0» ZAKLJUČKU SEDME REVIJE AMATERSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN OBČINE MOSTE-POLJE
BOTER ANDRAŽ JE VŽGAL
Peto revijsko predstavo smo gledali ponovno v Senožetih, kjer nam je skupina iz Javora prezentirala komedijo Boter Andraž, ki jo je po Marinu Držiču priiedil Maiko Fotez in na slovenska tla presadil Mirko Rupel. Navedeno delo je duhovita renesančna komedija, ki nudi igralcem bogate možnosti ustvarjalnega izraza polnokrvnih, temperamentnih figur tistega časa. Še poseben čar daje temu delu primorski dialekt, tako da nam poleg živopisne optične realizacije posameznih slik tudi akustično zveni zelo prijetno in zanimivo..
Stari boter Andraž, kupec iz Vi-pave, se s hlapcem Simnom poda po svetu iskat svojega malopridnega sina Drejčeta. Drejčeje svojegaoče-ta opeharil za večjo vsoto denarja, zapustil svojo zvesto nevesto Spelco in se odpravil po svetu ter končno pristal v Padovi. Kmalu se mu srce vname za lepo kurtizano Lavro, s katero ,,pridno" zapravlja denai. Ko se po daljšem iskanju siečata z oče-tom, pride med njima do vrste be-sednih dvobojev ter hotenj, kdo bo koga prelisičil. Končno uspe to Andražu. Seveda pa je spiritua agens te komedije duhoviti, iznajdljivi Hansov služabnik Medež. On zapleta in razpleta situacije ter skrbi, da se na koncu vse srečno konča.
Skupina iz Javora sije zadala tež-ko nalogo, ko se je odločila za reali-zacijo Botta Andraža in priznati je treba, da jo je zelo uspešno rešila. Režiser Andiej Berčič je poskrbel, da je bila interpretacya tempera-mentna, lahkotna, igiiva. Mizan-scena je bila postavljena z invencijo in so se prizori lepo, gladko tekoče odvijali pred gledalčevimi očmi. Dialogi so imeli odgovarjajoč ritem. Tudi scenska rešitev je bila prese-netljivo dobra ter je bila vsekakor najboljša v zadnjih letih v Javoru.
Naslovno vlogo botra Andraža je igral Stanko Trampuž. Njegov lik ostane gledalcu v spominu, saj je znal vtisniti v figuro zanirnive po-teze - od preračunljivega stiskača, ogoljufanega s strani sina, do zvi-teža, ki na koncu triumfira. Prav za-nimiva kreacjja, le v mimiki in kon-taktih bi moral biti direktnejši do soigralcev. Sina Drejčeta je uspešno odigral Tone Jandar. Podoba je bila plastična, pravilno grajena in stop-njevana. Tudi v govoru je bilo opa-ziti napiedek od lanskega leta. Z mnogo smisla za humor je vlogo Šimna odigral Franc Skerjanec, ki je ponovno dokazal, da je sposoben kaiakterni igralec, ter bi bilo želeti, da bi tudi v bodoče sodeloval s tako zavzetostjo. Najtežjo vlogo je imel Jernej Jančai, ki je igral Medeža. Prepričal nas je, da izredno dobro obvlada odrski prostor, bil je lahko-ten, živ, preračunljiv in tudi govoi ie imel vzoren. Vsekakor je v veliki meri zaslužen, da je predstava lepo uspela. Ivan Bučai je igral služa'
nika Popivo in mu vklesal izrazite poteze ter nas vnovič opozoril, da je odličen karakterni igralec. Moida bi bil v govoru lahko nekoliko hitrejši. Prav dobro sta rešili svoji vlogi Joži-ca Trampuš kot Lavia in Štefka Škerjanc kot Katrina. K uspehu predstave so še prispevali: Lojzka Mohar kot stražnik in Ljubo Janežič ter Jože Vrbinc kot Blaž in Tomaž. Ugotovimo lahko, da so Javorčani s predstavo botra Andiaža dosegli vi-den uspeh.
HLAPEC JERNEJ V ZADVORU
V petek, 30. aprila smo gledali zadnjo predstavo letošnje revije. Pri-zadevna skupina iz Zadvora nam je interpretirala kolektivno dramo Hla-pec Jeniej, ki jo je po povesti Ivana Cankarja priredil Ferdo Delak. To znano delo, ki nam prikazuje hlapca Jerneja, ko se po 40-letnem garanju na kmetiji znajde na razpotju. Ko ga gospodar požene od doma in zaman išče pravice pri ljudeh, pri posvetni in cerkveni gosposki.
