo s sporazumi temeljne samoupravne organizacije in skupnosti v skladu s tem statutom in odlokom skupščine občine.
S sporazumom o oblikovanju konference temeljne samoupravne organizacije in skupnosti uredijo način in postopek oblikovanja konference, način delegiranja delegatov v konferenco, pravice in dolžnosti konference ter razmerja med konferenco in delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, način pošiljanja delegatov v zbor združenega dela skupščine občine, način sprejemanja stališč in smernic, materialne pogoje za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativno tehničnih halog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference.
170.	člen
Pri opravljanju svoje funkcije ima delegacija zlasti naslednje pravice in dolžnosti:
—	samostojno ali skupaj z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, v skladu z zakonom in tem statutom, delegira iz svojega sestava delegate v zbore skupščine občine,
—	z delegatom obravnava vprašanja, za katera je zainteresirana samoupravna organizacija oziroma skupnost, ki se obravnavajo v skupščini občine in o katerih se odloča v tej skupščini, zaradi sporazumevanja z drugimi delegati in zaradi zavzemanja stališč v skupščini.
—	sodeluje prek delegatov v celotnem delu in odločanju v skupščini,
—	spremlja delo skupščine in delegatov v skupščini ter obvešča samoupravno organizacijo oziroma
skupnost o vprašanjih, ki se obravnavajo in o katerih se odloča v skupščini, kakor tudi o pobudah in predlogih delegacij in delegatov v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
—	v skladu s statutom samoupravne organizacije oziroma skupnosti predlaga v obravnavo tej organizaciji oziroma skupnosti vprašanja, za katera je tako samoupravna skupnost kot delovni ljudje še posebno zainteresirana* pred odločanjem o teh vprašanjih v skupščini,
—	daje prek delegatov pobude za obravnavanje posameznih vprašanj in predloge za sprejem aktov in odločitev v skupščini v skladu z zakonom oziroma statutom občine ter uresničuje druge pravice, določene s poslovnikom skupščine,
—	delegacija lahko opravlja tudi druge zadeve v odnosih z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, za katere je samoupravna organizacija oziroma skupnost pooblasti s svojim aktom.
171.	člen
Skupščina občine predstavlja konferenco delegacij za delegiranje delegatov v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije.
Skupščina občine v skladu z ustavo, zakonom in s tem statutom z odlokom določi način delegiranja delegatov v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi skupščine občine ter delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Ce ima skupščina občine v zborih Skupščine Socialistične republike Slovenije skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami udeleženih občin.
172.	člen
Vsaka delegacija ali konferenca delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti delegira iz svojega sestava, glede na vprašanja, ki se obravnavajo v skupščini občine ali njenih organih, svoje delegate tako, da bodo najbolje zastopali interese njene organizacije oziroma skupnosti in interese celotne družbe.
Delegacija oziroma konferenca delegacij lahko določi delegata za posamezno sejo zbora skupščine občine ali za določeno zadevo, ki je na dnevnem redu seje zbora' skupščine občine.
173.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
174.	člen
Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu obveščati delegacijo oziroma konferenco delegacij in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi statuti in samoupravnimi sporazumi podrobneje določijo pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov in delegacij, razmerje med delegati, delegacijami in pristojnimi samoupravnimi ter strokovnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami, način in obliko medsebojnega obveščanja in druga pomembna vprašanja, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delovanje delegatov in delegacije.
175.	člen
Vsak delegat ima pravico dajati zboru, katerega član je, predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora, ob upoštevanju pravic in dolžnosti delegacij.
176.	člen
Delegat ima ha zasedanjih zbora pravico predlagati zboru, katerega član je, naj obravnava vprašanje, ki se nanaša na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ali na delo upravnih organov.
Delegat ima na zasedanju zbora pravico zahtevati od izvršnega sveta ali od predstojnika ustreznega upravnega organa odgovor na vprašanja, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti.
177.	člen
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od upravnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih ' organizacij in skupnosti podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v skupščini- občine.
178.	člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
Delegat v družbenopolitičnem zboru uživa imuniteto od dneva izvolitve do dneva, ko mu preneha mandat. Delegat v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti uživa imunitetno pravico od dneva, ko je določen za delegata v zboru, do dneva, ko mu ta dolžnost preneha. Ta dolžnost mu preneha tedaj, ko je namesto njega določen drug delegat, oziroma ko je te dolžnosti razrešen.
Delegat ne more biti klifcan na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je v skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je; prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen zapora nad pet let. V takem primeru mora džavni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Če zbor ni zbran, odloči komisija za verifikacijo Pooblastil in imunitetna vprašanja ustreznega zbora Proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje od-
vzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka o vzpostavitvi imunitete delegatu.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino družbenopolitične skupnosti, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
VIII.	SKUPŠČINA OBČINE
1.	Položaj in pristojnosti
179.	člen
Skupščina občine Grosuplje je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti, ki jih }ma občina po tem statutu, ustavi Socialistične republike Slovenije in zakonih.
180.	člen
Skupščina občine v okviru pravic in dolžnosti občine določa:
—	politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj,
—	sprejema družbeni plan, proračun, predpise in druge splošne akte,
—	obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti in usklajuje njihove odnose in interese,
—	daje pobude za sklepanje in sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov, -
—	obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite,
—	obravnava stanje in splošne probleme ustavnosti, zakonitosti in pravosodja ter organizira in opravlja družbeno nadzorstvo,
—	določa temeljno organizacijo in pristojnosti organov družbenopolitične skupnosti,
—	ustanavlja upravne organe in druge organe,
—	voli, imenuje in razrešuje določene funkcio*-narje ter sodnike,
—	skrbi za izvajanje določene politike, predpisov in drugih splošnih aktov,-
—	določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov in obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem,
—	opravlja politično nadzorstvo nad delom svojega izvršilnega organa, upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in s svojimi smernicami usmerja delo teh organov.
181.	člen
Med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnosti skupščine občine, če se ta ne more sestati, predsedstvo skupščine občine, katerega sestavo in pristojnosti določa zakon.
Predsedstvo skupščine občine predloži sprejete splošne akte v potrditev skupščini občine, brž ko se ta lahko sestane.
182.	člen
Skupščina občine lahko sklene, da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti da v javno razpravo delavcem v organizacijah združenega dela ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih.
Skupščina občine lahko sklene, da predlog predpisa ali drugo vprašanje iz svoje pristojnosti predloži delovnim ljudem in občanom, da se o njem izjavijo z referendumom ali drugimi oblikami osebnega izjavljanja.
2.	Sestav
183.	člen
Skupščino občine sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
184.	člen
Zbor združenega dela Skupščine občine Grosuplje, ki ima 39 delegatskih mest, sestavlja:
—	25 delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva,
—	3 delegati temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture,
—	2 delegata temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja socialno-zdravstvene dejavnosti,
•— 8 delegatov delovnih ljudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v kmetijstvu, obrtnih in drugih dejavnostih in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva,
—	1 delegat delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela kot tudi aktivne vojaške in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije ter delovni ljudje, ki opravljajo odvetništvo kot samostojno družbeno službo, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo v odvetniški pisarni.
Volilni okoliši in število delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela se določijo z odlokom skupščine občine.
185.	člen
I
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 29 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Vsaka krajevna skupnost ima v zboru 1 delegata, razen krajevnih skupnosti Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna gorica, Šentvid, Šmarje in Višnja gora, ki imajo v zboru po 2 delegata.
186.	člen
Družbenopolitični zbor sestavlja 23 delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
187.	člen
O določenih vprašanjih iz pristojnosti skupščine občine soodločajo v skladu s tem statutom skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine.
3.	Pristojnosti in delo zborov
188.	člen
Zbor združenega dela odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za materialne in samoupravne odnose delavcev v združenem delu.
Zbor krajevnih skupnosti odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma občini.
Družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih uresničevanja razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema.
189.	člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine občine opravljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno; zbor združenega dela in zbor kajevnih skupnosti enakopravno ter zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji.
Določene zadeve opravljata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti tudi samostojno.
Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov skupščine z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti tudi tako, da sprejema stališča v zadevah, določenih s tem statutom in poslovnikom skupščine občine.
O zadevah iz pristojnosti skupščine občine, o katerih enakopravno odločajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, odločajo pristojni zbori enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
190.	člen	^
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
—	sprejemajo statut občine,
—■ sprejemajo poslovnik skupščine občine,
—	sprejemajo odlok o izvršnem svetu skupščine občine,
—	sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na usmerjanje in načrtovanje družbenoekonomskega razvoja občine, delo upravnih organov in organizacij v občini v okviru pristojnosti skupščine občine,
—	sprejemajo predpise s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite,
—	obravnavajo poročila o delu izvršnega sveta, občinskih upravnih organov, temeljnega sodišča, temeljnega javnega tožilstva in javnega pravobranilstva, organov javne varnosti, sodišča združenega dela, občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja ter drugih organov in organizacij v občini,
—	sprejemajo družbeni načrt občine,
—	sprejemajo predpise, ki določajo finančne obveznosti delovnih ljudi in občanov ter organizacij združenega dela za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, kadar tako določi zakon,
—	volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika skupščine ter imenujejo in razrešujejo sekretarja skupščine,
—	volijo in razrešujejo predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta ter imenujejo in razrešujejo predstojnike občinskih upravnih organov,
—	volijo in razrešujejo predsednika in člane stalnih in občasnih komisij ter drugih delovnih teles skupščine,
—	volijo in razrešujejo predsednika in sodnike temeljnega sodišča, sodnike za prekrške ter sodnike porotnike,
—	volijo in razrešujejo predsednika in sodnike samoupravnih sodišč, če tako določa zakon ali na njegovi podlagi izdan odlok,
—	imenujejo in razrešujejo občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja in javnega pravobranilca.
—	imenujejo in razrešujejo druge funkcionarje, kadar tako določa zakon ali odlok skupščine občine,
—	podeljujejo priznanja in nagrade občine, domicile vojaškim enotam in organom narodnoosvobodilne borbe ter proglašajo častne občane občine Grosuplje,
—	odločajo o vključitvi občine v skupnost občin in druge skupnosti,
—	odpravljajo in razveljavljajo predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi,
—	s sklepom pooblaščajo izvršni svet, da reši določene naloge, če ni z zakonom določeno, da je taka zadeva v izključni pristojnosti skupščine občine,
—	opravljajo druge zadeve iz pristojnosti občine in skupščine občine, ki jih po tem statutu ali zakonu ne opravljajo posamezni zbor ali zbora ali kak drug organ.
191.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno obravnavata ter sprejemata odloke ter druge splošne akte o zadevah, ki se nanašajo na:
•	— področje komunalnega in stanovanjskega gospo-
darstva, stanovanjske politike, gospodarjenja s prostorom, prostorskega planiranja in urbanizma ter varstva človekovega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti,
—	področje načrtovanja, investiranja in gradnje objektov, kmetijstva, združevanja kmetov, gospodarjenja z gozdovi, gostinstva, turizma, blagovnega prometa, obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, prometa in zvez, varstva živali in rastlin, lova in ribolova,
—	področje družbene kontrole cen proizvodom in storitvam,
—	lastninska, zemljiška in druga stvarno pravna razmerja, razlastitev, promet z nepremičninami, evidenco družbenega premoženja, pogodbena in druga obligacijska razmerja ter premoženjska in druga ma-terialno-pravna razmerja na področju 'prometa iz občinske pristojnosti,
—	sistem informiranja in javnega obveščanja v občini,
—	temeljna načela za financiranje skupnih potreb v krajevnih skupnostih v občini,
—	potrditev samoupravnih sporazumov o ustanovitvi in statutov samoupravnih interesnih skupnosti in soglasja k odločitvam, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi in občanov, združenih v samoupravnih interesnih skupnostih, če tako določa zakon ali odlok,
—	odločitve o začasni ureditvi vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo- samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesena skupnost o takih vprašanjih sama ne odloči,
—	področje davčne politike v občini,
—	sprejemata in dopolnjujeta proračun in zaključni račun proračuna občine,
—	odločata o zadolžitvah, razpisu občinskega posojila in o drugih premoženjskopravnih razmerjih v občini,
—	odločata o uvedbi varčevanja in o drugih oblikah prostovoljnega in solidarnega združevanja sredstev v občini,
—	odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti,
—	odločata v skladu z zakonom o začasnih ukrepih zoper organizacije združenega dela in skupnosti
ali druga- združenja teh organizacij, v katerih nastajajo bistvene motnje v samoupravnih odnosih, oziroma v katerih so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti,
—	opravljata nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela,
—	odločata o razpisu referenduma v občini in o uvedbi samoprispevka za več krajevnih skupnosti ali za območje občine,
—	odločata o oblikovanju in določata načela organiziranosti samoupravnih interesnih skupnosti, če tako določa zakon,
—	odločata o varnosti prometa, varstva pred požari in naravnimi nesrečami, prevozom vnetljivih tekočin, plinov, razstreliva in drugih nevarnih snovi,
—	spodbujata samoupravno sporazumevanje in sodelujeta pri družbenem dogovarjanju,
—	sprejemata predpise in odločata o zadevah, ki se nanašajo na gospodarske dejavnosti posebnega družbenega pomena (soglasje ali potrditev samoupravnih sporazumov, statutov ali drugih splošnih aktov, dajanje soglasij ali potrditev imenovanja ali razrešitve poslovodnih organov itd.), če tako določa zakon.
192.	člen
Zbor združenega dela samostojno:
—	sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na družbeni načrt in na delitev dohodka,
—	obravnava stanje in razvoj posameznih gospodarskih in drugih družbenih področij, medsebojna razmerja v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravne družbenoekonomske odnose in delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela, druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj ter o tem zavzema stališča, daje smernice, mnenja in predloge ter priporočila ter spremlja izvrševanje predpisov in drugih gplošnih aktov,
—	obravnava vprašanja, ki se nanašajo na uresničevanje samoupravnih pravic in samoupravnih družbenih odnosov delovnih ljudi v združenem delu v občini in odloča o teh vprašanjih,
—	usklajuje posamezne in skupne interese delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so last občanov ter odloča o teh vprašanjih,
—	obravnava vprašanja s področja samoupravnega sporazumevanja, ga spodbuja in sodeluje pri družbenem dogovarjanju,
—	zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela do sklepa ustavnega sodišča, če meni, da je akt v nasprotju z ustavo ali z zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta,
—	obravnava predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
—	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi, njihovih dolžnosti in svoboščin, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora,
—	določa listo za izvolitev članov disciptinske komisije, ki so izven temeljne organizacije združenega deja.
193.	člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne potreb- ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.
194.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno:
—	sprejema odloke in druge akte iz pristojnosti skupščine občine, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih,
—	sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti,
—	obravnava in usklajuje programe razvoja kra-javnih skupnosti v občini ter preučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti,
—	obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki se nanašajo na področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini in izven nje, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter potrošnji, prispevka za uporabo mestnega zemljišča ter o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge,
—	odloča o imenu ulic, trgov, poti in parkov na območju občine,
—	spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, usklajuje delo v krajevnih skupnostih ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja,
—	obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik,
—	obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
—	zadrži izvršitev splošnega akta krajevne skupnosti do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo, zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta,
—	opravlja zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve ne spadajo v pristojnost drugega zbora skupščine občine.
195.	člen
Družbenopolitični zbor spremlja politično stanje in razvoj v občini, skrbi, da se na vseh področjih gospodarstva in družbenega življenja uveljavlja temeljna smer socialističnega samoupravnega razvoja in v zvezi s tem zavzema stališča in daje predloge drugima zboroma skupščine občine oziroma skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti v zadevah iz pristojnosti skupščine občine.
Vsakemu zboru daje v okviru njegove pristojnosti stališča v zadevah, ki se nanašajo na temeljna vprašanja, usmerjanja in delitev dohodka in delitev osebnihj dohodkov, na načela za organizacijo samoupravnih interesnih skupnosti in na medsebojna razmerja delavcev na teh področjih, na splošne pogoje javnega obveščanja, na ustavnost in zakonitost, na varstvo svoboščin in pravic delovnih ljudi, občanov ter družbeno lastnino, na družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov, na samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov, na združevanje ob-
čanov in prireditve, na pravni položaj verskih skupnosti, na uresničevanje ustavnosti, zakonitosti in varstva svoboščin ter pravic človeka in občana.
Pristojna zbora in skupščine samoupravne interesne skupnosti ne morejo sprejeti odloka ali drugega splošnega akta (tudi ne družbenega dogovora), ki bi bil v nasprotju s s,tališčem družbenopolitičnega zbora.
Ce pristojna zbora ali skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmeta besedilo odloka ali drugega splošnega akta (tudi družben dogovor) v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora, sta dolžna neusklajena vprašanja ponovno preučiti in 6 tem odločiti.
Družbenopolitični zbor voli delegate v Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije v skladu z določili zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopoliučnih skupnosti.
196.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo enakopravno s pristojnimi zbori o vprašanjih, ki se nanašajo na temeljno dejavnost teh samoupravnih interesnih skupnosti.
