712
Vida: Pesem.
cvetoča kultura, vzorno poljedelstvo in pa krepko razvita obrtnost. Z le-to pa čudno kontrastujejo razvaline nekdanjih viteških gradov, ki jih je vse polno na gričih tod po Turingiji, a njih govorica je jasna: cum tacent, clamant. Otožno se spominja njih prošle slave narodna pesem:
»An der Saale hellem Strande
stehen Burgen stolz und kuhn.
Ihre Dacher sind gefallen,
und der Wind streicht durch die Hallen,
Wolken ziehen druber hin.«
In neka druga pesem veli:
»Auf den Bergen die Burgen, im Thale die Saale! . .
v
Železnica po žalski dolini se pri Grofiheringnu odcepi od glavne proge, ki vodi črez Weimar in Erfurt proti zapadu. Izprovesti mi je bilo le še par kratkih postaj. Pri Dornburgu, malem weimarskem mestecu, me je opozoril ljubezniv Saksonec v malo razumljivem govoru na tri gradove, ki se vzdigujejo na strmi skali; izmed njih je bil severni že za Otona I. cesarski dvorec, a v južnem je bival nekaj časa Goethe. Pozneje sem posetil iz Jene dornburške grajščine ter občudoval krasne terase s prelepimi nasadi (rožami) in čarobnim razgledom; v Goethejevem stanovanju pa mi je postaren zgovoren čuvaj razkazal vse znamenitosti, ki spominjajo na Goethejevo bivanje in ki se po možnosti ohranjujejo, med njimi tudi primitiven klavir — spinet — na katerega je igral Goethe. —¦
Sledili   sta   še   postajici   Porstendorf in   Zwatzen, potem pa je izprevodnik zaklical:  »Jena!«                                               (Konec prih.)
I
Pesem.
n ti bori, ki svečano                      In prelestne misli moje,
zvezdam se priklanjajo,                  kdo ve, kam mi plovejo —
in te zvezde v sinjem etru,          in ta lepa, mehka čuvstva,
kdo ve, kaj mi sanjajo ... .            ah, kako se zovejo ?
Vida.