ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ODLOMKI IZ PRAVNE ZGODOVINE MESTA LJUBLJANE OD XVT. DO XVIII. STOLETJA ANTON SVETINA V naslednjih zvezkih časopisa za sloven- sko krajevno zgodo-vino bom objavil od- lomke iz razprave Uprava in nstava mesta Ljubljane od XVI. do XVIII. stoletja. Pri- kazane bodo predvsem pravice in dolžnosti upravnih organov mesta, ki jih je mestni svet vsako leto na novo izvolil na svojih sejah, ki so bile za izvolitev posameznih mestnih organov vnaprej po datumu točno določene, kakor bomo to videli pri opisu posameznih mestnih služb. I. ZUPAN MESTA LJUBLJANE S privilegijem cesarja Maksimilijana iz leta 1504* je dobilo mesto Ljubljana kot edino mesto na Kramjskem pravico, da so mestni sodnik in 12 članov notranjega sveta smeli izvoliti enega izmed svojih članov za mestnega župana. Slovenski naziv župan pa ne pove točno tistega, kar je mestni župan v resnici predstavljal. Nemški naziv »Bur- germeister« in latinski naziv »magister civium« nam bolje razložita funkcijo, ki jo je mestni župan opravljal. Bil je neposredni načelnik ali starešina članov notranjega sveta, posredno pa najvišji predstavnik vsega meščanstva. V dveh kranjskih mestih, to je v Novem mestu in v Metliki, je dose- daj listinsko ugotovljeno, da so volili člani notranjega sveta poleg mestnega sodnika še svojega starešino.^ Ker pa ti dve mesti nista imeli privilegija za izvolitev župana, je bil tam izvoljeni starešina le drugi naj- višji predstavnik mesta. Zanimiva je na- dalje ugotovitev, da so v ohranjenih ma- tičnih knjigah Ljubljane iz XVI. in XVII. stoletja vpisovali kot naziv za župana »con- sul«, kakor so imenovali župane v primor- skih mestih Trstu in Reki. Kot najvišji izvoljeni mestni organ in kot načellnik meščanstva je župan predstavljal mesto na zunaj in je zastopal Ljubljano na sejah deželnega zbora in na skupnih sejah deželnih zborov oziroma deželnih odborov nižjeavstrijskih dežel. V zgoraj omenjenem privilegiju iz leta 1504 je bilo predpisano, naj ljubljanski župan priseže tako kakor župani štajerskih mest. Pogilejmo, kaj pravi Popelka o funk- ciji mestnega župana v Gradcu: »Do 18. stoletja ni bil župan nič drugega kot go" vorilo mestnega sveta. Odločati je smel le po odredbah mestnega magistrata in je bil v upravnih zadevah popolnoma odvisen od njegovega mnenja ter ni imel nobene sa- mostojne oblasti. Župan je predsedoval se- jam mestnega sveta, če pa so bile v raz- pravi sodne zadeve, je seje ^odil mestni sodnik in jim je župan prisostvoval kakor drugi člani notranjega sveta. Župan je v glavnem nadzoroval puhlica et aeconomica mesta, tj. imel je nadzorstvo nad mestnimi posestvi, nad pobiranjem davkov in nad polaganjem mestnih računov o dohodkih in izdatkih.^ Ljubljanski župan je do upravnih reform Marije Terezije in Jožefa II. opravljal iste funkcije kot graški. Nadzoroval je vse jav- nopravne mestne ustanove in urade, ni p:i smel v nobeni stvari odločati sam; vse zade- ve je moral predložiti mestnemu svetu v končno odločitev. Šele 1. 1713 beremo v sod- nem zapisniku mestnega sveta, da je izdal mestni svet na svoji seji dne 18. septembra županu poliiomočje, naj sam podpisuje in odpošilja tiste račune mesta, ki zadevajo publicum bonum, in jih ni treba predlagati mestnemu svetu v odobritev.