Prirodopisno - natoroznansko polje.
Kuhinjska sol.
Kuhinjska sol se dobiva v aTstrijsko-ogrskej monarhiji, našej občej domovini, v neizmerno velikih zalogah. Dobiva ae popolnem čista v podobi trdega kamena, ki jo kopljejo in lomijo rudokopi kakor kako drugo rudo — kamčoa sol — ali je pa zmešana z glino in druzimi zemijeninami, ter jo je treba t vodi rajtopiti. V ta namea izkopljejo t solnatem nidniku velike prostore, v katere se napelje aladka voda, ki raztaplja sol v sebi, a glina se na dno seseda. Ta voda, ki se je s s61ijo napojUa, imenuje se slanica (slana Toda) in treba jo je od soli odločiti.
Da se Toda od soli odloči in se trda, snha sol dobi, treba je umeteljno narejenih naprav, ki se soline imenujejo. V solinah se voda slanica izpuati ? velike, žclezne in plSsko udelaue konve. Pod konve se potlej toliko časa knri, da voda vrž ia izpnhti, ter aa dnn sania sol ostane. IzTarjeno sol tz&-mejo iz konev, očiatijo jo, naredž 7 koaove ia denejo v zel6 zakurjeiia sobe, da se osuH.
16
A m samo v zemjji, nego tudj iz morske vode se dobira sol. Na nizkih in vročih morskih bregovih se napelje slana moraka voda v plitke, ravne iu široke jame, ki se gredice iinennjejo. Solnčna gorkota in gorki vetrovi vodo izpuhtevajo, a sol se aa dno sesšda. Ko vsa voda izpuhti, napelje se dmga, in to se pooavlja po več tednov, časi tudi po več meseceVj dokler debela solnata skorja gredic ne prekrije. Ta sol se imenuje moraka sol in ni nikoli tako čiata, kakor čna, ki se pvidobiva iz solin.
Zuano je vsera, da se sol rabi v kiiliinji. Sol dela jedi okusne, ter brani da meso ne zadakne in se an izpridi. Manj čisto sol pokladamo živini; a malcu (gipsu) primeSaaa sol povekšuje rodovitost zemlje.
V avstrijsko-ogerskej monarliiji so največji zakladi soli v Galieiji pri Vielički in Bohniji. v gorenjej Avstriji in ua Štajerskem, dalje na Salcburškem, Tirolskem, Ogrskem in Sibinjskom (SedmograSkem).                          Ivan T.