Skupščina posamezne samoupravne interesne skupnosti iz prejšnjega odstavka, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
1 — sprejemajo odloke in druge splošne akte iz pristojnosti skupščine občine, ki se nanašajo na dejavnost, za katero je posamezna samoupravna interesna skupnost ustanovljena,
—	določajo politiko na področju dejavnosti posamezne samoupravne interesne skupnosti,
—	sprejemajo plane in programe razvoja in dejavnosti na področju posamezne samoupravne interesne skupnosti,
—	odločajo o ustanavljanju in prenehanju organizacije združenega dela, ki opravlja dejavnost s področja posamezne interesne skupnosti,
—	obravnavajo družbeni plan razvoja občine, ki se nanaša na njihovo področje,
—	odločajo o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Skupščine drugih samoupravnih interesenih skupnosti odločajo enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti o temeljnih vprašanjih z njihovega področja, če je to določeno z ustavnim zakonom.
197.	člen
Vsak zbor, ki "ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora.
198.	člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zboru.
Zbor sprejema sklepe in druge akte z večino glasov navzočih delegatov, razen, če se z zakoni ali tem statutom ne zahteva posebna večina.
Glasovanje je javno. Če zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno.
199.	člen
Skupščina občine ima svoj poslovnik, s katerim ureja način dela, faze postopka za sprejemanje predpisov in drugih aktov glede na doseženo stopnjo soglasja, način usklajevanja stališč in preverjanje stopnje soglasja, natančneje določa delovna področja zborov, soodločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela in druge za delo skupščine občine in njenih zborov pomembne zadeve,
4.	Predsednik, podpredsednik skupščine in predsedniki zborov
200.	člen
Skupščina občine ima predsednika in podpredsednika.
Skupščina občine izvoli predsednika in podpredsednika s tajnim glasovanjem izmed delegatov za zbore skupščine občine na predlog občinske konference socialistične zveze delovnih ljudi, po poprej opravljenem kandidacijskem postopku.
Kandidati so izvoljeni, če so dobili najmanj 2/3 glasov delegatov vseh zborov skupščine.
Predsednik in podpredsedniki se volijo za štiri leta in ne morejo biti več kot dvakrat zapored izvoljeni na to dolžnost.
Predsednika v slučaju zadržanosti nadomešča podpredsednik.
201.	člen
Predsednik skupščine občine:
—	predstavlja skupščino občine,
—	sklicuje in vodi skupne seje zborov skupščine občine,
—	sprejema posamezne ukrepe v vojnih razmerah, kadar se ne more sestati predsedstvo skupščine občine,
—	skupno s predsedniki zborov oziroma skupščin samoupravnih interesnih skupnosti usklajuje in programira delo zborov, skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, kadar te enakopravno odločajo z zbori skupščine občine ter delovnih teles skupščine občine,
—	skrbi, da zbori delajo po skupščinskem poslovniku,
'— skrbi za javnost dela skupščine in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini,
—	skrbi za sodelovanje skupščine občine s Skupščino Socialistične republike Slovenije, z delegati iz Socialistične republike Slovenije v - Zveznem, zboru Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije, s skupščino skupnosti slovenskih občin in skupščino skupnosti občin ljubljanske regije,
—	podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejme skupščina občine oziroma dva ali več zborov,
—	lahko sklicuje seje posameznih delovnih teles skupščine (komisije, odbori), če tega ne store njihovi predsedniki,
—	opravlja druge zadeve, za katere je pristojen po ustavi, zakonih, temu statutu, poslovniku skupščine občine in drugih predpisih.
202.	člen
Vsak zbor skupščine občine ima predsednika, ki ga izvoli z večino glasov izmed delegatov zbora na Predlog občinske konference socialistične zveze delovnih ljudi.
V primeru zadržanosti predsednika zbora izvoli zbor izmed delegatov namestnika predsednika.
Predsednik zbora se voli za štiri leta in ne more biti več kot dvakrat zapovrstjo izvoljen.
203.	člen
Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po poslovniku skupščine občine, podpisuje odloke in druge akte, ki jih samostojno sprejme zbor in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s tem statutom, poslovnikom skupščine občine in drugimi predpisi.
204.	člen
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine občine, izvršni svet skupščine občine ali najmanj 1/5 delegatov zbora. Ce predsednik zbora ne skliče seje žbora, ki bi jo po tem statutu moral sklicati, jo lahko skliče skupina 10 delegatov zbora ali predsednik skupščine občine.
205.	člen
Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine ali za predsednika zbora, ima pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendar pa delegat, ki je bil izvoljen za navedeno funkcijo, v tem primeru nima pravice glasovati.
206.	člen
Predsednik ‘skupščine, podpredsednik skupščine in predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine.
Pri delu predsedstva sodelujeta predsednik izvršnega sveta in sekretar skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine lahko sodelujejo tudi funkcipnarji v skupščini in njenih organih, ki jih določi predsedstvo skupščine.
Na sejo predsedstva skupščine se lahko povabijo tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij.
207.	člen
Predsedstvo skupščine:
—	obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti,
—	skrbi za sodelovanje skupščine občine z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini,
—	skrbi za izvajanje poslovnika o delu skupščine, razlaga določbe poslovnika,
—	usklajuje delo zborov skupščine in predlaga rešitve, če se zbori ne morejo sporazumeti glede načina in rokov za obravnavo zadev, o katerih odločajo enakopravno, ali glede opravljanja drugih zadev, ki imajo skupen pomen za zbore,
—	spremlja delo delovnih teles skupščine in obravnava z njihovimi predsedniki zadeve, ki so v zvezi z delom teh teles.
—	predlaga višino sredstev, ki naj t»qclp v predlogu proračuna občine zagotovljena za delo skupščine in sekretariata skupščine,
—	predlaga zborom skupščine akt o organizaciji sekretariata skupščine,
—	sodeluje pri pripravi predloga programov dela skupščine in njenih zborov,
—	predlaga zborom, katerim zadevam je treba pri obravnavanju dati prednost,
—	zahteva od, izvršnega sveta in delovnih teles skupščine, da ustrezno dopolnijo gradivo za seje zborov skupščine občine, opravlja druge zadeve, določene s poslovnikom za delo skupščine.
208.	člen
Predsedstvo skupščine dela na sejah.
Za organiziranje in pripravljanje sej predsedstva skrbi predsednik skupščine.
Sekretar Skupščine pomaga predsedniku skupščine pri organiziranju in pripravljanju sej predsedstva skupščine, skrbi za zapisnike teh sej in za izvajanje sklepov predsedstva skupščine.
5.	Sekretar skupščine
209.	člen
Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko-teh-ničnih nalog v zvezi z delovanjem skupščine občine, njenih zborov in delovnih teles ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij ima skupščina občine sekretariat skupščine.
Sekretariat skupščine vodi sekretar skupščine, ki ga imenuje skupščina občine in je za svoje delo in delo sekretariata skupščine odgovoren skupščini občine.
210.	člen
Organizacijo in delovno področje sekretariata skupščine določi skupščina občine z odlokom na predlog predsedstva skupščine.
6.	Organi in delovna telesa skupščine občine in njenih zborov
211.	člen
Skupščina občine in njeni zbori lahko ustanovijo svete, komisije, odbore in druge stalne in občasne organe in delovna telesa za proučevanje sistemskih vprašanj, predlogov predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema skupščina občine in njeni zbori ter za proučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti skupščine občine ter odločajo v okviru danih pristojnosti.
212.	čjen
Skupščina občine ima naslednje stalne organe in delovna telesa:
—	svet za ljudsko Obrambo, varnost in družbeno samozaščito,
—	svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
—	komisijo za družbeno nadzorstvo,
—	komisijo za prošnje in pritožbe,
—	komisijo za zadeve borcev in invalidov,
—	statutarnprpravpp komisijo,
—	komisijo za volitve in Imenovanja ter kadrovske zadeve,
—	komisijo za odlikovanja,
—	komisijo za verska vprašanja,
—	komisijo za ugotavljanje izvora premoženja.
213.	člen •
Organi in delovna telesa skupščine občine in njenih Zborov imajo tri do petnajst članov.
Predsednika in večino članov delovnih teles imenuje skupščina občine oziroma njen zbor izmed delegatov, 'druge člane pa po predlogu družbenopolitičnih in drugih organizacij.
214.	člen
Sestavo, naloge in način dela organov in delovnih teles določa skupščina občine z odlokom.
Z odlokom ali drugim aktom lahko skupščina občine, ali njen zbor ustanovi tudi druge stalne ali občasne organe ali delovna telesa in določa njihovo sestavo in delovno področje.
215.	člen
Vsak zbor skupščine občine samostojno odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na zasedanju zbora in o imunitetnih vprašanjih delegatov.
Vsak zbor ima tričlansko komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja.
Sestavo, naloge ih način dela mandatno imunitetnih komisij določa poslovnik za delo skupščine oziroma zborov.
IX.	IZVRSNI SVET
216.	člen
Izvršni svet je izvršilni organ skupščine občine.
Izvršni svet je v okviru pravic in dolžnosti- občine odgovoren skupščini občine za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, kakor tudi za delo občinskih upravnih organov.
Izvršni svet opravlja svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru ustave, zakonov, tega statuta, odlokov in drugih predpisov skupščine občine.
217.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik in osem do deset članov, izmed katerih se izvoli podpredsednik-
Občinska konferenca socialistične zveze delovnih ljudi po opravljenem kandidacijskem postopku predlaga kandidata za predsednika izvršnega sveta občine in poda mnenje k njegovemu predlogu za sestavo izvršnega sveta. Kandidati za predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta morajo imeti ustrezno strokovno, moralno in politično raven.
Predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta voli skupščina občine za štiri leta.
Za predsednika in podpredsednika izvršnega sveta je lahko ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma.
Člani izvršnega sveta so lahko ponovno izvoljeni še za štiri leta. Skupščina sme izjemoma, če to zahtevajo posebno opravičljivi razlogi, izvoliti člana še za štiri leta na predlog predsednika oziroma kandidata za predsednika izvršnega sveta.
Člani izvršnega sveta so lahko tudi predstojniki upravnih organov.
Član izvršnega sveta ne more biti hkrati tudi član delegacije.
’ 218. člen
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih.
Razrešitev ali ostavka predsednika sveta ali ostavka večine članov izvršnega sveta ima za posledico ostavko celotnega sveta.
Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega sveta.
219.	člen
Izvršni svet zlasti:
—	skrbi za izvajanje politike in izvrševanje odlokov, družbenega plana in drugih splošnih aktov skupščine občine,
—	izdaja odredbe in druge predpiše za izvrševanje odlokov in splošnih aktov skupščine občine,
—	predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti skupščine občine,
—	daje skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošljejo pooblaščeni predlagatelji,
—	predlaga družbeni plan občine in poroča skupščini o izvajanju plana,
—	predlaga resolucijo o Izvajanju plaha za tekoče plansko leto,
—	predlaga občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna,
—	'izvršuje občinski proračun,
—	ustanavlja občinske enote civilne zaščite in imenuje občinski štab za civilno zaščito,
—	predlaga ustanovitev ali odpravo občinskih ali medobčinskih upravnih organov Ih drugih strokovnih služb, ki jih Ustanovi skupščina Občine ter predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela teh organov in služb,
—	določa splošna načela za notranjo organizacijo občinskih Upravnih orgahoV in drugih strokovnih služb skupščine občine,
—	ustanavlja upravne zavode ali strokovne službe za proučevanje in pripravo zadev Iz svoje pristojnosti,
—	daje skupščini predloge za ustanovitev organizacij združenega dela in drugih organizacij oziroma jih ustanavlja sam, kolikor je za to z zakonom pooblaščen,
—	predlaga skupščini občine izvolitve, razrešitve In imenovanja s področja njegove pristojnosti,
usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov in strokovnih služb, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov,
—	usklajuje in usmerja delo upravnih organov in organizacij na področju ljudskega odpora, skrbi, da izvajajo politiko skupščine in izvršujejo predpise ter nadzoruje delo teh organov in organizacij pri obrambnih pripravah,
—	nadzoruje delo upravnih organov in odpravlja
ali razveljavlja predpise teh organov, ki so v nasprotju z zakonom, odlokom, drugim predpisom ali splošnim aktom,	.	'
—	odloča o sporih o pristojnosti med občinskimi upravnimi organi,
—	lahkp Zahteva sklice seje zbora skupščine občine,
—	imenuje delovna telesa za opravljanje nalog iz svojega delovnega področja.
220.	člen	'
Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih interesnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih z njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so mu te podatke in pojasnila dolžni dati.
221.	člen
Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na seji.
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov.
222.	člen
Izvršni svet predstavlja predsednik, ki podpisuje posamične akte, s katerimi se oblikujejo ali izvršujejo posamezne imovinske pravice ali obveznosti občine, sklicuje seje sveta ih; jim predseduje ter skrbi za izvajanje Sklepov sVeta.
Predsednika sveta v odsotnosti ali zadržanosti nadomešča podpredsednik ali član izvršnega sveta, ki ga določi predsednik.
223.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta skupščine občine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt. katerega izdajo predlaga, lahko postavi Vprašanje zaupnice.
Vsak zbor skupščine občine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice izvršnehiu svetu mora skupščina obravnavati.
Če skupščina izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.
224.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico sporočiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih aktov, za katerih predlaganje je pristojen svet in predpisov, ki jih sam izdaja, ter predlagati svetu, naj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov.
Član izvršnega sveta ima pravico in dolžnost, da v skladu s stališčem sveta predstavlja svet v skupščini občine.
225.	Člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v skupščini občine. O imuniteti člana izvršnega sVeta odloča svet.
228.	člen
Podrobnejša organizacija, naloge izvršnega sveta in njegova razmerja do skupščine občine in njenih zborov, do organov samoupravnih interesnih skupnosti in do občinskih upravnih organov se določijo z odlokom skupščine občine.
X.	DRUŽBENI SVETI
227.	člen
Družbeni sveti se ustanovijo v skladu z zakonom z odlokom skupščine občine.
XI.	OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
228.	člen
Upravni organi občine opravljajo upravne naloge iz občinske pristojnosti na upravnem področju, za katere so ustanovljeni.
Upravni organi izvajajo politiko, ki jo je določila skupščina občine in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti, izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte skupščine občine in izvršnega sveta ter organov širših ■ družbenopolitičnih skupnosti in zagotavljajo njihovo izvrševanje.
Upravni organi odgovarjajo za stanje in spremljajo stanje in razvoj na področjih, za katere so ustanovljeni, opozarjajo na pojave, ki jih zagotavljajo pri izvajanju zakona in drugih predpisov ter določene politike in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij izvršnemu svetu in skupščini občine.
Upravni organi pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe skupščine občine, posameznih zborov, izvršnega sveta ter drugih organov in teles skupščine občine.
Upravni organi odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, izdajajo izvršilne predpise, izdajajo upravne akte ter opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov.
Občinski upravni organi opravljajo vse zadeve, ki jih določajo ustava . in' zakoni.
229.	člen
Upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovarjajo skupščini občine in izvršnemu svetu.
Upravni organi so pri svojem delu dolžni ravnati se v skladu z načelnimi stališči in smernicami skupščine občine in izvršnega sveta.
Upravni organi sodelujejo med seboj, s sveti, upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
230.	člen
Upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področjih, ki spadajo v njihove pristojnosti in na katerih so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, učinkovito uresničevanje pravic, obveznosti in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela • in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter redno seznanjajo skupščino in izvršni svet o stanju na posameznih področjih, ju obveščajo o svojih ugotovitvah ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave.
Na področjih iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih organizacij posebnega družbenega interesa in drugih skupnosti in organizacij, kjer
te skupnosti in organizacije samostojno spremljajo dogajanja, sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju- politike, predlagajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo predloge iz svojega delovnega področja. Upravni organi sodelujejo s temi skupnostmi in organizacijami, izmenjujejo stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, še posebej pa v zadevah, v katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo s skupščino občine.
231.	člen
Upravne organe, njihovo delovno področje in organizacijo ter kdo določi njihovo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, sestavo in delovno področje svetov, določi skupščina občine s posebnim odlokom.
232.	člen
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo upravnega organa in skrbi za uspešno izvrševanje upravnih in drugih nalog ter pravilnost in zakonitost dela upravnega organa.
233.	člen
Predstojnik upravnega organa je za svoje delo in za delo organa, ki ga vodi ter za izvrševanje sklepov in smernic skupščine občine in izvršnega sveta osebno odgovoren skupščini občine in izvršnemu svetu.
234.	člen
Posamezne upravne organe vodijo predstojniki, ki jih imenuje na predlog predsednika izvršnega sveta skupščina občine.
.	235. člen
Predstojnik upravnega organa je dolžan poročati skupščini občine, njenim zborom in izvršnemu svetu o stanju na ustreznem področju in o delu upravnega organa, katerega vodi.
Na zahtevo skupščine občine, njenega zbora, izvršnega sveta in njihovih delovnih teles mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodi. Na vprašanje delegatov na seji skupščine ali sejah zborov je dolžan dati odgovor.
236.	člen
Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom skupščine občine izdanim na podlagi zakona določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost, oziroma, da se ne smejo objaviti.
237.	člen
Delavci, ki opravljajo naloge upravnega organa, sestavljajo delovno skupnost upravnega organa.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti upravnega organa se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave in zakona.
Skupščina občine zagotovi s proračuna sredstva za delo občinskih upravnih in drugih občinskih organov glede na pomen, zahtevnost in obseg nalog teh organov.
238.	člen
Z odlokom skupščine občine izdanim na podlagi zakona, se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim
organizacijam, da urejajo s svojimi akti določene odnose širšega interesa, da odločajo v posameznih zadevah o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila.