* Privilegij iz leta 1504 je tudi določal, da morajo župana vsako leto na novo voliti. Volitev župana se je v Ljubljani opravila meseca julija prvi petek pred sv. Marjeto po starem običaju na isti slavnostni način kot volitev mestnega sodnika. Medtem ko je na vse seje mestnega sveta vabil člane mestnega sveta župan, je na sejo, na kateri so volili župana, vabil člane notranjega sveta mestni sodnik. Na tej seji je poslal najprej notranji svet dva svoja člana po dotedanjega župana na njegov dom; ta dva člana sta potem pripeljala dotedanjega župana v svečanem sipremstvu na rotovž. Župan je nato odložil s primernim nagovo- rom svojo službeno funkcijo in oddal znake svoje službe, to je usnjeno torbo, v kateri so bile shranjene mestne listine in važnejši spisi, nadalje mestne ključe in mestno skrinjico. Mestni sodnik se je potem zahva- lil županu z nagovorom za njegovo službo- vanje, nato sta ga zopet spremila dva člana notranjega sveta na njegov dom. Mnogo županov je opravljalo župansko službo več let zaporedoma. Na dan volitve župana dne 11. julija 1670 pa je mestni svet sklenil, naj v bodoče nihče ne opravlja žu- panske službe več kot tri leta zaporedoma. Svoj sklep je utemeljil mestni svet s tem, da pri izvolitvi župana ne bi bili prikraj- šani drugi člani notranjega sveta in da bi bila dana možnost, povišati vsakega člana 205 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO pravično po njegovih zaslugah." Ta sklep pa ni ostal dolgo v veljavi; leta 1688 iz- voiljemi žuipan Gabrijel Eder je namreč opravljal to funkcijo od leta 1688/89 do leta 1691/92, od leta 1693/94. do leta 1696/97 in od leta 1702/3 do leta 1709/10, torej dvakra't po štiri leta, tretjič pa celo osem let zapore- doana. Za opravljanje s^aje službe je župan pre- jemal iz mestne blagajne letno plačo ali »deputat« prvotno 50 remskih goldinarjev. Ta plača je bila leta 1630 povišana na let- nih 100 goldinarjev, leta 1673 na 150 goldi- narjev in leta 1699 na 200 goldinarjev.' Na seji mestnega sveta dne 7. julija 1662 je bilo ■sklenjeno, naj dobiva vsak razrešeni župan, če je svojo službo dobro opravljal, poleg 25 goldinarjev, ki jih prejema kot član no- tranjega sveta, še posebej 25 goldinarjev letno kot nagrado.' Županom, ki so se pri opravljanju STOJe službe posebno izkazali, je mestni svet večkrat naklonil še posebna darila ob priliki njihove razrešiive. Tako je npr. na seji mestnega sveta dne 22. juni- ja 1615 mestni sodnik predlagal naj se žu- panu Janezu Krstniku Bernardiniju podari za njegove zasluge pozlačen bokal, ki naj tehta 115 do 120 lotov in ki ga naj naročijo v Avgsburgu ali Noriinberku.* Na seji mest- nega sveta dne 10. julija 1615, to je na dan volitve novega župana, so izročili Bernar- diniju bokal, ki je tehtal 172 lotov. Bernar- dini pa darila ni hoitel sprejeti, češ da noče, da bi se pri njem začelo z novo navado in da bi se s tem delali mestu stroški. Šele ko je mestni svet svoj prvotni sklep na novo po- trdil, ker je bilo to darilo naročeno s pri- stankom skupščine meščanov, je Bernardini darilo sprejel.' Leta 1618 je mestni svet podaril županu Adamu Eppichu \eliko srebrno kupo z mestnim grbom." Ce je imel župan pri opravljanju s\'oje službe izredne stroške, mu jih je mestni svet povrnil. Leta 1615 je moral npr. jahati tedanji župan v službeni zadevi v Idrijo. V veilikem snegu se mu je pohabil njegov najboljši konj, vreden 49 zlatnikov. Na seji dne 11. 