NOVE PRTOOBITVE
NEW ACQUISITIONS
PET OSELNIKOV IZ ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Oselniki so med zbirkami predmetnih virov o kmečkem gospodarstvu
nedvomno ena izmed najbolj opaznih v svoji likovni oblikovanosti. Sodim, da
nisem v zmoti, če pravim, da so jih v muzeju zbirali bolj zaradi slednje kot zaradi
njihove pričevalnosti o določenem kmečkem delu, o košnji, o žetvi. Ker so jih
radi nosili "lepe" in jih ponekod še nosijo za pasom tudi njihovi uporabniki, ne
preseneča, da so za marsikoga postali stenski okras in iskan predmet za neredke
zbiralce starin in umetnin.
Zbirka oselnikov, ki jo hrani Slovenski etnografski muzej, šteje sedaj 78
primerkov. Ko jo dopolnjujemo zaradi študijskih in končno tudi razstavnih
namenov, le redko najdemo krašene oselnike, povedne na svoj način, na
terenskem raziskovanju. Pet oselnikov iz zgornje Savinjske doline smo jeseni
leta 1990 kupili pri gospodu Stanetu Strgarju iz Ljubljane (Prešernova 15).
Dr. Strgar, ljubitelj vsega lepega, je menda pred približno tridesetimi leti
hodil na lov v Luče in kraje nad njimi. Na visokogorskih kmetijah, ki jih je
obiskoval med zalezovanjem gamsov, je opazil po svoji presoji izjemne oselnike
in jih odkupil. Po izročilu so bili "še od prejšnje generacije", tedaj stari vsaj
petdeset let, torej s konca 19. ali z začetka 20. stoletja.
Trije izmed petih, ki jih je prodal nam, so leseni, dva sta iz govejega roga.
Oba roževinasta sta poleg naravne ukrivljenosti še dodatno oblikovana, kar je v
primerjavi z drugimi oselniki iz govejih rogov v muzejski zbirki, praviloma
preprostih, zgolj naravnih tulcev za osle, nekaj posebnega.
Prvi (slika 1) ima ob nošnji telesu priležno stranico (na katero je z dvema
kovicama pritrjena kovinska kljuka za zatikanje oselnika za pas) podaljšano v
nastavek, vanj vrezana dva križa in okoli njiju po tri okrasne luknjice. Na
sprednji stranici ima vrezani inicialki FF in letnico 1912.
Drugi (slika 2) je še bolj izjemen. Ima v pravokoten nastavek podaljšano ob
nošnji telesu priležno stranico (z dvema kovinskima zankama malo pod vrhom,
skozi kateri je pretaknjena vrvica za privezovanje na pas). V vodoravnem
prerezu je skoraj pravokoten, s posnetimi vogali. Rogova konica je izrezljana v
živalsko glavo (spominja na jazbečevo ali na medvedovo), z očmi, nosnicama
in gobcem iz vstavljenih kovinskih delcev. Oselnik ima na sprednji stranici
vrezani inicialki F V in letnico 1898.
201
Nove pridobitve
l.Oselnik. Z letnico 1912.
Iz zgornje Savinjske doline.
Goveji rog. Višina 27,5 cm,
širina 7,4 cm, globina 3,5 cm.
Slovenski etnografski muzej,
Ljubljana, inv. št. EM 17164
(Foto C. Narobe, 1991).
2. Oselnik. Z letnico 1898.
Iz zgornje Savinjske doline.
Goveji rog, rezljano. Višina
31,8 cm, širina 8,5 cm, globina
4,5 cm. Slovenski etnografski
muzej, Ljubljana, inv. št. EM
17165 (Foto C. Narobe, 1991).
Vsi trije leseni primerki so takšni, kakršen naj bi bil na posamezni domačiji
vedno le eden, "gospodarjev oselnik" (kot se spominja njihov zbiralec). Sodijo v
oblikovni tip oselnikov, znan s Štajerskega. So nekoliko konično oblikovani in
trapezasti v vodoravnem prerezu. Spodaj so brez konic za zatikanje v zemljo,
kakršne imajo po tipološki razvrstitvi G. Makaroviča (Slovenska ljudska
202
Nove pridobitve
3. Oselnik. S konca 19. ali z
zač. 20. stol. Iz zgornje
Savinjske doline. Trd les,
rezljano. Višina 33,5 cm, širina
12,2 cm, globina 5 cm.
Slovenski etnografski muzej,
Ljubljana, inv. št. EM 17166
(Foto C. Narobe, 1991).
4. Oselnik. S konca 19. ali z
zač. 20. stol. Iz zgornje
Savinjske doline. Trd les,
rezljano. Višina 33 cm, širina
12 cm, globina 5,5 cm.
Slovenski etnografski muzej,
Ljubljana, inv. št. EM 17167
(Foto C. Narobe, 1991).
umetnost, 1981, str. 270) valjasti oselniki (z eno konico), najbolj uveljavljeni na
Gorenjskem in deloma na Dolenjskem, in kvadrasti, poligonalni ali rahlo
konično trebušasti oselniki (z dvemi konicami), znani z Dolenjskega. Vsi trije na
novo pridobljeni imajo ob nošnji telesu priležno stranico podaljšano v okrasno
oblikovan nastavek z motivom treh src, ki je vsakokrat malce drugače izveden.
203
Nove pridobitve
Prvi (slika 3) ima sprednjo in obe stranski ploskvi nekrašene. Spodaj se konča
v zaobljeno, naprej štrlečo "brado". V zadnjo, ob nošnji telesu pri ežno stranico,
ki se že od srede oselnikovega uporabnega dela razširi v okrasni nastavek, sta
pod vrhom tega dela zarezani odprtini za pretikanje pasu.
Drugi (slika 4) ima sprednjo
trapezasto ploskev krašeno z rezljano,
navpično komponirano, stilizirano
cvetlico. Njen cvet je šestilna rozeta.
Oselnik se spodaj konča v dva
polžasta svitka. Odprtini za pretikanje
pasu sta izvedeni enako kot pri prvem
opisanem lesenem primerku.
Tretji (slika 5) je poleg oselnika iz
Slovenskih goric iz leta 1842,
poslikanega z oljnimi barvami
(cvetlični motiv), iz zbirke našega
muzeja (inv. št. EM 2394), edini
podoben primerek v tej zbirki.
Sprednjo ploskev ima okrašeno z
realistično izvedenim motivom
lončka s cvetočo šmamico, ki je bil
najprej izrezljan in potem pobarvan.
Sprednja in obe stranski ploskvi so
obrobljene z vrezanim omamentom,
ob zgornjem robu oselnikovega
funkcionalnega dela tudi barvnim.
Uporabljene barve so zelena, srebrna
in zlata. Oselnikov spodnji del se
konča v dve zgolj okrasni, nazaj štrleči
konici. Na zadnji, ob nošnji telesu
priležni stranici so sicer razvidne štiri
drobne luknje (za žeblje), o načinu
pritrjevanja na pas pa ne pričajo dosti.
Z vsem napisanim povednost na
novo pridobljenih oselnikov še ni
izčrpana in tudi ne dovolj raziskana, a
zadošča za mnenje, da pomenijo
izjemno pridobitev za zbirko
Slovenskega etnografskega muzeja.
Inja Smerdel
5. Oselnik. S konca 19. ali z zač.
20. stol. Iz zgornje Savinjske
doline. Trd les, rezljano, poslikava
z oljnimi barvami. Višina 27,5 cm,
širina 10 cm, globina 5 cm.
Slovenski etnografski muzej,
Ljubljana, inv. št. EM 17168
(Foto C. Narobe, 1991).
204