Z odlokom skupščine občine, ki temelji na zakonu se lahko določi, kako se izvršujejo javna pooblastila, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim, kot tudi določajo pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.
XII.	AKTI SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
239.	člen
Skupščina občine in njeni organi sprejemajo predpise in druge splošne akte v okviru svojih pravic in dolžnosti.
240.	člen
Akti skupščine občine so: odloki, družbeni plan, proračun, zaključni račun, deklaracije, resolucije, pravilniki, stališča, priporočila, sklepi, odločbe, izjave obvezne razlage.
241.	člen
Akti izvršnega sveta skupščine občine so: sklepi, odredbe, pravilniki, odločbe, navodila, smernice.
242.	člen
Akti občinskih upravnih organov so: odredbe, navodila, odločbe.
243.	člen
Sprejem predpisa ali drugega splošnega akta lahko predlaga vsak delegat kateregakoli zbora skupščine občine v svojem zboru, izvršni svet skupščine občine, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija skupščine občine oziroma kateregakoli zbora skupščine, samoupravni organi organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti.	,
Vsak zbor skupščine občine lahko predlaga sprejem predpisa in drugega splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor samostojno ali zbori skupščine občine enakopravno ali na skupni seji vseh zborov.
244.	člen
Predlagatelj predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema skupščina občine, je praviloma izvršni svet skupščine občine.
Ce je predlagatelj predpisa ali drugega splošnega akta drug pooblaščeni predlagatelj, mora izvršni svet skupščine občine podati svoje mnenje o predlaganem predpisu oziroma drugem splošnem aktu.
Skupščina občine je pred sprejetjem takega predpisa oziroma splošnega akta dolžna obravnavati mnenje izvršnega sveta.
245.	člen
Predpise in druge splošne akte sprejema skupščina občine v dvofaznem ali enofaznem postopku.
Skupščina občine sprejema v dvofaznem postopku tiste predpise in druge splošne akte, ki neposredno Posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti ali če jim nalagajo nove materialne obveznosti.
Določbe drugega odstavka tega člena ne veljajo za sprejemanje predpisov o začasnih ukrepih.
246.	člen
Predpis ali drug splošni akt, ki ga sprejema zbor skupščine občine, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov tega zbora.
247.	člen
Predpis ali drug akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča je sprejet, če ga zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu ter v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
Če zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti niso soglasni, se izvede usklajevalni postopek v smislu določb poslovnika o delu skupščine in njenih zborov.
Če ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih in izdela predlog takšnega odloka, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so posebnega družbenega pomena.
Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti.
Če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti he sprejmejo odloka o začasnih ukrepih v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji veljavno sklepajo o odlpku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov.
Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet.
Če proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati ne more biti sprejet, se financiranje začasno izvaja na temelju proračuna iz prejšnjega leta.
248.	člen
Postopek za sprejemanje predpisov in splošnih aktov ter drugih aktov skupščine občine in njenih organov se natančneje določi s poslovnikom.
249.	člen
Predpis ali splošni akt se objavi v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljnih razlogov se lahko določi, da začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.
Predpisi, ki so izdani za izvrševanje družbenega plana in proračuna, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni plan oziroma proračun.
250.	člen
Predpis ali drug splošni akt skupščine občine velja za območje občine, če ni v predpisu ali splošnem aktu določeno, da velja le za del območja občine.
XIII.	JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ
251.	člen
Delo skupščine občine in njenih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela,, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in društev je javno.
252.	člen
Skupščina občine, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in organizacije združenega dela posebnega družbenega pomena so dolžne pravočasno in pravilno seznanjati javnost o vprašanjih, ki so predmet družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov ter o predlogih odločitev, ki zadevajo najširši krog delovnih ljudi in občanov.
Organizacije iz prvega odstavka tega člena so dolžne objektivno, popolno in pravočasno seznanjati delovne ljudi in občane o dogodkih, pojavih in dejavnostih v organizacijah združenega dela, krajevnih in drugih skupnostih in družbenem življenju v občini.
253.	člen
Skupščina občine in njeni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, seznanjajo delovne ljudi in občane na zborih, s posebnimi poročili, publikacijami in podobno, prek internih glasil, in prek drugih sredstev obveščanja, glasila Socialistične zveze delovnih ljudi občine Grosuplje »Naša skupnost«.
254.	člen
O delu skupščine občine obveščajo javnost predsednik skupščine občine, predsednik zbora, predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki teh organov.
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
255.	člen
S področja dela skupščine občine in njenih organov so tajni in se ne smejo objaviti:
—	podatki iz načrtov in programov dela teritorialne obrambe,
—	podatki o organizaciji civilne zaščite,
—	podatki o strateških objektih,
—	podatki o opremi ljudske obrambe,
—	drugi podatki, za katere tako sklene skupščina občine ali njeni organi na osnovi zakona.
256.	člen
Seje skupščine občine so javne,
Predstavniki organov upravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih lahko v skladu s poslovnikom sodelujejo v delu skupščine.
257.	člen
Uresničevanje načela javnosti ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon.
XIV.’ ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH IN DRUGIH FUNKCIJ
258.	člen
Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil.
Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom, zato skupščina občine na način, določen s poslovnikom, obravnava njihovo delo.
Vsak nosilec družbene funkcije v skupščini občine in njenih organih, ki ga voli ali imenuje skupščina občine, je skupščini osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Skupščini občine so kolektivno odgovorni izvršni svet in delovna telesa, ki jih imenuje skupščina občine.
259.	člen
Funkcionarji skupščine občine so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti in pooblastil. V okviru politične odgovornosti funkcionarja lahko skupščina občine poda oceno njegovega dela, postavi vprašanje njegove zaupnice, mu izreče javni opomin, ga odpokliče ali razreši. Skupščina občine prek komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve redno spremlja delo funkcionar j ev.
Način in postopek izvajanja politične odgovornosti funkcionarjev podrobneje določa poslovnik.
260.	člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične in delovne odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in delavcev občinskih upravnih organov ter drugih strokovnih služb.
Skupščina občine in drugi pristojni organi so dolžni' obravnavati pobudo, protičiti navedbe v pobudi ter ugotoviti dejansko stanje in storiti vse'potrebne ukrepe. O svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike.
261.	člen
Če skupščina občine zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta oziroma sklepa delavskega sveta ali drugega organa organizacije združenega dela, za katerega meni, da ni v skladu z ustavo oziroma, da je v nasprotju z zakonom, začne v osmih dneh po izdaji odločbe, s katero ga je zadržala, pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zadržanega akta.
Če skupščina občine zadrži izvršitev akta iz prejšnjega odstavka tega člena, za katerega meni, da ni v skladu z drugim samoupravnim splošnim aktom, s katerim bi moral biti v skladu, mora začeti v osmih
dneh od izdaje odločbe, s katero ga je zadržala, pred sodiščem združenega dela postopek za oceno skladnosti.
262.	člen
Če skupščina občine v osmih dneh od izdaje odločbe ne začne postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti pred ustavnim sodiščem oziroma postopka za oceno skladnosti pred sodiščem združenega dela, neha veljati odločba, s katero je zadržala izvršitev in se sme zadržani samoupravni splošni akt uporabljati.
263.	člen
Organizacija združenega dela je dolžna skupščini občine na njeno zahtevo posredovati obvestila in podatke, ki so ji potrebni pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela.
264.	člen
Določbe členov 161. in 162. člena tega statuta o nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela se uporabljajo tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini, če zakon ne določa drugače.
XV.	SODELOVANJE SKUPŠČINE OBČINE IN NJENIH ORGANOV Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI
265.	člen
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči občina razvija medobčinsko sodelovanje in sodeluje s Socialistično republiko Slovenijo ter drugimi skupnostmi in organizacijami v skladu z ustavo, s tem statutom, drugimi predpisi in sklenjenimi družbenimi dogovori.
Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi skupnostmi in organizacijami spodbujajo, razvijajo in uresničujejo skupščina občine in njeni organi, organizacije Združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združenja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti.
266.	člen
Pri uresničevanju svojih pravic in obveznosti v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom skupščina občine sodeluje s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami ter. drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini.
1.	Sodelovanje občine s Socialistično republiko Slovenijo
267.	člen
Skupščina občine in njeni organi sodelujejo s Skupščino Socialistične republike Slovenije in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko ter dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina.
Skupščina občine sodeluje s Skupščino Socialistične republike Slovenije tako, da v skladu z ustavo in zakonom samostojno ali sporazumno s skupščinami drugih občin pošilja delegate v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije.
Skupščina občine v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom z odlokom določi način delegiranja delegatov v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi skupščine občine ter delegacijami temeljnih sarhoupravnih organizacij in skupnosti.
Če ima skupščina občine v zborih Skupščine Socialistične republike Slovenije skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami prizadetih občin.
2.	Medobčinsko sodelovanje
268.	člen
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelu prostovoljnosti in solidarnosti in v ta namen združuje sredstva in ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnegg pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko skupščina občine ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa se združi v regionalne in druge skupnosti občin.
V	medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj.
Zadeve, ki so skupnega pomena, se določijo z dogovorom občin in opredelijo v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga .sprejmejo skupščine zainteresiranih občin po razpravi med delavci ter delovnimi ljudmi in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
269.	člen
Zaradi utrjevanja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, negovanja vrednot socialistične revolucije, razvijanja socialistične samoupravne družbe in zaradi potrebe po razvijanju medsebojnega sodelovanja na družbenopolitičnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih družbenega življenja, lahko občina Grosuplje sprejme listino o pobratenju z drugimi občinami v Socialistični federativnih republiki Jugoslaviji.
Listino o pobratenju sprejme v imenu občine skupščina občine.
Z listino o pobratenju občini določita tudi program medsebojnega sodelovanja oziroma način sprejemanja programa sodelovanja.
270.	člen
V	skladu s sprejeto zunanjo politiko Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki temelji na načelih neuvrščenosti, aktivne miroljubne koeksistence, ne-vmešavanja v notranje zadeve in na prizadevanjih za svetovni mir, lahko sodeluje občina Grosuplje z mesti in organizacijami v tujini.
XVI.	SPREMEMBA STATUTA OBČINE
271.	člen
Pobudo za spremembo Statuta lahko dajo: skupščina občine, vsak od zborov, izvršni svet, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
272.	člen
O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta, razpravlja izvršni svet in jo s svojim stališčem predloži skupščini občine.
O uvedbi postopka za spremembo statuta občine odloča skupščina občine na seji vseh zborov.
273.	člen
Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi statutarna komisija skupščine občine osnutek sprememb statuta in ga predloži skupščini občine. Osnutek sprememb statuta da skupščina občine v javno razpravo.
Po končani javni razpravi poda statutarna komisija skupščini občine predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasuje 2/3 delegatov vsakega zbora skupščine občine.
274.	člen
Posamezne določbe statuta se zaradi uresničevanja statuta lahko razčlenijo in dopolnijo tudi s statutarnim odlokom. Statutarni odlok se sprejme po enakem postopku in ima enako veljavo kot spremembe statuta.
XVII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
275.	člen
Odloki in drugi splošni akti, ki jih morajo po določilih tega statuta izdati skupščina občine in njeni organi, morajo biti izdani najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega statuta.
Do roka iz prejšnjega odstavka morajo biti s statutom usklajeni tudi dosedanji predpisi skupščine občine in njenih organov, ki do uskladitve ostanejo v veljavi, kolikor niso v nasprotju s tem statutom.
276.	člen
Delovna telesa skupščine občine in upravni organi nadaljujejo z delom v okviru pristojnosti, ki jih imajo po obstoječih predpisih skupščine občine.
277.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije.
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Grosuplje, ki ga je sprejela skupščina občine na seji dne 28. februarja 1974 in je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 10/74.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
698.
Na podlagi prvega odstavka 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 206. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na seji dne 25. aprila 1978 sprejel
SKLEP
o pristojbinah za veterinarskosanitarne preglede in dovoljenja v občini Grosuplje
I
1.	Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov pri nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravlja iz območja občine in preko državne meje, se določi pristojbina:
A.	za kamionske, vagonske. letalske in la-
dijske pošiljke kopitarjey. parkljarjev in žive perutnine:	din
—	do 10 ton	180,00
—	za vsako nadaljnjo tono pa še po	18,00
B.	za kosovne pošiljke:
—	kopitarjev in odraslega goveda od komada	25,00
—	telet od komada	15,00
—	pjašičev in drobnice od komada	5,00
—	žive perutnine, za vsakih začetih 50 komadov	2,50
—	za čebele za vsakih začetih 10 panjev 30,00
C.	za meso kopitarjev in parkljarjev — od
kg	'	0,085
za mesne izdelke, razen konzerv — od kg 0.085 za divjačino — od kg	0,085
za perutninsko meso od kg	0,085
za drobovino — od kg	0,085
za ribe, rake, polže (tudi žive) — od kg 0,085 za mast — od kg	0,018
za mleko — ,od litra	0,018
za mlečne izdelke — od kg	0,085
za jajca cela — od komada	0,012
za jajčne izdelke — od kg	0,085
za ostale neimenovane živalske proizvode, surovine in odpadke: kamor spadajo: volna, dlaka, perje, čreva, kosti, parklji, kopita, rogovi, kostna moka, mesna moka, ribja moka, mezdra, tehnična mast, med, loj, cepljenec, slanina, čebelji vosek, kožni odpadki itd. — od kg 0,018
C. Ce pripravljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, veterinarski delavec, ki opravlja veterinarsko-sanitarni pregled pa pride ob določeni uri na nakladalno, razkladalno oziroma prekla-dalno postajo, mora tisti, ki je pregled naročil oziroma napovedal, plačati zamudnino v višini 160 din za vsako začeto uro čakanja.
2. Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se določi pristojbina: — za vsako molznico	80,00 din
Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo.
3.	Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede klavne živine, mesa in mesnih izdelkov v KZ Stična obrat Mesoizdelki se plača pristojbina za pregled živali in mesa pri razkladanju v klavnici, za pregled Živah pred zakolom in za pregled mesa in mesnih izdelkov vključno s skladiščenjem in nakladanjem mesa in mesnih izdelkov ter za plačilo stroškov, ki nastajajo z bakteriološkimi pregledi v sumljivih slučajih, z občasnimi pregledi brisov rok in obleke ter z občasnimi pregledi na pesticide in antibiotike
—	v pavšalnem znesku mesečno	24.000,00 din
4.	Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede mleka pri obdelavi in predelavi v mlečne izdelke v mlekarni se določi pristojbina:
—	od litra obdelanega in v mlečne izdelke predelanega mleka	0,010	din
5.	Za veterinarsko-sanitarne	preglede	divjadi in
drugih živil živalskega	izvora	v	gostinskih	obratih, na
tržnicah, v pakirnicah, hladilnicah ali pri zasebnikih se določi pristojbina:
—	za vsako začeto uro porabljenega^ časa za pregled	160,00	din
6.	Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico ter za živali, zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku
Če se pregled opravlja izven rednega delovnega časa: na dan nedelje in državnega praznika ali v nočnem času od 22. do 5. ure, se pristojbina oziroma zamudnina poveča za 50 °/o.
i
III
Pristojbino za opravljeni veterinarsko-sanitarni pregled pošiljke živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju in razkladanju, pristojbino za veterinarsko-sanitarne preglede živali in živil živalskega izvora in promet z mlekom in mlečnimi izdelki plačuje organizacija združenega dela ali občan takoj po opravljenem pregledu oziroma ob izdaji dovoljenja. Pristojbine pa se lahko obračunavajo tudi mesečno.
IV
Pristojbine, plačane v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prodreta, odvede občina ali organizacija združenega dela na zbirni račun »št. 840-3182 — Republiške takse za promet s parklarji in kopitarji«.
Pristojbine iz prejšnjega odstavka se morajo odva_ jati mesečno na zbirni račun najmanj enkrat mesečno, takoj pa, če bi pobrana sredstva presegla blagajniški maksimum.
V
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, se neha uporabljati odlok,o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 11/ 76).
VI
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, točka 2/1 pa se začne uporabljati s 1. januarjem 1979.
St. 322-10/78
Grosuplje, dne 26. aprila 1978.
Predsednik
'	Izvršnega sveta
Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak 1. r.
LENART
699.
Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1978 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Lenart za leto 1978
1.	člen
Proračun občine Lenart za leto 1978 obsega
din
—	prihodke v	znesku	22,944.000
od tega
—	za razporeditev v posebnem delu
proračuna	22,714.560
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo	229.440
2.	člen
Od prihodkov proračuna za leto 1978 se izloča v sredstva rezerve občine Lenart 1 °/o prihodkov, razen prihodkov razporejenih uporabnikom, ki so po zakonu o sredstvih .rezerv dolžni sami obračunavati in izločati del prihodkov v rezervo.
V sredstva rezerve občine Lenart se poleg sredstev iz prejšnjega odstavka, posebej izloča še 1% prihodkov od iste osnove, dokler se ne nadomesti znesek, ki je bil porabljen za realizacijo proračunske porabe v letu 1976 in 1977.
3.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Lenart (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) je pooblaščen, da ugotavlja usklajenost obsega proračunske in drugih oblik porabe z doseženo stopnjo rasti družbenega proizvoda v občini ter po potrebi sprejme ukrepe za omejevanje s proračunom predvidene porabe.
Če bi zaostajalo pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 1. člena tega odloka, sme izvršni svet zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja začasno omejiti višino razporejenih sredstev po posameznih postavkah.