1. 1616 je mestni svet sklenil županu povrniti razliko pri vrednosti konja, če bi ga prodal." Kadar je bil župan službeno odsoien ali če je nastopal pred mestnim sodiščem kot zapuščinski skrbnik ali kot stranka v za- sebnopravniih sporih, je ali sam določil svo- jega namestnika ali pa mu ga je postavil mestni svet. Na seji mestnega sveta dne 16. 9. 1547 je prosil tedanji župan Bolfenk Gebhart. naj mu mestni svet dovoli štiri- tedenski rok za predložitev sedemletnega obračuna kot zapuščinski ski:bnik in za po- ložitev abračuno\ svoje poprejšnje službe špiitalskega mojstra. Mestni svet je njegovi prošnji ugodil, obenem pa ga je za čas, do- kler ne predloži teh računov, razrešil dolž- nosti župana in ga pozval, naj sam prosi enega izmed članov notranjega sveta, ki je njemu enak, da bo med tem časom uprav- ljal županske posle.'- Ko je moral dne 12. 4. 1602 oditi župan na sejo deželnega zbora, je sam določil svojega uaniestnika." Zgoraj je ibilo že povedano, da je bila dolžnost župana vabiti člane notrainijega in zunanjega sveta na seje mestnega sveta. Vabiti jih je moral pismeno in imeti nad- zorstvo nad tem, da so ])Tiliajali pravo- časno na seje. Zoper nepokorneže je pred- lagal disciplinske kazni. Leta 1615 ni prišlo pravočasno na no\oletiio sejo mestnega sve- ta 8 članov in sicer en član notranjega sveta in sedem članov zunanjega sveta. Ko je župan predlagal, naj se zoper nje postopa, je mestni svet sklenil, naj gre član notra- njega sveta v zapor na rotovž, člani zuna- njega sveta pa v zapor v špitalski stolp in ne smejo zapora prej zapustiti, dokler ne plača vsak en zlatnik." Nadaljnja dolžnost župana je bila, da je nadzoroval \ se mestne funkcionarje in zapuščinske skrbnike, da so pravočasno predlagali obračune za svojo poslovno dobo. V mestni skrinjici oziroma v usnjeni torbi je moral shranjevati vse važne mestne listine in listine meščanov (oporoke, kupne pogodbe, dolžna pisma), odrejal je oglede hiš pri izdaji gradbenih dovoljenj in v gradbenih sporih ter oglede zemljišč v zemljiških sporih. Skrbeti je moral za to, da je bila vsakoletna davčna naklada pravočasno odmerjena.'" Za pravilno opra\ljanje svojih službenih dolžnosti je župan odgovarjal mestnemu svetu, ki je žnpanom celo predpisoval, kako se morajo obnašati. Ko je bil leta 1549 izvo- ljen za župana Volfgang Gebhart, je mestni svet sklenil, naj se ob pre\zemu županstva opozori, da ne sme hoditi v družbe, ki niso njemu enake, da ne sme ponočevati, da se mora izogibati plesov, iger. veselih družb in bratovščin in naj ne hodi v goste k stran- kam, ki tožijo pred mestnim svetom." Za- četek decembra leta 1601 je bil tedanjemu županu Adrijanu Salitingerju zaplenjen voz z dvema konjema, ker je na lastno pest vo- zil dnevno drva iz mestnega gozda. Sali" tinger je zaradi te zaplembe odstopil kot župan in odpoto^al na Vipavsko. Mestni svet je na seji dne 3. decembra 1601 so- glasno sklenil, da se izvoli za čas županove odsotnosti upravitelj županstva kljub temu, da bi imel magistrat dovolj razlogov, žu- pana zaradi njego\e nepohlevnosti odsta- 206 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA viti. O tem sklepu naj se Salitinger obvesti v Vipavo. Ko se je Salitinger dne 7. 