Kot gost je sodeloval režiser RTV Ljubljana Hinko Košak, ki se je odločil za koncertno izvedbo. Posa-mezne osebe nastopajo kot simboli, brez realističnih obeležij in podrob-nosti. Hinko Košak je v danih pogo-jih pripravil predstavo, ki impre-sioniia, saj vpliva na gledalca izred-no sugestivno in ki je, če dodamo, da je tudi po tehnični strani zelo za-htevna, vsekakor eden najlepših do-sežkov v zadnjih letih. Režiser se je poslužil tudi diapozitivov, vezni tekst, ki je napisan za zbor, pa je prek ojacevalnih naprav odlično interpretiral član Drame Janez Ro-haček. Karakterji so bili pravilno na-kazani in je bil celotni vtis iziedno ugoden, saj so bile posamezne re-šitve na profesionalni ravni.
Naslovno vlogo hlapca Jerneja je igral Marjan Moškrič, ki mu je uspe-lo predočiti nam to tragično figuro v vseh potankostih; tako v začetku, ko z optimizmom in poln vere v pia-vico išče le-to pri gospodarju, in pri županu, pa kasneje ko mu moči že pojemajo in se zateče k sodnikom in končno ko se resigniran in izmučen, a fe vedno zvest svojim idealom, spoprime z gospodom župnikom, ki tudi - razen lepih besed - nima ra-
zumevanja za njegovo usodo. V vseh navedenih situacijah je bil Marjan Moškrič zanesljiv in prepričljivi in-terpret. Zelo impresiven in uglajen je bil nastop Gostačevega študenta, ki ga je igral Lado Zupančič. Tido-srčnega in neuvidevnega gospodarja je z ostrimi potezami oblikoval Sta-
dobro izbran, saj je moral biti prila-gojen spfecifičnim možnostim posa-meznih skupin. Tudi scensko so bile predstave bolje opremljene kot prejšnja leta, vendai se s tem ne smemo zadovoljiti in bo potrebno na tem podiočju iskati še boljših re-šitev. Verjetno se bo treba tesneje povezati z likovnimi ustvarjalci naše občine, ki so pripravljeni sodelovatL
V nedeljo, 9. maja 1971 je Zveza kulturno prosvetnih organizacij ob-čine Moste-Polje organizirala sreča-nje vseh sedmih igralskih skupin. Zbralo se je okrog 130 igralk in igralcev.    Predsednica   občinskega
Ob zaključku sedme revije gledaliških skupin občine Moste-Polje so se vse skupine srečale na Urhu, kjer so v prisrčnem pogovoru pre-živeli nekaj lepih trenutkov.
ne Bojt. Tudi vloga. župana je bila dobro podana, igial ga je Karel Smrekai. Vlogo mladega sodnika je presenetljtvo dobro odigral Niko Vrbinc, epizodno vlogo dohtarja pa korektno Franc Bučar. Posebej bi omenil Toneta Vidrgarja, ki je izred-no plastično in ostro orisai lik žup-nika in je bila to ena najlepših figur tega večera.
S hlapcem Jernejem bodo Za-dvorčani zaključili letošnjo izredno uspešno sezono. Zeleli bi, da bi z navedenim delom gostovali v čim-več krajih naše občine.
Letošnjo sedmo revijo smo vklju-čili v sklop proslav 30-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Ce še en-krat pregledamo repertoarno shemo revije, je bila takale: Rdeče rože Jo-žeta Moškriča, Potrpežljivi Matev-žek, Srečni dnevi, Veriga, Boter Andraž in Hlapec Jernej. Mnenja sem, da ie bil repertoai v glavnem
sveta ZKPO Draga Svetina je uvodo-ma pozdravila navzoče, med njtmi predsednika občinskc skupščine Poldeta Mačka, zastopnico sveta za kulturo Miro Hladnikovo in zastop-nike republiške ZKPO, nato pa je podala kratek kritičen pregled prav-kar končane revije. Po uvodu je do-mača skupina prezcntirala hlapca Jerneja, ki so ga navzoči z zanima-njem spremljali in na koncu nagra-dili izvajalce s toplimi aplavzi.
Po predstavi je zastopnik ZKPO Slovenije tov. Belina podeUl 21 čla-nom Linhartove značke, ki so jih prejeli za večletno delo v igralskih skupinah. Po tej svečanosti so se razvili živahni razgovori o promble-matiki amateiske gledališke dejav-nosti, o gostovanjih in o bodočem delu. Sledila je prosta zabava s ple-som, tako da so se udeleženci tega srečanja zadovoljni vračali na svoje domove.    MARJAN BENEDIČIČ