O sprejetih ukrepih iz 1. in 2. odstavka tega člena mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna oziroma, da o omejitvi dokončno odloči.
4.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike skladno z dotokom prihodkov, če ni z odlokom ali z drugim aktom Skupščine občine Lenart ali izvršnega sveta drugače določeno.
Proračunskim uporabnikom se zagotavljajo sredstva za osebne dohodke ter druge izdatke v višini dopustnih zneskov po osnovah in merilih veljavnih sa-
moupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, v okviru odobrenih proračunskih sredstev.
5.	člen
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev proračuna za leto 1978 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja skladno s programom dela Skupščine občine Lenart in njenih zborov za leto 1978 v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena.
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva, če take obvezno, sti niso določene z odlokom ali drugim aktom občinske skupščine oziroma z aktom izvršnega sveta, izdanim na podlagi odloka ali drugega akta.
Za izvajanje določb tega člena ter za zakonito, smotrno in primerno uporabo sredstev, ki so posameznemu organu odobrena v proračunu je odgovoren predstojnik organa oziroma vodja organizacijske enote kot odredbodajalec, vodja računovodstva pa je odgovoren za zakonito uporabo sredstev.
6.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da lahko spremeni namen in višino razporejenih sredstev po posameznih postavkah v okviru glavnega namena, če se izkaže, da je to možno in potrebno, razen sredstev namenjenih delovni skupnosti organa družbenopolitične skupnosti občine Lenart in sredstev, razporejenih za dotacije — glavni namen 03.
7.	člen
Prihodki, ki jih delovna skupnost in drugi organi družbenopolitične skupnosti dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek proračuna, kolikor ni s tem odlokom drugače določeno.
Določilo 1. odstavka tega člena se ustrezno uporabi tudi za prihodek, ki jih dosežejo s svojo dejavnostjo Občinsko sodišče in Občinsko javno pravobranilstvo Maribor.
.	8. člen
Prihodki, doseženi s taksami na promet parkljarjev in kopitarjev, se namensko razporedijo na posebni račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni občine Lenart.
9.	člen
Sredstva, razporejena za financiranje delovne skupnosti organa družbenopolitične skupnosti, organa za kaznovanje prekrškov, za sofinanciranje pravosodnih organov in skupnih medobčinskih služb ter postaje milice Lenart se nakazujejo skladno z dogovori, oziroma sklenjenimi pogodbami, ki jih sklene občina s temi organi, na njihove račune.
10.	člen
Sredstva, razporejena v glavnem namenu 02 — za financiranje ljudske obrambe se nakazujejo na posebni račun. Za zakonito uporabo sredstev je odgovoren načelnik oddelka za ljudsko obrambo.
11.	člen
Sredstva, razporejena v glavnem namenu 03 — dejavnost družbenopolitičnih organizacij, se nakazujejo uporabnikom na njihove račune.
12.	člen
Sredstva razporejena v glavnem namenu 11 — dejavnost krajevnih skupnosti, se nakazuje krajevnim skupnostim v občini Lenart namensko za delovanje delegatskega sistema (osebni dohodki profesionalnih tajnikov in honorarnih računovodij ter materialni stroški) v mesečnih zneskih, ki jih določi skupnost krajevnih skupnosti občine Lenart in jih potrdi izvršni svet.
Krajevne skupnosti so dolžne zagotoviti namensko uporabo sredstev iz prvega odstavka tega člena.
13.	člen
Za ostala sredstva, ki so v določenih zneskih razporejena v posebnem delu proračuna, so nosilci sekretar izvršnega sveta in predstojniki oddelkov, uporabljajo pa se neposredno iz računa organa družbenopolitične skupnosti oziroma se nakazujejo na tekoči račun uporabnikov za namene, za katere so določena.
14.	člen
Sredstva, ki so razporejena v glavnem namenu 04 za nove investicije, so. namenjena za ureditev prostorov oddelka temeljnega sodišča v Lenartu, nabavo nujne opreme za upravni organ in preureditev nekaterih upravnih prostorov.
Predvideno porabo iz prvega odstavka tega člena je potrebno predhodno uskladiti z Republiškim sekretariatom za pravosodje organizacijo uprave in proračun.
15.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve za pokrivanje premalo predvidenih izdatkov na posameznih postavkah in za nepredvidene izdatke.
16.	člen
Oddelek za gospodarstvo in finance nadzira celotno finančno, materialno in računovodsko poslovanje proračunskih uporabnikov, katerim se zagotavljajo sredstva iz proračuna ter skrbi za to, da se sredstva namensko uporabljajo.
17.	člen
Pregled prihodkov proračuna za leto 1978 in njegova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1978, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
St. 400-1/77-55
Lenart, dne 30. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
	Pregled prihodkov in razpored prihodkov v		bilanci	proračuna občine Lenart za leto 1978	
Vrsta prih.	Prihodki	Skupaj	Štev. glav.	Razpored prihodkov namena		Skupaj din
i.	Davek na doh. in davek iz oseb. do-		01 Dejavnost organov družbenopolitičnih		
	hodka	4,975.000		skupnosti	14,522.938
2.	Prom. dav., davek na premož. in dav.		02	Ljudska obramba in druž. sam.	1,380.000
	na doh. od premož.	6,746.000	03	Dejavnost družbenopolitičnih organi-	
3.	Takse	1,225.000		zacij	1,478.020
5.	Prihodki po poseb. predp.	160.000	04	Negospodarske investicije	985.413
6.	Prihod, organov in drug. p.	740.000	08	Socialno skrbstvo	1,120.696
7.	Prihod, od drugih družbenopolitičnih		09	Zdravstveno varstvo	95.428
	skupnosti	9,070.614	10	Komunalna dejavnost	1,009.450
9.	Prenesena sredstva	27.386	11	Dejavnost kraj. skupnosti	970.846
			16	Intervencije v gospodarstvu	680.305
			17	Tekoč. pror. rez. in obvez, iz prejš-	
				njih let	231.440
			18	Kreditna vezana in izloč sred.	439.464
	Skupaj:	22,944.000		Skupaj:	22,944.000
	700.		Kadar zavezanci, ki opravljajo obrtno		dejavnost
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 6. členu zakona o davkih .občanov (Uradni list SRS. št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-38P76 in 31-1393/76) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1978 sprejela
kot postranski poklic dosežejo tolikšen dohodek, da se jim odmeri davek po dejanskem dohodku, se ta plačuje do višine osnov, dogovorjenih ali določenih na podlagi 10. člena zakona o davkih občanov, po stopnji 30%>, od presežka pa po stopnjah iz 7. člena tega odloka.
3.	člen
ODLOK
o spremembah In dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Lenart
1.	člen
V odloku o davkih občanov v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 29-1521/75, 6-279/77 in 24-1595/77) se 3. člen spremeni in dopolni tako, da se glasi:
Celotno območje občine je po enotnih merilih iz 54. člena zakona o davkih občanov uvrščeno v tretjo (III.) skupino.
Davek iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč in od dohodkov od gozdov plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
—	kmetijski zavarovanci in kmetje kooperanti, ki
so zdravstveno in pokojninsko zavarovani po predpisih o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju oseb v delovnem razmerju, po enotni proporcionalni stopnji 5,00 %>; k. o. Andrenci, Smolinci in Zupetinci po stopnji 4,00 °/o;	^
—	vsi drugi (kmetje — delavci in podobno, ki niso kmečko zdravstveno zavarovani) po stopnji 12,20 °/o; v k. o. Andrenci, Smolinci, Zupetinci po stopnji 11,20 °/o.
2.	člen
8.	člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
Zavezanci, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov na presega 50.000 dinarjev in ki se ne ukvarjajo z obrtno proizvodnjo, prevozništvom z motornimi vozili ali gostinsko dejavnostjo in ne zaposlujejo tuje delovne sile, plačujejo davek od obrtne dejavnosti v pavšalnem zneseku, ki znaša do 8.000 din letno.
Zavezanci, katerim opravljanje obrtne ali druge gospodarske dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek od take dejavnosti v pavšalnem znesku, ki znaša do 10.000 din letno.
V 11. členu se 3. odstavek spremeni in dopolni tako, da se glasi:
Duhovniki in cerkve plačujejo davek od intelektualnih storitev v pavšalnem znesku, ki znaša:
—	za duhovnik^ do 4.000 din letno,
—	za cerkve do 5.000 din letno.
4.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1978 dalje.
St. 422-18/64
Lenart, dne 30. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
701.
Na podlagi 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-253/72) in 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih »zemljišč v občini Lenart
1. člen
Odlok o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 51-988/71,
31-923/74, 13-624/75, 11-480/75, 11-603/77) se v 2. členu spremeni tako, da se številka 3.800 zamenja s številko 4.370.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-5/71
Lenart, dne 30. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
702.
Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13-98/74), pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja (Uradni list SRS, št. 18-818/76), 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Lenart na svoji seji dne 30. marca 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi vrednosti posameznih
elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Lenart
1.	člen
Odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 21-473/72, 31-924/74, 13-522/75, 11-481/76 in 8-441/77) se v 2. členu spremeni tako, da se številka »1977« in »3.450« zamenja s številko »1978« in 3.968«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan' po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-3/72-17
Lenart, dne 30. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1 r.
703.
Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74), 42. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7-320/77) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lenart
1. člen
V odloku o nadomestilu za uporabo savbnega zemljišča v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 24-1598/77), se spremeni 3. odstavek 10. člena tako, da glasi:
»Zavezanci iz 1. odstavka tega člena so v smislu 1. odstavka 5. člena tega odloka oproščeni plačevanja nadomestila za dobo 5, let, ko si pridobijo za gradbeni objekt uporabno dovoljenje«.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-2/77-2
Lenart, dne 30. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
704.
Skupščina občine Lenart je na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19-910/76), 5. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 18-119/ 67, 27-255/76) ter 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74, 3-149/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi zemljišč, ki so namenjena za kompleksno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega okoliša
Voličina
1.	člen
S tem odlokom se določijo zemljišča, ki so namenjena za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev v območju zazidalnega okoliša Voličina, v skladu s sprejetim zazidalnim načrtom, št. projekta 22237/7-72 z dne 28. 1. 1974, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 26-751/74.
2.	člen
Meja zazidalnega okoliša Voličina — del, v k. o. Sp. Voličina, poteka ob jugozahodni meji ceste pare. št. 911/1, severni meji pare. št. 741, 743/1, od tod proti jugu po meji med katastrskima občinama Sp. Voličina in Zg. Voličina do ceste pare. št. 910 ter po njeni severni meji proti vzhodu do križišča z iztočnico — cesto pare. št. 911/1.
3.	člen
V območju zazidalnega okoliša Voličina v k. o. Sp. Voličina ležijo naslednja nezazidana stavbna zemljišča:
pare. št. 743/6, vrt, 3 b. r. v izmeri 765 m! pare. št. 743/5, vrt, 3 b. r. v izmeri 421 m5 pare. št. 745/3, njiva, 3 b. r. v izmeri 3747 m* pare. št. 745/10, njiva, 2 b. r. v izmeri 241 m2 pare. št. 745/11, njiva, 2 b. r. v izmeri 573 m2 pare. št. 745/12, njiva, 2 b. r. v izmeri 80 m2 pripisane vi. št. 238 in 219 k. o. Sp. Voličina, last Ivana in Alojzije Lorber, roj. Siker, Sp. Voličina št. 80a vsak do 1/2.
pare. št. 746/1, njiva, 2 b. r. v izmeri 2802 m2 pare. št. 746/7, njiva, 2 b. r. v izmeri 640 m2 pare. št. 746/8, njiva, 2 b. r. v izmeri 262 m2 pare. št. 746/9, njiva, 2 b. r. v izmeri 75 m2 pare št. 746/10, njiva, 2 b. r. v izmeri 1150 m2 pare. št. 746/11, njiva, 2 b. r. v izmeri 1103 m2
pare. št. 746/12, njiva, 2 b. r. v izmeri 921 m! pripisane vi. št. 129 k. o. Sp. Voličina, last Glu-Šič Darinke do 1/5 in 1/25 Mithans Jožice do 1/5 in 1/25, Jakopec Anice do 1/5 in 1/25, Krajnc Franca ml. do 1/5 in 1/25, Krajnc Petra do 1/25.
pare. št.	745/5,	sadov.,	4	b.	r.	v	izmeri	385 m*
pare. št.	745/13	sadov.,	4	b.	r.	v	izmeri	216 m*
pripisane vi. št. 129 k. o. Sp. Voličina, last Franca in Alojzije Vogrin, roj. Simonič, Sp. Voličina 86, vsak do 1/2.
pare. št. 742/1, sadovnjak, 5 b. r. v izmeri 659m* pare. št.	743/3,	pašnik,	3	b.	r.	v	izmeri	831 m2
pare. št.	743/4,	pašnik,	4	b.	r.	v	izmeri	208 m2
I
pripisane vi. št. 454 k. o. Sp. Voličina last Stanka-Franja Drolca, z bivališčem v Združenih državah Amerike.
pare. št. 743/8 pašnik, 3 b. r. v izmeri 2883 m2, pare. št. 745/2, njiva, 3 b. r. v izmeri 15478 m'-, pripisani vi. št. 221 in 212 k. o. Sp. Voličina, last Rimsko katoliškega župnijstva v Sp. Voličini.
4.	člen
V zazidalnem območju ležijo še naslednja stavbna zemljišča ter pripadajoče funkcionalna zemljišča pare. št. 4/1 stabišče s hišo in gospodarskim poslopjem v izmeri 272 m2,
pripisana vi. št. 218 k. o. Sp. Voličina, last Ivana in Alojzije Lorber, roj. Siker, Sp. Voličina 80a, vsak do 1/3.
pare. št. 109/1, stavbišče v izmeri 350 m2 pare. št. 109/1, vrt v izmeri 186 m2 pare. št. 109/1, dvorišče v izmeri 500 m2 pripisana vi. št. 454 k. o. Sp. Voličina, last Stanka-Franja Drolca, z bivališčem v združenih državah Amerike.
pare. št. 115 dvorišče v izmeri 536 m2, pripisani vi. št. k. o. Sp. Voličina, last Franca in Alojzije Vogrin, roj. Simonič, Sp. Voličina 86, vsakega do 1/2.
pare. št. 109/2, stavbišče v izmeri 397 m2 pripisana vi. št. 433 k. o. Sp. Voličina last Martina in Hilde Lešnik, Zg. Voličina 86, vsakega do 1/2.
5.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica na zemljiščih, navedenih v 3. členu. Dosedanji lastniki obdržijo pravico uporabe na teh zemljiščih, dokler za premoženjsko pravne zadeve pristojen občinski upravni organ ne izda odločbe, s katero odloči, da ga morajo izročiti občini.
Dosedanji lastniki lahko uporabijo ta zemljišča na način, s katerim se ne menja njegova oblika in svojstvo.
6.	člen
Na stavbnih zemljiščih ter pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, naštetih v 4. členu tega odloka, postanejo dosedanji lastniki imetniki pravice uporabe, dokler bo na teh zemljiščih stala stanovanjska zgradba in pripadajoči funkcionalni objekti, če po zazidalnem načrtu niso predvideni za rušenje.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-1/78-3
Lenart, dne 30. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
705.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni Hst SRS, št. 19-545/74) in 2. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73), v zvezi z odlokom o določitvi lestvic katastrskega dohodka v katastrskem okraju Maribor in Radgona za zemljišča v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 3-151/78), je Skupščina občine Lenart na sejah 'zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka delovnih ljudi in občanov za asfaltiranje lokalnih cest v občini
Lenart
/
1.	člen
V odloku o uvedbi samoprispevka delovnih ljudi in občanov za asfaltiranje lokalnih cest v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 19-1120/74), se v 5. členu stopnja 25% nadomesti s stopnjo 6,40%.
2.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 na novo izračunani katastrski dohodek kmetijskih zemljišč.
St. 422-4/74-13
Lenart, dne 30. marca 1978.
»
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
706.
Na podlagi 166. in 191. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) je Skupščina občine Lenart na predlog kandidacijske konference pri OK SZDL Lenart z dne 21. marca 1978 na prvi skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Lenart dne 12. aprila 1978 sprejela
SKLEP
o izvolitvi predsednika in članov občinskega izvršnega sveta ter o imenovanju predstojnikov temeljnih upravnih organov
I
Za člane izvršnega sveta se izvolijo: predsednik: Franjo Muršec, oec., Lenart, Cvetlična ul. 4,
podpredsednik: Janez Ferk, Lenart, Jurovska c. 9, člani: Miroslav Bauman, Lenart, Kraigherjeva c.
*
8,	Jože Dreu, Lenart, Radgonska c. 29, Stanko Golubič, Lenart, Partizanska c. 7, Ivan Ivnik, ing. org, dela, Lenart, Ul. Heroja Lacka 8, Marija Jančič, Sp. Voličina 77, Janez Kostanjevec, Vitomarci 86, Bogdan Šavli, Benedikt 10, Irena Turin, oec., Maribor, Linhartova 12, Edo Zorko, dipl. oec., Lenart, Radgonska 29.
II
Izmed članov Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart, se imenujejo:
Jože Dreu za načelnika oddelka za ljudsko obrambo,
Ivan Ivnik, ing. org. dela, za načelnika oddelka za notranje zadeve,
Janez Kostanjevec, za načelnika davčne uprave,
Irena Turin, oec. za načelnika oddelka za občo upravo in družbene službe,
Edo Zorko, dipl. oec. za načelnika oddelka za gospodarstvo in finance.
