Kako je žid za pet palic konja kupoval
«|                                                                   (Zap. J. S-a.)
Ko še nfj bilo železnih. cest, na katerih se zdaj vse hitro in z Mhka prevaža po širocem svetu, tedaj so ljudje potovali peš ali na vozčh ali na konjih. Zdaj puste velike ceste in kerčme ob njih so bile vse žive popotnikov in voznikov.
V nekej kerčmi te verste je star žid sedel mej različnimi gosti; kupoval in prodajal je razno staro stfdergo. Žid zna v novce spraviti vse, na kar bi se drug človek niti ne ozerl.
H kerčmi je vojak prijezdil na čilem konji, pred kerčmo ustavil ter stopil v hižo. Vojaka žid mahoma nagovorf: ,,tako mi vere, krasen je konj, katerega je vaša milost prijezdila."
,,VeseIi me, ako vam je po godi, sin Abrahamov!" odgovori vojak.
,,Sto palic bi rad deržal, ako bi potera bil raoj," reče žid.
Vojak s korobačem udari po skornjah in de: ,,zakaj sto palic? Dobodete ga tudi za petdeset."
Žid, vesel te vojakove darežljivosti, reče: ,,ali bi ga za petindvajseti palic ne dobil?"
,,Tudi za petindvajseti," odgovori vojak, ,,in ako bi vam to bilo preveč, tudi za petnajst vam bodi."
,,Kaj li, ko bi jih deržal samo deset?"
- 109 —
,,Nu, če nij dragače, zadovoljen sem, ako samo pet palic deržite." Žid  si misli: ,,za Boga živega,  kako po ceni bi dobil krasnega konja! Deset palic sem uže na Žabjaku deržal, in še me nij konec, a da bi me bilo samo od petih? — Gospod," rečo dalje, ,,vi ste vojak, in vojaki spoštujejo svojo besedo, zatorej smem vašej besedi terdno verovati?"
Vojak odgovori: ,,če ne upate mojim besedam, hočete li pismo?" ,,Ljubše bi mi bilo," odgovori žid.
Oba gresta potem k beležniku, in ta naredi tako pismo: ,,če gospodar tega pisma od vojaka s terdo leskovico dobode pet palic ter je odnese mirno in za-dovoljno, tedaj mu vojak svojega konja vranca takoj da brez nobene druge plače ali odmene."   Potem je bil podpisan kraj, daa in priče.
Ko je žid imel to pismo v rokah, poveraeta se zopet v kerčmo in žid mirno ileže na stol, da bi odslužil pogojeno plačilo za konja. 0 pervem udarci se je zderznol ter sam v sebi mislil: ,,ta ti je bil za profosa, ker bolje tepe nego li birič na Žabjaku."
Po pervej palici vojak sede ter mirao čaka pri kozarci vina. ,,Kako si, Abrahamov sin?" vpraša za nekoliko časa žida.
,,Prosim, odštejte kar sem še dolžan, da hitreje preterpfm." ,,Bodi si," reče vojak ter mu drugo priloži, ostrejšo od perve. Potem zopet sede in pije.   Pozneje mu odmeri tretjo in četerto, a vselej tako, kakor pervo. Žid, nevoljen, ker je vojak tako obota>en, reče napdsled: ,,ne vem, ali bi vam bil hvaležen, ker mi pogojene palice tako polagoma dajate?  Udarite naglo še peto, da bode vranec vedel, čeg6\r je, ter da midva prideva v red!"
A vojak mu odgovori: ,,sin Abrahamov! pete palice bodeš dolgo čakal," ter leskovico verže v kot.
Žid je prosil in pretil, a vse zastonj; vojak mu nij hotel dati pete palice. Vsi so se smijali, a žid je šel k beležniku, da bi mu pripomogel k petej palici, katero mu je vojak pismeno ugotovil. Beležnik pogleda v pismo in reče: ,,s tem pismom ne opravite nič. Pismo ne govori, da bi vam vojak bil prisiljen dati pet palic, ako vam jih nehče."
Zato baje žid §e denes čaka pete palice in konja vranca. Komur se ta dogodba pripoveduje,  daj«5 mu v tolažbo nauk: ,,kogar nij sram v lakomnosti deržati pet palic, da bi konja dobil,  vreden je štireh palic zastonj."