12. vr- nil, je prosil mestni svet, naj mu njegO'V0 prenaglo jezo oprosti." Na seji mestnega sveta dne 15. 6. 1615 je mestni svet sklenil, izdati bivšemu županu z dekretom nalog, naj v roku 14 dni predloži obračune, kaj je v času svojega županovanja v letib 1605/6 in 1606/7, torej pred osmimi leti, pre- jel ^• denarju.''* Mestni svet pa je ščitil avtonomne pravice mesta pred samovolj- no.stjo vicedomskega urada, četudi je župan svoje dolžnosti malomarno opravljal. Leta 1717 je izdal vicedomski urad ljubljanske" mu mestnemu svetu nalog, da morajo redne mestne pravde razpisovati vsake 14 dni, ka- kor je to bilo predpisano v mestnem pravd- nem redu iz leta 1586. Na seji mestnega sveta je župan poročal, da je upravitelj vicedomskega urada — vicedoan je tedaj bival v Vipavi — dal prejšnji dan pokli- cati njega, mestnega sodnika in mestnega pisarja ob pol drugi uri popoldne k sebi pod pretvezo, da bodo razpravljali o po- pravilu cest. Ko je odslovil m. sodnika in m. pisarja, je njega, župana, kaznoval z globo 10 zlatnikov zaradi tega, ker ni raz- pisoval redne mestne pravde od 14 na 14 dni. Nato je zapovedal, naj se hišna vrata zaprejo, župana pa je. zadržal v za]>oru, do- kler ni plačal 10 zlatnikov. Mestni svet je sklenil, naj gresta mestni sodnik in mestni pisar s pritožbo mesta takoj k vicedomu v Vipavo." Kakor je iz zapisnika mestne seje z dne 11. decembra 1717 razvidno, je župan dobil od vicedomskega urada vrnje- nih 10 zlatnikov.^" Mestni svet je torej s svojo pritožbo uspel. Izvoljeni župan ni smel opravljati dveh mestnih služb. Leta 1544 je moral izvoljeni župan Volfgang Gebhart takoj po izvolitvi odložiti službo špitalskega mojstra, ki jo je do tedaj opravljal.'* Žalitve župana je mestni svet strogo ka- znoval. 8. 4. 1524 je bil meščan kaznovan z zaporom, ker je uporabljal zoper upravi- telja mestnega župana žaljive besede.^^ Dne 5. 2. 1549 je mestni svet kaznoval z globo 32 goldinarjev v prid mestnega obzidja Hie- roma Hofmana, ker je v nasprotju z inest- nimi statuti prekupčeval s soljo in je v nočnem času nagovoril na cesti župana in ga dejansko napadel, ko je bil za nekaj ur izpuščen iz zapora."'' Na seji mestnega sveta dne 20. 2. 1551 je dal mestni svet poklicati predse Franca Ehingerja. ki je žalil župana in mu grozil s pestjo, ko ga je župan po- svaril izaradi obnašanja nasproti drugemu meščanu. Ehinger je prosil župana pred mestnim svetom za božjo voljo za odpušča- nje; mestni svet pa ga je kljub temu ka- j znoval s štirinajstdnevnim zaporom na stolpu.^* Podoben primer je obravnaval mestni svet na seji dne 17. 9. 1551. Trgovec s suknom Urban Weidinger je iLstavil na cesti župana Dorna in ga nahrulil, da ni on edini prešuštnik v mestnem svetu in v ! skupščini meščanov in da ima vsaj toliko ali več premoženja, ki ga lahko zapravlja, kot župan sam. Weidinger je župana pred mestnim svetom trikrat po vrsti prosil za božjo voljo za odpuščanje. Župan mu je prekršek odpustil, mestni svet pa je kljub temu odredil, da mora Weidinger v nedeljo ] na vicedoimski stolp v zapor in ga ne sme i zapustiti, dokler mestni svet tega ne do-, \ oli.