III
Za sekretarja Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart se imenuje Janez Ritoc, pravnik, Maribor, Ul. Gorkega 4.
IV
Predsednik izvršnega sveta, predstojniki upravnih organov iz druge točke in sekretar IS iz tretje točke tega sklepa opravljajo dela in naloge poklicno od izvolitve dalje.
Št. 020-6/78-1
Lenart, dne 12. aprila 1978.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
707.
Na podlagi 190. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-148/78), 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77), odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1978 (Uradni list SRS, "st. 2/78) in 2. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Lenart (Uradni list SRS, št. 21-608/74) je Izvršni svet Skupščine občine Lenart na 132. seji dne 23. marca 1978 sprejel
ODREDBO
o programiranih preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah na območju občine Lenart v letu 1978
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo s to odredbo navedene živalske kužne bolezeni, mora veterinarska organizacija, ki opravlja dejavnost zdravstvenega varstva živali, opraviti v letu 1978 preventivne ukrepe zaradi odkrivanja, preprečevanja, zatiranja in izkoreninjenja kužnih bolezni.
Veterinarska postaja je dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni občinski upravni organ.
2.	člen
Preventivno cepljenje psov starih več kot 3 mesece proti steklini, se mora opraviti do 30. aprila 1978.
Psi položeni do 31. avgusta 1978 morajo biti cepljeni proti steklini v novembru 1978.
Neprijavljene in necepljene pse je treba pokončati.
Zaščitno cepljenje proti steklini opravi Veterinarska postaja Lenart z antirabično vakcino, za katero je bilo izdano soglasje za promet.
3.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijo združenega dela, v naselju Gočova pa poleg dvorca št. 7 še dvorci naslednjih hišnih številk: 6, 9, 10, 11 in 12., v Sp. Voličini pa poleg kooperacijske reje še dvorci št. 71 in 78.
Kolikor se pojavi v katerem od strnjenih naselij novi individualni proizvajalec v kooperaciji z organizacijo združenega dela, se naknadno določi področje zaščitnega cepljenja zoper atipično kokošjo kugo;
—	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembno gospodarsko dejavnost.
Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi.
Cepljenje ^opravi Veterinarska postaja Lenart, oziroma zato pristojna veterinarska služba na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
4.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v večjih aglomeracijah, prašiče, ki se uvažajo iz ogroženega področja in prašiče, ki se hranijo s pomijami iz restavracij, gostišč, oziroma večjih javnih prehrambenih obratov. Cepljenje s sevom K lapinizirane-ga virusa* opravi Veterinarska postaja Lenart.
5.	člen
Proti slinavki in parkljevki je treba preventivno cepiti osnovno govedo čredo organizacij združenega dela.
Preventivno cepljenje s polivalentno AOC vakcino opravi Veterinarska postaja Lenart.
6.	člen
V letu 1978 mora biti na območju občine Lenart opravljena tuberkulinizacija v najmanj 40 odstotkih gospodarstev, ki imajo goveda. Tuberkulinizacijo goved, opravi Veterinarska postaja Lenart.
Najprej je treba tuberkulinizirati 'goveda v gospodarstvih, kjer so bila s IV. splošno tuberkulinizacijo ugotovljena tuberkulozna goveda ter pozitivni ali sumljivi reaktorji na tuberkulin — območja KU Gradišče, Cerkvenjak in Jurovski dol.
Poleg tuberkulinizacije iz 1. in 2. odstavka tega člena, je treba tuberkulinizirati še vso osnovno govejo čredo organizacij združenega dela.
7.	člen
Glede na brucelozo se morajo preiskati z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev, in sicer dvakrat na leto v presledku 5 do 7 mesecev:
—	z 1-kratnim serološkim pregledom krvi osnovne goveje črede organizacij združenega dela.
Mlečno obročkasto preizkušnjo opravi pristojna veterinarska postaja.
8.	člen
Na kužno malokrvnost konj je treba preiskati plemenske žrebce in sicer z preiskavo krvi z metodo precipitacije v agarskem gelu.
Kri odvzame veterinarska postaja Lenart.
Preiskavo krvi opravi zavod za mikro biologijo in kužne bolezni veterinarske fakultete v Zagrebu.
9.	člen
Na pršičavost in nosemavost je treba preiskati čebele družin, ki se vozijo na pašo. Vzorci čebeljih mrtvic morajo biti poslani na preiskavo do 31. marca 1978.
10.	člen
Na spomladansko viremijo pri krapih in eritro-dermatitris pri krapih je treba pregledati krape, ki se vlagajo, prodajajo in prevažajo. Virološko je treba pregledati krape s kliničnimi znamenji in patološkimi spremembami, kot to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije.
Virološko preiskavo opravi po predhodnem dogovoru Veterinarska fakulteta v Zagrebu.
Pregled je treba opraviti do 15. maja 1978-
11.	člen
Na območju občine Lenart, kjer je ugotovljena mehurjavost, je treba ob cepljenju psov proti steklini le-tem dati tudi. zdravilo proti trakulji, ki povzroča mehurjavost.
Najmanj 4 dni po zdravljenju je treba iztrebke zdravljenih psov zakopati.
Organe zaklanih prašičev, ovac in govedi z mehurji je treba prekuhati oziroma neškodljivo uničiti.
708.
Na podlagi 42., 43., 44., 45. in 46. člena statuta krajevne skupnosti Voličina in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73), v zvezi z odlokom o določitvi lestvic katastrskega dohodka v katastrskem okraju Maribor in Radgona za zemljišča v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 3-151/78) je konferenca krajevne skupnosti Voličina dne 23. aprila 1978 sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o podaljšanju krajevnega samoprispevka za urejevanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju KS Voličina
1
V sklepu o podaljšanju krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejevanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju KS Voličina (Uradni list SRS, št. 3/77) se v. točki 6 stopnja 2°/o nadomesti s stopnjo 0,50 °/o.
Osnova za obveznost v delovni sili se spremeni in glasi:
—	gospodinjstva do 4.000 din KD en delovni dan,
—	gospodinjstva nad 4.000 do 20.000 din KD dva delovna dneva,
—	gospodinjstva nad 20.000 din KD tri delovne
dni.
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 na novo izračunani katastrski dohodek kmetijskih zemljišč.
St. 78/78
Voličina, dne 23. aprila 1978.
12.	člen
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
13.	člen
Stroški za sistematično ugotavljanje kužnih bolezni in cepljenj živali po tej odredbi gredo v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Lenart, razen za preglede čebeljih družin, ki se vozijo na pašo.
Lastniki psov plačajo v skladu s 3. točko odloka o pristojbinah' za zdravstvena spričevala in potrdila za živali ter o kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veterinarskosanitarne preglede in dovoljenja (Uradni list SRS, št. 2-49/78), pristojbino v znesku 150 din.
14.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-9/78
Lenart, dne 23. marca 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart
Franjo Muršec 1. r.
Predsednik konference KS Voličina Stanislav Čuček 1. r.
LITIJA
709.
Na podlagi 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen v občini Litija (Uradni list SRS, št. 25/73) in spremembe tega odloka (Uradni list SRS, št. 19/75) in 183. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na 1. seji dne 18. aprila 1978 sprejel
SKLEP
o povišanju osnovne cene oskrbnega dne v Domu »Tišje«, Šmartno pri Litiji
1
Od 1. 5. 1978 dalje je osnovna cena oskrbnega dne 102 din.
2
Stroški za dodatno nego se obračunavajo v višini, ki jo odobrava Skupnost invalidsko pokojninskega zavarovanja SR Slovenije.
3
Dodatki se zaračunavajo za: — dietična prehrana
din
na dan
a)	sladkorna	6
b)	ostala	5
— bivanje v enoposteljni	sobi	12
4
Oskrbovanci plačajo za rezervacijo 50 din, za odsotnost pa se od oskrbnega dne odštejejo samo direktni stroški hrane.
5
Na osnovi predpisanega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za investicije v Domu »Tišje«, Šmartno pri Litiji se k ceni oskrbnega dne prišteje še znesek 5 din.
6
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 5. 1978.
St. 38-7/74
Litija, dne 26. aprila 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija
Stane Hrovat 1. r.
LJUBLJANA CENTER ,	710.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 200. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na svoji 1. seji dne 19. aprila 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi novelacije zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/8 »Majde Vrhovnik«
1.	člen
Javno se razgrne osnutek novelacije zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/8 »Majde Vrhovnik« ter ga omejujejo Erjavčeva cesta, Gregorčičeva ulica, Titova cesta in Prešernova cesta. Osnutek je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod maja 1977 pod šifro projekta 1961.
2.	člen
Dokumentacija iz 1. člena tega sklepa bo razgrnjena v prostorih krajevne skupnosti »Gradišče« v Ljubljani, Rimska cesta 24/II v času od 25. 4. 1978 do
25.	5. 1978.
Rok za pripombe k osnutku poteče zadnji dan razgrnitve.
St. 351-15/75
Ljubljana, dne 19. aprila 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center Nuša Kerševan 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE 711.
Na podlagi 186. člena in v skladu s 205. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1978 sprejela
ODLOK
o organizaciji in delovnem področju sekretariata Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Sekretariat Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnem besedilu: sekretariat) opravlja strokovne, organizacijsko-tehnične in administrativne naloge v zvezi z delom skupščine občine, njenih zborov, delovnih teles in skupin delegatov za zbore Skupščine SRS m Skupščine mesta Ljubljane.
Sekretariat v okviru svojega delovnega področja opravlja strokovne in druge naloge za delegate, ki jih skupščina občine in njeni’ zbori delegirajo v zbore Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije.
Sekretariat sodeluje z delegati, delegacijami in konferencami delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini.
2.	člen
Sekretariat sodeluje v okviru svojega delovnega področja z izvršnim svetom skupščine občine, občinskimi upravnimi organi in službami, družbenopolitičnimi organizacijami v občini, s službami samoupravnih interesnih skupnosti, sekretariatom Skupščine mesta Ljubljane in strokovnimi službami Skupščine SR Slovenije.
D.	DELOVNO PODROČJE SEKRETARI/) TA
3.	člen
Sekretariat:
—	pripravlja program dela skupščine občine in njenih zborov ter pri tem sodeluje s predsedstvom skupščine občine, izvršnim svetom, občinskimi upravnimi organi, strokovnimi službami skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, sekretariatom Skupščine mesta Ljubljane in drugimi strokovnimi službami ter organi, ki kot predlagatelj obravnavanja zadev ali izvrševalci sklepov sodelujejo s skupščino občine;
—	skrbi za pripravo sej skupščine občine, njenih zborov in delovnih teles ter pri tem sodeluje z delegacijami, konferencami delegacij in delegati, organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi ter predlagatelji;
—	sodeluje s predsednikom skupščine in predsedniki zborov skupščine 'občine pri pripravi in sklicevanju sej ter obveščanju javnosti o delu skupščine, njenih zborov ali delovnih teles;
—	skrbi za pravočasno in ustrezno obveščanje delegacij, konferenc delegacij, skupin delegatov in delegatov o zadevah, ki jih bodo obravnavali in o katerih, bodo odločali v zborih skupščine občine ali drugih družbenopolitičnih skupnostih, na način kot je to določeno s poslovnikom skupščine občine;
—	skrbi za zagotavljanje in dajanje strokovnih mnenj in pojasnil v zvezi z delom in nalogami skupščine občine, njenih zborov ali delovnih teles,
—	pripravlja predloge aktov ali gradiv v zadevah iz svojega delovnega področja na zahtevo skupščine občine, njenih zborov ali delovnih teles, delegacij in konferenc delegacij ter delegatov družbenopolitičnega zbora;
—	objavlja odloke in druge splošne akte, ki jih sprejme skupščina ali njeni zbori, če je tako določeno in na način kot je določeno s poslovnikom o delu skupščine občine;
—	spremlja izvrševanje sklepov skupščine občine, njenjh zborov ali delovnih teles ter vodi o tem evidenco;
—	opravlja strokovne in druge zadeve za delegate, ki jih zbori skupščine občine delegirajo v zbore Skupščine mesta Ljubljane in zbore Skupščine SR Slovenije;
—	opravlja strokovne in druge zadeve za delovna telesa skupščine občine ali njenih zborov, če to tako določa akt o ustanovitvi teh delovnih teles;
—	opravlja strokovne in druge zadeve za družbene svete, če tako določa akt o njihovi ustanovitvi;
—	opravlja strokovne in druge naloge za potrebe skupščine občine, njenih zborov ali delovnih teles, ki so določeni s poslovnikom o delu skupščine ali drugimi akti skupščine občine in njenih zborov;
—	vodi dokumentacijo in ureja arhiv skupščine občine;
—	vodi evidenco o podeljevanju priznanj občine ter opravlja strokovna in administrativna dela za žirijo;
—	opravlja protokolarne zadeve skupščine občine; političnimi organizacijami v občini, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in drugimi sa_ moupravnimi organizacijami in skupnostmi glede uveljavljanj a delegatskega sistema in uresničevanja delegatskih odnosov.
4.	člen
Sekretariat opravlja organizacijske, strokovne in administrativne naloge ter opravila pri izdajanju DELEGATSKE TRIBUNE, glasila skupščine občine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, v katerem objavljajo gradivo predlagateljev za seje skupščine občine in njenih zborov,' informacije in drugo gradivo v zvezi z delovanjem delegacij, konferenc delegacij in delegatov. V sodelovanju s strokovnimi službami skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti pa objavja tudi gradivo za seje skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti.
DELEGATSKO TRIBUNO ureja uredniški odbor, ki ga imenuje skupščina občine.
5.	člen
Sekretariat opravlja svoje naloge v smislu določb tega odloka v obsegu delovnega programa skupščine občine, njenih zborov ali delovnih teles ter drugih organov, za katere opravlja strokovne in druge naloge določene v aktih o njihovi ustanovitvi.
III.	ORGANIZACIJA SEKRETARIATA
6.	člen
Organizacija in delo sekretariata se določi tako, da je zagotovljeno strokovno, učinkovito, racionalno
in pravočasno pravljanje nalog iz 3. in 4. člena tega odloka.
Strokovne in druge naloge v sekretariatu opravljajo delavci sekretariata v skladu s poslovnikom skupščine, tem odlokom in drugimi splošnimi akti skupščine občine in njenih zborov.
Strokovne naloge v zvezi z delom zborov, delovnih teles in delegatov opravljajo sekretarji zborov in drugi strokovni delavci.
Notranja organizacija sekretariata se določi z aktom o notranji organizaciji, s katerim se določi tudi razvid del oziroma nalog, ki jih morajo delavci izpolnjevati pri opravljanju dela sekretariata.
\
IV.	SEKRETAR SKUPŠČINE OBČINE
7.	člen
Sekretariat skupščine vodi sekretar skupščine, ki ga imenuje skupščina občine na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve za 4 leta in je lahko ponovno imenovan.
Sekretar skupščine pomaga predsedniku skupščine in predsednikom zborov pri izvrševanju njihovih pravic, dolžnosti in nalog, ki izhajajo iz statuta občine, poslovnika skupščine in drugih predpisov.
8.	člen
Sekretar skupščine vodi in organizira delo sekretariata in je za svoje delo ter delo sekretariata odgovoren skupščini občine.
Sekretar skupščine predstavlja sekretariat v okviru njegovih pravic in dolžnosti.
9.	člen
Sekretar skupščine občine je dolžan na zahtevo občinske skupščine ali njenega zbora ali na lastno iniciativo poročati o svojem delu in o delu sekretariata, izvrševanju sklepov skupščine občine in daje pojasnila na vprašanja delegatov.
Sekretar skupščine sodeluje pri delu predsedstva skupščine občine in pomaga predsedniku skupščine pri njegovem delu.
Sekretar skupščine sodeluje z vodstvi družbenopolitičnih organizacij občine, skupščinami občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in njihovimi strokovnimi službami, sekretarjem Skupščine mesta Ljubljane, izvršnim svetom skupščine občine in predstojniki občinskih upravnih organov pri pripravi programov dela, sej, gradiv za seje in drugimi nalogami, ki so povezane z delom skupščine občine.
V.	SAMOUPRAVLJANJE
10.	člen
Delavci sekretariata oblikujejo delovno skupnost.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti sekretariata se urejajo s samoupravnimi splošnimi akti delovne skupnosti v skladu z ustavo in zakonom.
11.	člen
Delavci delovne skupnosti sekretariata pridobivajo dohodek delovne skupnosti, primemo načelom svo-
bodne menjave dela v skladu z zakonom in odlokom skupščine občine.
Skupščina občine zagotavlja v proračunu občine sredstva za delo sekretariata glede na pomen, zahtevnost nalog in obseg dela.
12.	člen
Delavci delovne skupnosti sekretariata urejajo in uresničujejo svoje samoupravne pravice v delovni skupnosti sekretariata, določene zadeve skupnega pomena pa urejajo skupaj z. delavci občinskih upravnih organov.
13.	člen
Glede načina uresničevanja samoupravnih pravic in obveznosti delavcev delovne skupnosti sekretariata se uporabljajo določila odloka o občinskih upravnih organih in strokovnih službah, pri'čemer ima delovna skupnost sekretariata enak položaj kot delovne skupnosti upravnih organov, sekretar skupščine pa enake pravice in dolžnosti kot predstojniki občinskih upravnih organov.
14.	člen '
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila odloka o organizaciji in področju dela upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 39/74), ki se nanašajo na organizacijo in pristojnosti sekretariata skupščine, in sicer:
—	v 2. členu, točka 1 pod III,
—	besedilo celotnega 10. člena in
—	besedilo 11. člena: sekretariat skupščine pa sekretar skupščine.
VI.	KONČNA DOLOČBA
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-7/78-S
Ljubljana, dne 21. aprila 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrio 1. r.
712.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), 4. člena odloka o sprejetju regulacijsko-zazidalnih osnov za območje zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah (Glasnik, št. 10/69) in 214. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 1. seji dne 20. aprila . 1978 sprejel
SKLEP
o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za gradnjo proizvodnih objektov »Rog« v za-
zidalnem otoku MP 3, kare 5, z regulacijsko zazidalnimi osnovami za območja zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah
1
Izvršni svet ugotavlja skladnost dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za gradnjo proizvodnih objektov »Rog« v zazidalnem otoku MP-3, kare 5, z regulacijsko zazidalnimi osnovami za območje zazidalnih otokov' industrijske in servisne cone v Mostah (Glasnik, št. 10/69).
2
Dokumentacijo iz prve točke tega sklepa je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v aprilu 1978 pod šifro projekta 2390/77 in je sestavni del tega sklepa.
3
Območje, ki ga zajema dokumentacija iz prve točke tega sklepa, meji na zahodu na zemljišče Geološkega zavoda, na jugu in vzhodu na južno industrijsko oziroma vzhodno povezovalno cesto in na severu na predvideni industrijski tir.
4
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
5
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 350-3/78
Ljubljana, dne 20. aprila 1978.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Jože Kavčič 1. r.
LJUBLJANA SISKA 713.
^ Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem pla-' niranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 43. in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 41. seji zbora združenega dela dne 22. februarja 1978 in na 41. seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture
1.	člen
Da se zagotovi možnost smotrne in urejene izgradnje stanovanjskih in drugih objektov, nemotena izdelava zazidalnih načrtov ali uvedba razlastitve zemljišč,
(
se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč ter prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč (v nadaljnjem besedilu: splošna prepoved) na območjih, ki so namenjena za graditev stanovanjskih, komunalnih in drugih objek-
Določbe 1. člena tega odloka veljajo za naslednje zazidalne otoke na območju Urbanističnega načrta Tacen, Šmartno, Gameljne. Vikrče, Zavrh in Rašica (v nadaljnjem besedilu: UN — TSG):
— ŠS 201-2a Vikrče,
— SS 201-4 Tacen,
— ŠS 201-5 Tacen,
— ŠS 201-6a Šmartno,
— ŠS 201-7 Šmartno,
— ŠS 202-la Gameljne,
— ŠS 202-lc Gameljne,
— ŠS 202-2a Gameljne,
— ŠS 202-4a Gameljne,
— ŠS 202-6b Gameljne,
— ŠI 201,
— ŠP 202/1,
— ŠP 202/2,
— ŠG 2.
3.	člen
Meje posameznih zazidalnih otokov, za katere velja splošna prepoved, so razvidne iz katastrskih načrtov v merilu 1 : 2880 in 1 :1000, ki so sestavni del tega odloka in jih je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v januarju 1978, št. projekta 1505/74.
9.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka izvaja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubjane.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1-465-02/78
Ljubljana, dne 4. maja 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNEK 714.
Na podlagi 11. in 13, člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 19. aprila 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za zazidalni otok VP 3/3
4.	člen
Obstoječi gradbeni objekti in naprave na zemljiščih iz 2. člena tega odloka se smejo prezidavati ali obnavljati z dovoljenjem za urbanizem pristojnega občinskega upravnega organa na podlagi določil pravilnika UN — TGŠ.
5.	člen
V zazidalnih otokih iz 2. člena tega odloka se smejo izjemoma graditi primarni infrastrukturni objekti in regionalni objekti, za katere bo v času splošne prepoved izveden predpisan postopek.
6.	člen
Splošna prepoved iz 1. člena tega odloka ne velja za objekte, za katere so že bila izdana lokacijska dovoljenja in so le-ta postala pravnomočna.
7.	člen
Grafični prikaz območij iz 2. člena tega odloka je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine občine Ljubljana Šiška, pristojnih za urbanizem, pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu ter pri Geodetski upravi Ljubljana.
8.	člen
Splošna prepoved velja za čas do sprejetja posameznega zazidalnega načrta, vendar največ za tri leta.
1
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za zazidalni otok VP 3/3, ki ga je pod številko 2369 v marcu 1978 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod.
2
Osnutek zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana, Trg MDB št. 7 ter bo na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim ter organom 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec L r.
MOZIRJE
715.
Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvih štirih mesecih (Uradni list SRS, št. 24/77) in 123. člena
statuta Skupščine občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) so Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor občinske skupščine Mozirje na seji dne 26. aprila 1978 ter skupščina občinske zdravstvene skupnosti Mozirje na seji dne 19. aprila 1978 sprejeli
ODLOK
o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in določenih kategorij oseb ter občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti v letu 1978
1.	člen
Stopnjo prispevka za zdravstveno varstvo zavarovancev kmetov se določi:
a)	16°/o od osebnega dohodka od gozdnih in negozdnih površin, poseka lesa in katastrskega dohodka
b)	600 din pavšalnega prispevka na zavarovano gospodarstvo.
2.	člen
Za določene kategorije oseb in občanov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
1.	Učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odstavek
56. člena ZZV	90
2.	Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo
ali izpopolnijo — 2. odstavek 56. člena ZZV	220
3.	Udeleženci javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko nezavarovani za vse primere invalidnosti — 2. odstavek 56. člena ZZy 90
4.	Osebe na pouku za obrambo in zaščito v
mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odstavek 56. člena ZZV	90
5.	Začasno nezaposlene osebe po končanem
študiju — 2. odstavek 56. člena ZZV	90
6.	Učenci srednjih šol ter študenti višjih in
visokih šol ter akademij — 3. odstavek 56. člena ZZV	<	90
7.	Kmečki preužitkarji in njihovi zakonci, ki
niso v ožjem sorodstvu z zavarovanci, uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin — 4. odstavek 56. člena ZZV	220
8.	Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci druž-
benih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odstavek 56. člena ZZV	220
9.	Občani, ki uživajo pravice izključno od tu-
jega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odstavek 57. člena ZZV	220
10.	Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih
določi zdravstvena skupnost — 3. odstavek 57. člena ZZV	220
11.	Druge skupine delovnih ljudi — občanov, pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost —
2.	odstavek 58. člena ZZV	220
Osebam naštetim od 1. do 11. točke tega člena, se zagotavljajo vse pravice iz neposrednega zdravstvene, ga varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum, osebam iz 1. točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primere nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.
3.	člen
Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
1.	Osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV	150
2.	Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov:
—	kadar opravljajo praktična dela v zvezi s
poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah	40
—	kadar opravljajo praktična dela (obvezna
ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas	90
4.	člen
Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva iz zdravstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih, in sicer:
1.	ko opravljajo naloge kot pripadniki enot
teritorialne obrambe	40
2.	ko sodelujejo na organiziranih javnih de-
lih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami	40
3.	ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja
pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju	kaznivih dejanj	40
4.	ko opravljajo naloge javne varnosti kot
rezervni miličniki	40
5.	ko opravljajo na poziv državnih organov
določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije	40
6.	ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji	40
7.	ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih	akcijah	40
Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.
5.	člen
Mesečni pavšalni prispevki iz 2., 3. in 4. člena tega odloka so določeni za celotno število dni v mesecu (30 dni). Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za ustrezno
štertio dm.
6.	člen
Skupnost invalidsko-pokojninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju in drugi), 5. odstavek 56. člena ZZV prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov v višini (po stopnji) 10,10 °/o neto.
S skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije se sklene posebni sporazum o prispevku za zdravstveno varstvo upokojencev.
7.	člen
Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so pri njih redno prijavljene (5. odstavek 56. člena ZZV), prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 10,10 % neto.
Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe je povprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno.
8.	člen
Zavarovanci iz 1. odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih bruto pavšalnih mesečnih osnov:
I.	se ne zahteva nobena kvalifikacija	7.800
II.	se zahteva po osnovnem šolanju pri-
učitev za določena dela in poklic	9.600
III.	se zahteva poklicna šola po zakonu o
srednj em šolstvu	11.200
IV.	se zahteva končanje splošne srednje
šole, tehnikuma, delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj 3 leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oz. izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe	12.600
V.	se zahteva višja šola, prva stopnja fa-
kultete oziroma z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe	15.000
VI.	se zahteva diploma visoke šole ali fa-
kultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat	znanosti 18.800
Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih bruto stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje.
Zavarovanci iz 1. odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo, oziroma so na praksi, plačujejo prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz 1. odstavka tega člena.
9.	člen
Zavezanci za plačevanje prispevkov za določene kategorije oseb iz tega odloka so:
—	po 1. točki 2. člena — organizacije združenega dela, zasebni delodajalci ali šola
—	po 2. točki 2. člena organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor)
—	po 3. točki 2. člena — organizator javnih delali mladinskih delovnih akcij
—	po 4. točki 2. člena — organizator pouka
—	po 5. točki 2. člena — skupnost za zaposlovanje
—	po 6. točki 2. člena — plačniki se določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS
—	po 7. točki 2. člena — kmetje za osebe, ki jim morajo dati preužitek organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine
—	po 8. točki 2. člena — organ — izplačevalec
—	po 9. točki 2. člena — sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače
—	po 10. točki 2. člena — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev
—	po 11. točki 2. člena — zavezance določi zdravstvena skupnost
—	po 1. točki 3. člena — organizacije, zasebni delodajalci, oziroma skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje
—	po 2. točki 3. člena — šola, če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah, organizacija ali zasebni delodajalci, če se praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali zasebnih delodajalcih
—	po 4. členu — organizator dejavnosti
—	po 8. členu — zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SRS,
—	zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SRS, pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznost plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor
—	organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci)
10.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce katerim odobrijo neplačani dopust, ali ko te upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela, pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih v višini od bruto osnove.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je povprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust ali ko je nastopila kakšna druga okolnost iz 1. odstavka tega člena.
11.	člen
Za zavarovance, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa in upokojencev, ki niso izgubili statusa upokojenca, plačujejo organizacije oziroma zasebni delodajalci prispevek po stopnji 4°/o od bruto osebnega dohodka v breme dohodka.
12.	člen
Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč ter delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek kadar zaposlijo za občasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca kmeta ali člana njegovega gospodinjstva zavarovanega pri skupnosti, prispevek v višini 6 °/o od bruto izplačanega zaslužka.
Zavezanci prispevka iz prvega odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo' izplačanega bruto zaslužka v enoletnem obdobju in ga dostaviti strokovni službi regionalne skupnosti najkasneje do 31. marca za preteklo leto.
13.	člen
Lastniki kmetijskih zemljišč, zavarovani po 1. od-, stavku 56. člena ZZV plačujejo za člane družinske ali gospodinjske skupnosti, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca — delavca po 59. členu ZZV, prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnov in po stopnjah, ki so določene za zavarovance kmete.
14.	člen
Delovni ljudje, ki ustvarjajo dohodek s sredstvi v zasebni lastnini občanov, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnjah, ki veljajo za delavce v združenem delu.
15.	člen
Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom povprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, razen če skupnost s sklepom ne določi drugače.
16.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, Uporablja pa se od 1. 5. 1978 dalje, razen stopnje po 1. členu, ki se uporabljajo od 1. januarja 1978 dalje.
St. 01-420-11/77-78
Mozirje, dne 26, aprila 1978.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Hinko Cop 1. r.
Predsednik
zdravstvene skupnosti Mozirje
Vili Platovšek L r.
716.
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 60. členu statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Mozirje na seji Družbenopolitičnega zbora, Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 26. aprila 1978 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Mozirje
\	1. člen
Za območje občine Mozirje se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje gradnje šolskih in komunalnih objektov, za inicialne gospodarske programe in potrebe krajevnih skupnosti, ki so jih le te navedle v svojih programih.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 21. maja 1978 na glasovnih mestih, ki jih določa občinska volilna komisija.
3.	člen
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, se bo financirala gradnja objektov po naslednjem programu:
A
1. Vrtec v Mozirju
Predračunska vrednost din
Udeležba
samoprispevka
din
4,500.000
2. Izola — pionirsko letovišče 5.000.000
3.	Dom upokojencev in varovancev Grmovlje	1,500.000
4.	Graditev objekta za
potrebe izobraževanja	11,000.000
Skupaj	22,000.000
13,500.000
13,500.000
B
1.	Soudeležba pri gradnji kolektorja Rečica—Nazarje—
Mozirje	15,000.000	4,000.000
2.	Soudeležba za kanalizacijo in čistilne naprave Gornji
grad—Ljubno—Luče	1,500.000	1,500.000
Skupaj	16,500.000	5,500.000
1. Za manj razvite krajevne skupnosti Solčava—Luče— —Nova Štifta Skupaj
1,500.000	1,500.000
1,500.000	1,500.000
D
1. Za potrebe krajevne skupnost Skupaj
80,708.000	16,180.000
80,708.000	16,180.000
4. člen
Skupna investicijska vrednost objektov navedenih v prejšnjem členu znaša 120,708.000 din. Od tega zneska se bo s samoprispevkom zbralo 36,680.000 din. Ta predvidena sredstva pa bodo naraščala v odvisnosti od dviga osnov, od katerih se obračunavajo.
5.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let, od
22.	5. 1978 do 22. 5. 1983.
6 člen
Samoprispevek bodo plačevali občani z območja občine Mozirje in sicer:
—	delovni ljudje v združenem delu od neto osebnih dohodkov oziroma nadomestil osfebhih dohodkov, po stopnji 1,8 0/o,
—	delavci pri zasebnih delodajalcih od neto oseb. nih dohodkov, po stopnji 1,8 “/o,
—	delovni ljudje in občani iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa odkazanega za posek po stopnji 2,5 %,
—	delovni ljudje in občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic, od, bruto osebnega dohodka, po stopnji 3 «/»,
—	občani, ki prejemajo pokojnino, od zneska pokojnine, po stopnji 1,5 “/o.
7.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnine, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek se tudi ne plačuje od regresa za letni dopust.
Samoprispevka so oproščeni:
—	delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja in pokojnine, ki ne presegajo 10 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto.
—	občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni KD od negozdnih površin in osebni dohodek od dohodkov iz gozda ne presega 2000 din.
8.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem zbirnem računu pri »Odboru za izvedbo referendumskega programa SO Mozirje«. Uporabljala se bodo izključno za namene, določene v 3. členu tega sklepa.
9.	člen
Samoprispevek, ki ga bodo plačevali zavezanci od osebnega dohodka in od pokojnin, obračunavajo in odtegujejo izplačevalci ob izplačilu, od kmetijskih proizvajalcev, obrtnikov in svobodnih dejavnosti, pa davčna uprava občine na osnovi ugotovljenih osnov, ki so opredeljene v 6. členu sklepa.
10.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se bo samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
11.	člen
Referendum vodi občinska volilna komisija, pri čemer smiselno uporablja določila zakona o volitvah
delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in določila zakona o referendumu. Na glasovalnih mestih vodijo glasovanje volilni odbori, ki jih na predlog občinske konference SZDL Mozirje, imenuje občinska volilna komisija.
12.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Skupščina občine Mozirje Glasovnica za referendum dne 21. 5. 1978
o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju, za sofinanciranje gradnje šolskih in komunalnih objektov, za inicialne gospodarske programe in potrebe krajevnih skupnosti, ki so jih le te navedle v svojih programih. Program je bil obravnavan na zborih občanov v krajevnih skupnostih, na zborih delovnih ljudi v delovnih skupnostih in sprejet na seji skupščine občine, dne 26. 5. 1978.
Krajevni samoprispevek se uvede za obdobje petih let in sicer od 22. maja 1978 do 22. maja 1983 in ga bodo plačevali:
—	delovni ljudje v združenem delu od neto osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov, po stopnji 1,8 «/<v
—	delavci pri zasebnih delodajalcih, od neto oseb. nih dohodkov, po stopnji 1,8 %>,
—	delovni ljudje in občani iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa odkazanega za posek, po stopnji 2,5%,
—	delovni ljudje in občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic, od bruto osebnega dohodka, po stopnji 3 %,
—	občani, ki sprejemajo pokojnino od zneska pokojnine po stopnji 1,5 %.
Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov navedenih v prejšnjem odstavku, plačujejo prispevek za vsak vir dohodkov posebej.
Samoprispevek se ne plačuje od invalidnin, socialnih podpor, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek se tudi ne plačuje od regresa za letni dopust in od dohodkov za katere velja oprostitev po zakonu.
Po nakazanem namenu in izhodiščih GLASUJEM
\ ZA	PROTI
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, besedo »PROTI« pa obkroži, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
13.	člen
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom Skupščine občine Mozirje.
14.	člen
Občinska skupščina sprejme odlok o uvedbi samoprispevka, če se bo večina vseh upravičenih glasovalcev na območju občine Mozirje na referendumu izjavila za uvedbo samoprispevka.
15.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 014-1/78
Mozirje, dne 26. aprila 1978.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Hinko Cop 1. r.
SEVNICA
717.
Na podlagi 171. in 98. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 12. aprila 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih komisij občinske skupščine Sevnica
1.	člen
V odloku o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih komisij občinske skupščine Sevnica (Uradni list SRS, št. 29/74) se naslov odloka spremeni tako, da se glasi: Odlok o sestavi, nalogah ter načinu dela svetov in stalnih komisij občinske skupščine Sevnica.