-^ Na seji mestnega sveta dne 23. 6.; 1615 je bil kaznovan član notranjega sveta : Adam Weiss s 14-dnevnini zaporom na ro-i tovžu, ker je župana Bernardinija zmerjal i na njegovem domu in mu očital pristranost. \ Razen tega je moral prositi župana za od- puščanje.-' Adama Weissa srečamo še en- krat v mestnih sodnih zapisnikih zaradi žalitve župana. 11. 9. 1655 ga je mestni svet kaznoval z zaporom na Tranči drugim za i zgled, ker je prejšnji dan na poroki Matije'- Verderberja žalil župana. Zapora ne sme i zapustiti prej, dokler he da županu zado- ' Sčenja in dokler se zaradi plačila kazni : ne pobota z mestnim sodnikom. Na seji; mestnega sveta dne 22. 9. 1635 je Weiss prosil mestni svet za milost in obljubil, da se bo poboljšal in da hoče biti pohleven. Mestni svet je izdal sklep, da mora prositi župana javno za odpuščanje, nakar bo 2 dni zaprt na stolpu pri Kloštrskih vratih in mora plačati dve srebrni kroni za špi"; talske ubožce.-' • Med mestnim žuipanom in mestnim sodni-: kom je prišlo pri opravljanju službe več- j krat do sporov. Tako se je npr. na sejij mestnega sveta d,ne 12. decembra 1552 pri-.; tožil župan, ki so mu morali zapiralci mest- nih vrat prinašati zvečer ključe mestnih vrat, da mestni sodnik noče ponoči pošiljati j stražarjev k mestnim vratom in tudi sam I noče priti tja, če kak tujec zahteva, naj ; ga puste v mesto. Mestni svet je pritožbi i ugodil in je odredil, naj ostane pri sklepu, j da mora mestni sodnik v takih primerili j nuditi mestnemu županu svojo ponioč.^ Ko j pa se je dne 10. 9. 1717 mestni sodnik pri- i tožil zoper mestnega župana, da si ta pri" svaja pravico nadzorovati mestnega sodni- ka, če le-ta prekorači svojo sodnijsko pri-' sego pri opravljanju sodstva, je mestni svet i ta spor ex offo ustavil.^' j Pri civilnih in kazenskih sodnih razpra- ; vah,. ki jim je načejoval mestui sodnik, je | 207 KRONIKA CASO. PIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bil mestni župan prvi vprašan za pravno mnenje ali pravni nasvet. To je v mestnih sodnih zapisnikih neštetokrat zabeleženo. Zato je mnenje Ivana Vrhovca, ki trdi, da je bila pri razpravah beseda sodnikova kot najimenitnejše osebe tako izdatna, da so se po njej ravnali tudi drugi, ko je prišlo do glasovanja, nepravilno.'" Mestni sodnik je Tazpravo vodil, pravno mnenje pri gla- sovanju pa je dal župan ali kak drug ugle- den član mestnega sveta. ZAKLJUČKI V tej razpravi je prikazana funkcija ljubljanskega župana za čas od leta 1504 do upravnih reform Marije Terezije in Jo- žefa II., to je do prve jKjlovice XYII1. sto- letja. Kakor smo videli, je bilo delovno področje župana obširno, ni pa imel sam nikake oblasti v mestu, ker je bil pri izva- janju svoje županske dolžnosti pod stalnim nadzorstvom mestnega sveta. Ker pa je bil najvišji predstavnik meščanstva — mestni pisar ga večkrat imenuje v mestnih sodnih zapisnikih »VoTgeher und Burgermaister dieser fiirstliohen Hauptstadt Laibach« — je prejemal najvišjo plačo izmed tistih mest- nih funkcionarjev in mestnih uslužbencev, katerim je mestni svet odmerjal plače na leto. Zato je