2.	člen
1.	člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
Za proučevanje predpisov, oblikovanje predlogov aktov, ki jih sprejema občinska skupščina ali njeni zbori in za proučevanje drugih vprašanj ter izvrševanje določenih nalog ali sklepov iz pristojnosti občinske skupščine, določa ta odlok sestavo, naloge in način dela svetov in stalnih komisij občinske skupščine.
Občinska skupščina ima svete in stalne komisije z naslednjim številom članov:
1.	svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito — predsednika in 16 članov;
2.	komisija za družbeno nadzorstvo — predsednika in 6 članov,
3.	komisija za vloge in pritožbe — predsednika in 6 članov,
4.	komisija za zadeve borcev in invalidov NOV — predsednika in 6 članov,
5.	statutarnopravna komisija — predsednika in 6 članov,
6.	komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve — predsednika in 6 članov,
7.	komisija za odlikovanja in priznanja — predsednika in 6 članov,
8.	komisija za odnose z verskimi skupnostmi — predsednika in 4 člane,
9.	svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu — predsednika in 6 članov.
3.	člen
Doda se novi 2/a člen, ki se glasi:
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito vodi, usmerja in usklajuje priprave delovnih ljudi in občanov, OZD, SIS in drugih skupnosti za delovanje v vojnih razmerah ter skrbi za uresničevanje načel splošnega ljudskega odpora, zlasti zalo, da se delovni ljudje, organi, organizacije in skupnosti v miru pripravljajo na splošni ljudski Odpor in ukrepajo, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah.
V	ta namen sprejema potrebne ukrepe v okviru pristojnosti, ki jih določa zakon o ljudski obrambi.
4.	člen
Doda se 2/b člen, ki se glasi:
Sestav sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito določa zakon. Poleg članov, ki so člani sveta po položaju imenuje skupščina občine še 'tri* člane sveta ob imenovanju.
Predsednik občinske skupščine je predsednik sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
5.	člen
V	drugem odstavku 2. člena se za besedo »štejeta po« številka 5 nadomesti s številko 3.
6.	člen
Drugi odstavek 3. člena se spremeni tako, da se glasi.
Komisija za družbeno nadzorstvo ima pravico in dolžnost, da predlaga občinski skupščini ukrepe za odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki jih je ugotovila pri delu iz svoje pristojnosti ter da se proti OZD ali drugi skupnosti uporabijo ukrepi iz 248. člena statuta občine Sevnica.
7.	člen
V	četrtem členu se v nazivu komisije črta besede »prošnje« in vrstavi »vloge«.
8.	člen
Člen 8 se spremeni tako, da se glasi:
Komisija za odnose z verskimi skupnostmi spremlja dejavnost verskih skupnosti, izvajanje zakona o pravnem položaju verskih skupnosti in drugih predpisov, ki se nanašajo na dejavnost verskih skupnosti, razrešuje probleme v teh odnosih, predlaga pristojnim organom sprejem potrebnih ukrepov za ureditev posameznih vprašanj in o problematiki odnosov z versko skupnostjo obvešča občinsko skupščino ter republiško komisijo za verska vprašanja in druge pristojne organe ter organizacije.
9.	člen
Določila 9. člena se spremenijo tako, da se glasijo:
Komisija za odlikovanja in priznanja obravnava predloge za podelitev odlikovanj in podelitev priznanj občine Sevnica, ki jih podajo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije ter društva.
Spremlja izvajanje dogovora o izvajanju zakona o odlikovanju ter skrbi za dosledno izvajanje tega dogovora. V sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami posveča' ustrezno pozornost politiki podeljevanja odlikovanja ter skrbi za svečano podeljevanje odlikovanj, kakor tudi ustrezno družbeno vrednotenje.
Po lastni presoji tudi sama sestavlja predloge, daje pobude in priporočila ter podaja svoja mnenja k .posameznim predlogom.
•O svojem delu in izvajanju politike podeljevanja odlikovanj poroča skupščini in republiški komisiji za odlikovanja.
10.	člen
Člen 10 se spremeni tako, da se glasi:
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu spremlja razvoj cestnega prometa, proučuje in obravnava cestno problematiko v zvezi s preventivo in vzgojo, pospešuje prometno vzgojo, izobrazbo in etiko udeležencev v cestnem prometu, sodeluje pri delu organov, organizacij in društev, ki se ukvarjajo s prometno vzgojo in preventivno dejavnostjo v cestnem prometu, razširja prometno vzgojne publikacije in preko sredstev javnega obveščanja in drugih oblik za uveljavljanje ukrepov družbene samozaščite v cestnem prometu ter predlaga organom in organizacijam, ki se ukvarjajo z vprašanji cestnega prometa potrebne ukrepe za zboljšanje varnosti cestnega prometa.
Svet lahko predlaga IS ali občinski skupščini sprejem potrebnih aktov in drugih ukrepov s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu. Svet o svojem delu poroča občinski skupščini in drugim pristojnim organom.
Člane sveta imenuje občinska skupščina s tem, da pri tem upošteva, da so v svetu ustrezno zastopani predstavniki organov in organizacij, katerih dejavnost je povezana s posebnim interesom za preventivo, vzgojo in varnost v cestnem prometu.
11.	člen
Določila člena 13 se spremenijo tako, da se glasijo:
Administrativno tehnična opravila in naloge za posamezne svete in komisije opravljajo:
—	za komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, statutarno pravno komisijo ter komisijo za odlikovanja in priznanja tajništvo občinske skupščine;
—	za komisijo za vloge in pritožbe in komisijo za družbeni nadzor — upravni organ za gospodarstvo in finance SO,
—	za komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV — upravni organ pristojen za občo upravo in družbene službe SO,
—	za komisijo za odnose z verskimi skupnostmi in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
— upravni organ, pristojen za notranje zadeve,
— za svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito — upravni organ za ljudsko obrambo.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-11/78-1
Sevnica, dne 12. aprila 1978.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH 718.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi
23.	člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 29/73 in 4/78), 28. člena zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1978 (Uradni list SRS, št. 24/77), izhodišč'za financiranje splošne porabe v SR Sloveniji za leto 1978 in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75 in 3/78) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1978 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1978
1.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1978 znašajo 39,397.025, od tega lastni prihodki 30,010.936 din in dopolnilna sredstva republike 9,386.089 din.
2.	člen
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del občinskega proračuna.
3.	člen
Od skupnih prihodkov po prvem členu se 1 %> izloči v sredstva tekoče proračunske rezerve.
4.	člen
Izvršni svet občinske skpuščine lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini.
O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna.
5.	člen
Državni organi v skladu z zakonom samostojno razporejajo sredstva, ki so jim dodeljena, kakor tudi sredstva, ki jih sami ustvarjajo s svojo dejavnostjo.
6.	člen
Odredbodajalec za sredstva, ki so iz proračuna razporejena delovnim skupnostim upravnih organov, je podpredsednik izvršnega sveta.
7.	člen
Izvršni svet skpuščine je pooblaščen odločati o uporabi sredstev rezervnega sklada za pokrivanje neenakomernega dotoka proračunskih prihodkov in določiti v ta namen potrebna kreditna sredstva.
Sredstva po tem členu morajo biti vrnjena rezervnemu skladu do 31. 12. 1978.
8.	člen
Uporabnici ' morajo sredstva, ki jih prejmejo iz proračuna, uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi.
9.	člen
Uporabniki lahko razporejena sredstva koristijo po dvanajstinah do višine, ki je dovoljena z zakonom o republiškem proračunu za leto 1978.
10.	člen
Bilanca prihodkov in razhodkov je sestavni del tega odloka.
11.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-6/78-1
Šmarje pri Jelšah, dne 20. marca 1978.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r.
719.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi
6.	člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 31/76) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75 na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12/76. 6/77 in 3/78) se 3. člen spremeni tako, da se glasi: »Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po zakonu o davkih občanov, morajo voditi poslovne knjige tudi vsi drugi zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti.«
2.	člen
V	prvi, drugi in tretji alinei prvega odstavka 9. člena se stopnje »31 °/o«, »22 “/o« in »12u/o« nadomestijo s stopnjami »7 “/o«, »5 °/o« in »2 %«.
V	zadnjem odstavku 9. člena se stopnja »240/o« nadomesti s stopnjo »6°/o«.
3.	člen
Tretji odstavek 12. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Olajšava se prizna glede na višino vloženih sredstev za preusmeritev gospodarstva oziroma za preureditev poslopij v turistične namene in sicer:
1.	enoletna olajšava v višini 75% letnega davka, če znaša investicija 50% od katastrskega dohodka, vendar najmanj 9.400 do 150.000 din
2.	dvoletna olajšava v višini 75% letnega davka, če znaša investicija od 150.000 do 250.000 din
3.	dvoletna olajšava v višini 100% letnega davka, če znaša investicija nad 250.000 din.«
4.	člen
V	14. členu se znesek »500 din« nadomesti z zneskom »2.000 din«.
5.	člen
V	prvem odstavku 20. člena se na koncu doda besedilo »in opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo.«.
6.	člen
V	prvem odstavku 21. člena se na koncu prve točke doda besedilo »in od dohodkov od domače obrti.«
7.	člen
V	prvem odstavku 24. člena se znesek »25.000« nadomesti z zneskom »50.000«.
8.	člen
Besedilo tretjega odstavka 26. člena se spremeni in glasi:
»Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic se ne plačuje:
—	iz osebnega dohodka od patentov in tehničnih izboljšav
—	iz osebnega dohodka od koristnih predlogov po samoupravnih splošnih aktih OZD o izumih in tehničnih izboljšavah
—	iz osebnega dohodka po prvi točki 96. člena zakona o patentih in tehničnih izboljšavah.«
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-7/78-1
Šmarje pri Jelšah, dne 28. aprila 1978.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak 1. r.
720.
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela s področja proizvodnje, predelave, prodaje in zavarovanja kmetijskih in gozdnih pridelkov ter proizvodnje in prodaje reprodukcijskega materiala za kmetijske proizvode ter delavci v drugih samoupravnih organizacijah, delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih sklenejo v skladu s 143. in 147. členom ustave SR Slovenije, 16. in 22. členom zakona o združenem delu in 39. členom zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva v občini Šmarje pri Jelšah v letu 1978
1.	člen
Zaradi skupnega interesa udeležencev tega samoupravnega sporazuma za skladen razvoj vsega gospodarstva v občini, za povečano proizvodnjo hrane, za bolj intenzivno izkoriščanje kmetijskih zemljišč, za dvig produktivnosti v kmetijstvu in življenjske ravni na vasi, zaradi skupnega interesa ohranitve naseljenosti hribovitih predelov občine, zaradi pomembnosti kmetijstva v SLO, zaradi premajhne akumulativnosti zasebnega kmetijstva in zaradi skupnega reševanja socialnih problemov podpisniki združujejo po merilih tega samoupravnega sporazuma sredstva skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Šmarje pri Jelšah, ki bo tako združena sredstva usmerjala in uporabljala za najbolj racionalno in hitro rešitev nalog iz tega samoupravnega sporazuma.
2.	člen
Udeleženci bodo za pospeševanje kmetijstva v občini Šmarje pri Jelšah v letu 1978 združevali sredstva:
1.	s prispevkom iz dohodka TOZD in drugih delovnih skupnostih v višini 0,30 Vo, osnova za izračun je BOD;
2.	s posebnim prispevkom določenih TOZD in organizacij združenega dela s katerimi se sklene posebni samoupravni sporazum in sicer:
— Hmezad Žalec TOZD Kmetijstvo Šmarje, 0,20 °/o od ostanka dohodka od prodanega repromateriala in kmetijskih potrebščin na območju TOZD Kmetijstvo Šmarje;
— Ljubljanske mlekarne. Obrat Šmarje pri Jelšah, 0,05 din od litra odkupljenega mleka;
—- Hmezad TOZD Mešalnica krmil Žalec, 0,05 din/ kg prodane močne krme v našo občino;
— Hmezad TOZD Mesnine Celje, 0,10din/kg odkupljene žive teže govejega in svinjskega mesa;
— Mesokombinat Perutnina Ptuj, TOZD Kooperacija Hajdina 0,05 din/kg odkupljene žive teže piščancev,
— Emona Ljubljana, Perutnina Zalog, 0,05 din/kg odkupljene žive teže piščancev;
— GG Brežice TOZD Gozdarstvo Senovo in TOZD Gozdarstvo Sevnica 3,50 din od posekane bruto lesne mase iglavcev in listavcev letno;
— GG Celje TOZD BOC Podčetrtek in TOK Kozjansko Rogaška Slatina 3,50 din od posekane bruto lesne mase iglavcev in listavcev letno;
— Semenarna Ljubljana TOZD Celje, 0,2 “/• od ostanka dohodka iz poslovalnic na območju občine Šmarje;
— Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah za zneske in namene dogovorjene s podpisniki;
— Kmetijska zemljiška skupnost občine Šmarje pri Jelšah za zneske in namene dogovorjene s podpisniki;
— ETOL IF Celje, Tovarna arom in eteričnih olj, 0,05 din od kg odkupljenega jagodičevja na območju občine Šmarje;
— Slovin Ljubljana, TOZD Bizeljsko Brežice, 0,05 din/kg odkupljenega grozdja in vina;
— Slovin Ljubljana, TOZD Vital Mestinje, 0,05 din/kg odkupljenih industrijskih jabolk;
— lovske družine na območju občine Šmarje 0,10 odstotka od ostanka dohodka;
— TDO Jelša Šmarje pri Jelšah za zneske in namene dogovorjene s podpisniki;
— Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupnost Celje, za zneske in namene dogovorjene s podpisniki;
— Temeljna vodna skupnost Šmarje pri Jelšah, za zneske in namene dogovorjene s podpisniki;
— Kmetijska zadruga Hum na Sutli, za zneske in namene dogovorjene s podpisniki;
— Agrotehnika Ljubljana,, poslovalnica Celje, za zneske in namene dogovorjene s podpisniki;
— Ljubljanska banka, Splošna banka Celje, za zneske in namene dogovorjene s podpisniki;
— Občinski štab za teritorialno obrambo Šmarje pri Jelšah, za zneske in namene dogovorjene s podpisniki; '
3.	dotacija občinske skupščine, letno najmanj v višini 200.000 din;
4.	iz ukinjenega regijskega in občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva,
5.	drugi prispevki, subvencije, dotacije, ki jih namenijo za pospeševanje kmetijstva OZD in druge samoupravne organizacije, skupnosti ter obrtniki ter delovni ljudje, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek skupaj z delavci s katerimi združujejo delo in sredstva.
3.	člen
Sredstva za pospeševanje kmetjstva se zbirajo na posebnem računu in se evidentirajo po virih iz prejšnjega člena ter se vodijo pri službi družbenega knjigovodstva — podružnica Šmarje pri Jelšah.
Podpisnice tega samoupravnega sporazuma se obvezujejo:
1.	da bodo prispevke od osebnega dohodka nakazovale mesečno za tekoče leto;
2.	da bodo prispevke od količinskih proizvodov nakazovale kvartalno za tekoče leto;
3.	da bodo vse ostale, ki prispevajo v obliki prispevkov oziroma dotacij nakazovale polletno oziroma kvartalno.
4.	člen
Skupščina SIS za pospeševanje kmetijstva v občini Šmarje pri Jelšah bo z materialno-ekonomskimi ukre-
pi podpirala izvajanje ciljev srednjeročnega razvojnega programa kmetijstva in preko nosilcev nalog za realizacijo razvojnega programa skrbela, da bodo združena sredstva trošena po letnih akcijskih programih, sestavljenih na podlagi srednjeročnega razvojnega programa.
Združena sredstva so lahko trošena za:
1.	sofinanciranje izdelave preusmeritvenih in razvojnih programov;
2.	sofinanciranje pospeševalnih akcij na podlagi programov;
3.	sofinanciranje pri izobraževanju kmetijskih proizvajalcev;
4.	regresiranje obrestne mere za kredite odobrena za investicije v zasebnem kmetijstvu;
5.	regresiranje repromateriala — nakupa (umetna gnojila, semena ter sadike);
6.	regresiranje nakupa plemenske živine;
7.	sofinanciranje analiz (krme, zemlje), ki so za saniranje določenih problemov potrebne pri kmetijski proizvodnji;
8.	sofinanciranje pri načrtnem križanju plemenja-
kov za proizvodnjo mesa in mleka na določenih področjih;	t
9.	organizacija kmetijskih razstav in plemenskih sejmov;
10.	pospeševanje in uvajanje popolne selekcije glavnih živalskih vrst v cilju izboljšanja pasem ter večanja staleža živine;
11.	oblažitev posledic večjih tržnih nihanj in rizi-kov v živalski proizvodnji ter naravnih nesreč;
12.	pospeševanje in razvijanje kmečkega turizma ter kulturne dejavnosti na podeželju;
13.	druge naloge, ki posredno ali neposredno pospešujejo kmetijsko proizvodnjo in čebelarstvo;
14.	za druge namene za realizacijo srednjeročnega programa razvoja kmetijstva v občini.
5.	člen
Obveze podpisnikov glede usklajevanja in izvajanja programa in združevanja sredstev, veljajo po tem samoupravnem sporazumu do vključno 1985. leta, ko se zaključi prva faza izvajanja programa dolgoročnega razvoja kmetijstva.
6.	člen
Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni organi večine udeležencev in velja za vse podpisnice tega samoupravnega sporazuma.
7.	člen
Vsak udeleženec lahko predlaga spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma, ki se sprejemajo po enakem postopku, kot je bil samoupravni sporazum sklenjen.
8.	člen
Dokler ne bo sklenjen samoupravni sporazum o združevanju sredstev za leto 1979, združujejo udeleženci akontacijo v višini iz leta 1978
9.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga podpiše večina udeleženk in se objavi v Uradnem listu SRS. Uporablja pa se od 1. 5. 1978 dalje.
Predsednik skupščine
Ivan Mlaker, inž. agr. 1. r.
721.
Skupščina samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Šmarje pri Jelšah je na seji dne 19. aprila 1978 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva v občini Šmarje pri Jelšah za leto 1978 sklenjen
Skupščina samoupravne interesne * skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Šmarje pri Jelšah ugotavlja, da je do 17. 4. 1978 sprejela in podpisala samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva v občini Šmarje pri Jelšah v predloženem besedilu večina udeleženk, to je 56 do 60 udeleženk.
S tem je samoupravni sporazum sklenjen in velja za udeleženke, ki so ga sprejele in podpisale.
Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum sklenjen, se objavi v Uradnem listu SRS.
Izvirnik samoupravnega sporazuma se hrani v arhivu Skupščine samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Šmarje pri Jelšah.
Št. 015-77/3-78
Šmarje, dne 19. aprila 1978.
Predsednik skupščine
Ivan Mlaker, inž. agr. 1. r.
722.
Delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek sklenejo na podlagi 586. člena zakona o združenem delu in 24.b člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
. • združevanju sredstev za financiranje programa Samoupravne cestno-komunalne interesne skupnosti in financiranje programov KS za leto 1978
1. člen
S tem samoupravnim sporazumom delavci v TOZD in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom
z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek združujejo sredstva za financiranje programa samoupravne cestno-komunalne interesne skupnosti (v nadaljnjem besedilu komunalna skupnost) in sredstva za financiranje programov krajevnih skupnosti.
2.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma izločajo sredstva v obliki prispevka iz dohodka. Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Skupna stopnja prispevka znaša 1,5®/# in se obračunava ob vsakem dvigu sredstev za OD.
3.	člen
Združena sredstva po tem samoupravnem sporazumu se vplačujejo na zbirni račun samoupravne cestno-komunalne interesne skupnosti Šmarje pri Jelšah št. 50730-661-320.
4.	člen
Od skupne stopnje 1,5 »/o je namenjen prispevek za komunalno skupnost po stopnji 1 “Z«, 0,5 °/» pa komunalna skupnost odstopi krajevnim skupnostim za financiranje njihovih programov.
5.	člen
Tako zbrana sredstva predstavljajo enega izmed virov za financiranje programa komunalne skupnosti Šmarje pri Jelšah za leto 1978 in vir za financiranje programov krajevnih skupnosti v letu 1978. Udeleženci sporazuma soglašajo, da bodo od 1. 1. 1978 do sklenitve samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje programa komunalne skupnosti Šmarje pri Jelšah in financiranje programov krajevnih skupnosti za leto 1979, plačevali akontacijo v isti višini kot v letu 1978 s tem, da se razlika poračuna.
6 . člen
Osnova za razdelitev in uporabo združenih sredstev, ki se nameni komunalni skupnosti Šmarje pri Jelšah predstavlja program komunalnih del na območju občine Šmarje pri Jelšah. Za sredstva, ki se namenijo financiranju programov krajevnih skupnosti pa se za osnove in merila delitve in uporabe dogovorijo KS (na podlagi sprejetih programov in prednostnih nalog).
7.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem, ko ga sklene in podpiše večina udeležencev. Uporablja pa se od 1. maja 1978.
St. 213/1978
Šmarje pri Jelšah, dne 10. aprila 1978.
723.
Skupščina samoupravne cestno-komunalne interesne skupnosti Šmarje pri Jelšah je na svoji seji dne 14, aprila 1978 sprejela
SKLEP
a ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje programa samoupravne cestno-komunalne interesne skupnosti in financiranje programov KS za leto 1978 sklenjen
Skupščina samoupravne cestno-komunalne interesne skupnosti Šmarje pri Jelšah ugotavlja, da je do
14.	4. 1978 sprejela in podpisala samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje programa samoupravne cestno-komunalne interesne skupnosti in financiranje programov KS za leto 1978 v predloženem besedilu večina udeleženk, to je 53 od 56 udeleženk.
S tem je samoupravni sporazum sklenjen in velja za udeleženke, ki so ga sprejele in podpisale.
Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum sklenjen, se objavi v Uradnem listu SRS.
Izvirnik samoupravnega sporazuma se hrani v arhivu Skupščine samoupravne cestno-komunalne interesne skupnosti Šmarje pri Jelšah.
Št. 222/1978
Šmarje dne 19. aprila 1978.
Predsednik skupščine
Zvonko Strššek, inž. agr. 1. r.
VRHNIKA
724.
Na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74, 18/77 in 24/77) in 177. ter 197. člena poslovnika SO Vrhnika (Uradni list SRS, št. 19/77), je Skupščina občine Vrhnika na 1. seji Zbora združenega dela, na 1. seji zbora krajevnih skupnosti in na 1. seji družbenopolitičnega zbora, dne 12. aprila 1978 sprejela
SKLEP
o volitvah in imenovanjih
L Izvolijo se:
1.	Vladimir MEJAČ — za predsednika občinske skupščine,
2.	Karol ERJAVEC — za podpredsednika občinske skupščine,
3.	Rudi VELKAVRH — za predsednika zbora združenega dela,
4.	Ciril GARAFOL — za namestnika predsednika zbora združenega dela,
5.	Stanko SAVIČ — za predsednika zbora krajevnih skupnosti,
6.	Milka BRADAČ — za predsednico družbenopolitičnega zbora.
7.	Janez PECAR — za namestnika predsednika družbenopolitičnega zbora.
II.	V Izvršni svet se izvolijo:
1.	Franc KRAŠOVEC — predsednik,
2.	Marija ISKRENOVIC — član,
3.	Milan PALATINUS — član,
4.	Pavel MRAK — član,
5.	Mladen SUMINA — član,
6.	Slavko MOČNIK — član,
7.	Alojz SAJOVEC — član,
8.	Bogo ZUPANČIČ — član,
9.	Franc JEREB — član.
III.	V komisijo za volitve, imenovanja in kadrov-ska vprašanja se izvolijo:
1.	Otmar JERSlNOVlC — predsednik,
2.	Vladimir MEJAČ — član,
3.	Miroslav HAN2EL — član,
4.	Janez PECAR — član,
5.	Alojz SIVKA — član,
6.	Franc GANTAR — San,
7.	Elica BRELIH — član.
IV.	Za pooblaščenca za sklepanje zakonskih zvez se izvolita:
1.	Vladimir MEJAČ,
2.	Janez VINTAR.
St. 1/1-020-03/78
Vrhnika, dne 12. aprila 1978.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač l.r.
Na kandidatni listi je bilo 30 delegatov.
Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje
število glasov:
1.	kandidat	Martina Bevc	21.655
2.	kandidat	Marija Cehner	21.655
3.	kandidat	Jerica Čretnik	21.647
4.	kandidat	Janez Demač	21.655
5.	kandidat	Marija Freitag	21.649
6.	kandidat	Vlado Gorišek	21.610
7.	kandidat	Danica Grabner	21.647
8.	kandidat	Jože Jeram	21.655
9.	kandidat	Rudi Janežič	21.646
10.	kandidat Jože Juretič	21.637
11.	kandidat Alenka Kladnik	21.648
12.	kandidat Vili Kotnik	21.643
13.	kandidat Danica Kruleč	21.644
14.	kandidat Herta Lubej	21.639
15.	kandidat Drago Marinc	21.654
16.	kandidat Ciril Naprudnik	21.643
17.	kandidat Dolfe Naraks	21.629
18.	kandidat Marjan Pečovnik	21.643
19.	kandidat Viljem Petek	21.631
20.	kandidat Vlado Plaskan	21.625
21.	kandidat Marija Pocajt	21.623
22.	kandidat Marta Praprotnik	21.632
23.	kandidat Ludvik Semprimožnik	21.639
24.	kandidat. Željko Sevenšek	21.640
25.	kandidat Ivo Starčevič	21.639
26.	kandidat Franc Speglič	21.640
27.	kandidat Borislav Tomas	21.641
28.	kandidat Breda Verstovšek	21.631
29.	kandidat Milan Vogrinc	21.639
30.	kandidat Franc Zužej	21.641
Žalec
725.
Občinska volilna komisija v Žalcu obvešča občinsko skupščino Žalec, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi dne 12. marca 1978 doseženi tile izidi gla-
sovanja o izvolitvi:
a)	vpisani v volilni imenik	24.715
b)	glasovalo na voliščih (po
volilnem imeniku in s potrdilom)	24.067
c)	glasovalo po pošti	208
č) skupaj glasovalo (b + c)	24.275
d)	glasovalo za kandidatno	listo	21.735
e)	glasovalo proti kandidatni	listi	1.293
f)	neveljavne glasovnice	1.247
Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja.
Občinska volilna komisija
Tajnik	Predsednik
Ivanka Kragl 1. r.	Jože Cerjak 1. r.
POPRAVEK
odloka o lestvicah katastrskega dohodka za katastrske okraje na območju občine Šmarje pri Jelšah
V 1. členu odloka o lestvicah katastrskega dohodka za katastrske okraje na območju občine Šmarje pri Jelšah, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 24/77, se v katastrskem okraju Celje višina katastrskega dohodka za 1. razred močvirje in trstičje 400 din/ha spremeni na 600 din/ha in v katastrskem okraju Brežice se višina katastrskega dohodka za 4. razred travnikov 2500 din/ha spremeni na 2800 din/ha.
Sekretar
Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Mirko Završnik 1. r.
Stran
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
677.	Statutarni sklep o dopolnitvah statutarnega sklepa o organizaciji in delu samoupravne interesne skupnosti SRS za ekonomske odnose s tujino	954
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
678.	Samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih
iz zdravstvenega varstva (Celje)	955
679.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev pri
Regionalni zdravstveni skupnosti Celje za financiranje določenih dejavnosti (Celje)	975
680.	Samoupravni sporazum o medsebojnem kratkoročnem zagotavljanju obratnih sredstev (Celje)	976
681.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi regionalne
zdravstvene skupnosti Celje	978
682.	Samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih
iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti (Novo mesto)	931
VSEBINA
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
Stran
660.	Razglasitev izvolitve Predsedstva Socialistične republike Slovenije	in objava njegove sestave	935
661.	Odlok o izvolitvi predsednika Skupščine Socialistične
republike Slovenije	935
662.	Odlok o izvolitvi podpredsednikov Skupščine Socialistične republike	Slovenije	935
663.	Odlok o imenovanju generalnega sekretarja in na-
mestnika generalnega sekretarja Skupščine Socialistične republike	Slovenije	936
664.	Odlok o izvolitvi predsednika, podpredsednikov in
članov Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije in o imenovanju republiških sekretarjev in predsednikov republiških komitejev	936
6S5. Odlok o izvolitvi Komisije Skupščine SR Slovenije za
volitve, imenovanja in administrativne zadeve	937
663. Odlok o izvolitvi predsednika in podpredsednice Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije	938
667. Odlok o imenovanju sekretarja Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije	938
668- Odlok o izvolitvi predsednice in podpredsednika Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije 938
669.	Odlok o imenovanju sekretarja Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije	939
670.	Odlok o izvolitvi predsednice in podpredsednika
Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije	939
671.	Odlok o imenovanju sekretarja Družbenopolitičnega
zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije	939
USTAVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE
672.	Odločba o oceni ustavnosti in zakonitosti samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in drugih prejemkov delavcev ter samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu delovne organizacije Iskra-Elektromehanika Kranj	940
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
673.	Pravilnik o pogojih glede vrste in stopnje izobrazbe,
ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci v organizacijah za usposabljanje	941
674.	Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o označevanju vina in drugih proizvodov iz grozdja
in vina	942
675.	Odločba o pooblastitvi določenih strokovnih organi-
zacij združenega dela za opravljanje obveznih zdravstvenih pregledov kmetijskih posevkov za pridelovanje semena, objektov za pridelovanje gozdnega semena in objektov	za	pridelovanje sadilnega materiala 942
676.	Začasna obvezna enotna metodologija in minimum
obveznih enotnih kazalcev prostorskih planov v SR Sloveniji	943
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
683.	Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Zveze samoupravnih interesnih skupnosti
za varstvo pred požarom mesta Ljubljane	993
684.	Sklep o javni razgrnitvi urbanistične dokumentaci-
je, ki ponazarja predlog spremembe in dopolnitve generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane — za razširitev zazidalnih otokov MS 11 Zalog in MS 105 — stari Zalog ter spremembo namembnosti površin na območju MM 7 (Ljubljana)	993
685.	Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih,
pravicah, obveznostih in odgovornostih med izobraževalnimi skupnostmi v Ljubljani in delovno skupnostjo skupne službe izobraževalnih skupnosti Ljubljane	994
686.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi zveze samou-
pravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom mesta Ljubljane	996
687.	Sklep o spremembi pogojev za pridobitev pravice do
delne nadomestitve stanarine na območju ljubljanskih občin	999
688.	Sklep o potrditvi zaključnega računa Skupnosti za
izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin	za leto	1977	999
689.	Sklep o potrditvi finančnega načrta Skupnosti za
izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih	občin	za	leto	1978	999
6S0. Statut Skupnosti za izvedbo programa Izgradnje objektov družbenega standarda na območja ljubljan-
skih občin	999
691.	Poročilo občinske volilne komisije v Brežicah o iz-
volitvi delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Brežice	1005
692.	Odredba o obveznih pregledih, diagnostičnih preiska-
vah in zdravljenju čebeljih družin na določenem območju občine Celje	1005
693.	Sklep o javni razgrnitvi podrobnega urbanističnega reda za del naselja Begunje pri Cerknici (Cerknica) 1006
694.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta
za industrijsko cono v	Podskrajniku	(Cerknica)	1006
695.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Cerknica za območje »Lopate«	in	»Za	vrtovi«	(Cerknica)	1006
696.	Sklep o določitvi liste kandidatov, ki se izvolijo v disciplinske komsije v OZD, TOZD in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacij
in skupnosti v občini Cerknica	1007
697.	Statut občine Grosuplje	1007
698.	Sklep o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Grosuplje	1038
699.	Odlok o proračunu občine Lenart za leto 1978	1039
700.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov v občini Lenart	1041
701.	Odlok o spremembi odloka o določitvi poprečne grad-
bene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Lenart	1041
702.	Odlok o spremembi odloka o določitvi vrednosti
posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Lenart	1042
703.	Odlok o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo
stavbnega zemljišča v občini Lenart	1042
Stran
Stran
704.	Odlok o določitvi zemljišč, ki so namenjena za kom-
pleksno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega okoliša Voličina (Lenart)	1042
705.	Odlok o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka
delovnih ljudi in občanov za asfaltiranje lokalnih cest v občini Lenart	1043
706.	Sklep o izvolitvi predsednika in članov občinskega
izvršnega sveta ter o imenovanju predstojnikov temeljnih upravnih organov (Lenart)	1043
707.	Odredba o programiranih preventivnih cepljenjih in
diagnostičnih ter drugih preiskavah na območju občine Lenart v letu 1078	1044
708. Sklep o spremembi sklepa o podaljšanju krajevnega
samoprispevka za urejevanje krajevnih cest na območju KS Voličina (Lenart)	1045
709. Sklep o povišanju osnovne cene oskrbnega dne v
Domu »Tišje«, Šmartno pri Litiji (Litija)	1045
za območje zazidalnega otoka CO-1/8 »Majde Vrhovnik« (Ljubljana Center)	1046
711. Odlok o organizacij) in delovnem področju sekretariata Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje	1046
uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti v letu 1978 (Mo-
zirje)	1049
716.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Mozirje	1052
717.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi,
nalogah in načinu dela stalnih komisij občinske skupščine Sevnica	1054
718.	Odlok o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto
1978	1055
719.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov (Šmarje pri	Jelšah)	1056
720.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva v občini Šmarje pri Jelšah
v letu 1978	1057
721.	Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o
združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva v občini Šmarje pri Jelšah	za	leto 1978 sklenjen	1058
722.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje programa Samoupravne cestno-komunal-ne interesne skupnosti in financiranje programov KS
za leto 1978 (Šmarje	pri	Jelšah)	1058
712. Sklep o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za gradnjo proizvodnih objektov »itog« v zazidalnem otoku MP 3, kare 5, z regulacijsko zazidalnimi osnovami za območja zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah (Ljubljana Moste-Polje)	1048
713- Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture (Ljubljana Šiška) 1048
714.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta
za zazidalni otok VP 3/3 (Ljubljana Vič-Rudnik) 1049
715.	Odlok o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in določenih kategorij oseb ter občanov, ki
723 Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje programa samoupravne cestno-komunalne interesne skupnosti in financiranje programov KS za leto 1978 sklenjen
(Šmarje)	1059
724.	Sklep o volitvah in imenovanjih (Vrhnika)	1059
725.	Poročilo občinske volilne komisije v 2alcu o izvo-
litvi delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Žalec	1060
— Popravek odloka o lestvicah katastrskega dohodka za katastrske okraje na območju občine Šmarje pri Jelšah	1061
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1978 260 din. inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo ie mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Veselova ll. poštni predal 379/Vil — Telefon direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72