značilen sklep mestnega sveta iz leta 1670 (glej zap. št. 5), naj ne bodo pri izvolitvi župana prikrajšani drugi člani notranjega sveta. Da pa župan ni imel ni- kake samostojne oblasti v mestu, temveč le nadzorstvo nad tem, da so bili sklepi mest- nega sveta izvršeni, nam kaže primer iz leta 1673, ko je bil izvoljen za župana Ivan Krstnik Dolničar. »mit dieser Anmahnung, dass ihm das gemaine Wesen am besten angelegen sein solle, und was im Rate ge- schlossen vvurdet, tutten Nachdruck tun solle«." Mestni župan je imel nadzorstvo nad tem, da so tisti mestni funkcionarji in usluž- benci, ki so upravljali upravne zadeve me- sta, svoje dolžnosti v redu izvrševali. Le mestni sodnik je v poslih mestnega sodstva, kolikor je smel samostojno soditi, bil iz- jema. Ker pa je imel mestni sodnik nad" zorstvo nad meščani, da so se v zasebnem življenju obnašali dostojno, je bil župan glede tega kot meščan podrejen mestnemu sodniku. Služba mestnega župana pa ni bila samo častna in donosna, temveč tudi odgovorna. Njegova dolžnost je bila, da je sihranjeval vse ključe mestnih vrat, ki so mu jih mo- rali vsak večer prinašati na njegov doni zapirale! štirih mestnili vrat. Če je kdo v nočnem času hotel priti v mesto — in to se je verjetno dogajalo pogosto v času letnih sejmov — je župan odgovarjal za to, da se je odpiranje mestnih vrat v nočnem času opravilo pod varnim nadzorstvom (glej zap. št. 29). Ker je župan imel nadzorstvo imd pobiranjem davkov in nad polaganjem mestnih računov o dohodkih in izdatkih, je soodgovarjal za to. da so bili obračuni mestnih davkarjev, mestnega računovodje in zapuščinskih skrbnikov v določenem roku predloženi v končno odobritev mest- nemu svetu. Župan pa je moral tudi sam predložiti obračun dohodkov in izdatkov, ki jih je prejel v denarju pri opravljanju svoje službe (glej zap. št. 18). OPOMBE 1. Mestni arhiv Ljubljane (v nadaljevanju MALj), B. Otorepec, Gradivo za zgodovino Ljub- ljane, IV/44. — 2. Ivan Vrhovec, Zgodovina No\ e- ga mesta, str. 63; Anton Svetina, Metlika, str. 31. — 5. Fritz Popelka, Geschichte der Stadt Graz, str. 447. — 4. MALj, God. 1/59, f. 182. - 5. MAI.j. God. 1139, f. 82. — 6. MALj, God. 1/52, f. 74. — 7. MALj, God. 1/52. f. 117. — 8. MALj, God. M23, f. 102'. — 9. MALj, God. 1/25, f. 120. - 10. MALj, God. XIin/56, f. 39. - 11. MALj. God. im, f. 13. — 12. MALj. God. 1/6, f. 44. — 13. MALj, God. L/18, f. 289. — 14. MALj, God. 1/25, f. 3". — 15. MALj, God. 1/50, f. 53 in God. 1/51, f. 88. — 16. MALj, God. 1/7, f. 169. - 1?. MALj, God. I/I18, f. 2.14. — 18. MALj, God. 1/23, f. 96'. — 19. MALj, God. 1/63, f. 133. — 20. MALj, God. 1/63, f. 222. - 21. MALj, God. 1/5, f. 37. — 22. MALj. God. I/l, f. 91. - 23. MALj, God. 1/7, f. 103. — 24. MALj, God. 1/8, f. 29. — 25. MALj, God. 1/8, f. 83. — 26. MALj, God. 1/23, f. 103. — 2?. MALj, God. 1/25, f. 219 in 221. — 28. MALj. God. 1/8, f. 195. — 29. MALj, God. U63, f. 128. — 30. Ivan Vrhovec, LjubljaiLski meščanje, str. 113. — 31. MALj, God. 1/42, f. Tiskano in izdano v Ljubljani 1964 — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Klišeje izdelala klišarna »Ljudske pravice'< v Ljubljani — Odgovorni urednik prof. Zvone Mlklavič. za izdajatelja odgovarja dr. Jože Sorn 208