Poštnina plačana v gotovini
Speci, in abbon. post. - II Gruppo
Katoliški
Uredništvo in uprava:	Ce	n a : Posam	ezna štev.	L	25
Gorica, Riva Piazzutta štev. 18	Naročnina :		Mesečna	L	110
Poštno ček. račun: štev. 24 12410	Za	inozemstvo :	Mesečno	L	190
Leto V. - Štev. 13
Gorica - 26. marca 1953 - Trst
Izhaja vsak četrtek
»Zloraba verskih čustev“ v nauku Edvarda Kardelja
Zadnjič smo si ogledali, kako misli urediti pouk krščanskega nauka novi zakon o verskih skupnostih v Jugoslaviji. Danes si oglejmo dve nadaljnji točki: vzgojo duhovniškega naraščaja in versko propagando.
VZGOJA DUHOVNIŠKEGA NARAŠČAJA
V	svojem odgovoru na jugoslovansko noto z dne 15. dec. 1952 zahteva Vatikan tudi naslednje: »Ker je bodočnost Cerkve odvisna od semenišč, velikih in malih, mo-Tajo imeti popolno svobodo, da se osnujejo in da opravljajo svoje nenadomestljive naloge.« Novi jugoslovanski zakon pa predvideva naslednjo rešitev:
»Verske skupnosti lahko svobodno ustanavljajo posebne verske šole za pripravljanje duhovnikov. Pouk v teh šolah ne more biti v nasprotju z ustavo in zakoni« (čl. 4). Take šole morajo biti javljene republiškim svetom za prosveto. »Ti sveti opravljajo splošno nadzorstvo nad vsemi šolami in lahko odklonijo registracijo oziroma prepovedo delo šol, katerih pouk je v nasprotju z ustavo in zakonm (cl. 24J.
Iz lega sledi, da se bodo mala in velika semenišča smela ustanavljati, toda vrhovno nadzorstvo nad njimi, nad življenjem v njih, nad poukom in vzgojo ohranijo republiški sveti za prosveto, to je partija. Ti lahko prepovedo delo verskih šol. oziroma semenišč, če se jim zdi. Praktično pomeni to, da si partija pridržuje kontrolo nad vzgojo duhovniškega naraščaja, kakor se je to že pokazalo v ljubljanskem bogoslovnem semenišču lansko leto, ko so časopisi javno napadali vodstvo, zlasti spiri-tuala dr. Čepona, in je zato moral škof Vovk dr. Čepona odstaviti, na bogoslovno fakulteto je pa partija s pomočjo cirilme-todarjev vrinila svoje ljudi, dr. Stanka Canjkarja, dr. Maksa Miklavčiča in druge, ki danes na njej nemoteno gospodarijo. Prav tako je lansko leto prinesel »Slov. poročevalec« več člankov zoper vzgojne metode v semenišču; pritoževal se je n. pr., da ni dovoljeno bogoslovcem obiskovati gledališče, temveč da se nasprotno poudarja samopremagovanje, disciplina in iskrena podreditev predstojnikom.
VERSKA PROPAGANDA IN VZGOJA
Nadaljnja važna točka v verskem življenju vsake religije je verska propaganda.
V	tem oziru je jugoslovanski načrt najbolj zahrbten. Člen 5 določa takole: »Prepovedana je kazniva zloraba verskih opravkov, verskega pouka, verskega čtiva, verskih ..hodov in drugih verskih manifestacij za prepričanje ali politič-
ilelo državljanov ali
v kak drug poli-
tični namen.il
Edvard Kardelj je to določilo zakona pojasnil z naslednjimi besedami: »Za člane Socialistične zveze delovnega ljudstva samo eno vprašanje ni zasebna zadeva in to je vprašanje zlorabe verskih čustev naših ljudi za politične, namreč za protisocialistične cilje. To vprašanje je dejansko dovedlo do sporov med katoliško cerkvijo in državo v Jugoslaviji. Tukaj,	pravim, samo
katoliške cerkve zaradi tega, ker so odnosi pravoslavne, muslimanske,	protestantske,
židovske in drugih Cerkev	do države v
glavnem urejeni, ali pa so	na dobri poti,
da bodo urejeni...n
Po, kar mi katoličani imenujemo vpliv verske vzgoje, je v slovarju jugoslovanskih komunistov označeno kot zloraba verskih čustev. Ko hoče katoliška Cerkev po na-fočilu Kristusovem graditi celotne kristja-ne, integralne vernike, ki ne bodo drugače verovali, v svojem srcu in drugače se obnašali v javnosti, je to zloraba verskih čustev za politične, to je protisocialistične cilje, kot je odkrito izpovedal Kardelj. Jasno je, da Cerkev ne more pristati na kakršno koli dvoličnost, zato zahteva zase *ra za vernike nemoteno svobodo verskega tiska in verskih organizacij in sporedno
s lem tudi svobodo, razpolagati z materialnimi sredstvi, ki jih potrebuje (Spomenica jugoslov. episkopata).
Očitek, da se Cerkev vmešava v politične zadeve, je trojanski konj, ki so si ga komunisti izposodili od liberalcev. Ko Cerkev uči svoje vernike, naj se tudi v političnem in gospodarskem in kulturnem življenju drže evangelija in njegovih večnih načel, je to za njene nasprotnike vmešavanje v politiko, v Jugoslaviji zloraba verskih čustev in vpliv na politično prepričanje državljanov. Komunisti bi namreč želeli, naj se vera omeji na izvrševanje nekih določenih obredov, naj pa ne vpliva na vest vernikov. Do te imajo izključno pravico komunisti, ki hočejo v državnih šolah in v mladinskih in drugih kulturnih organizacijah zgraditi novega človeka izključno na temeljih »svobode duha ter pridobitvah znanosti«. Tak mora biti uradni človek iz dobe socializma. Vera pa naj životari še nekaj časa, dokler se ne ustvarijo taki družbeni pogoji, da bo sama od sebe zamrla, kot so zamrla razna druga praznoverja v teku stoletij. Zdi se, da druge verske skupine v Jugoslaviji niso nasprotne takemu pojmovanju vere in da so zato našle sporazum z režimom, ki jim od svoje strani zagotavlja celo podporo, da bodo še nekaj časa hranile verske običaje
kot folklorno zanimivost (čl. 14). Katoliška Cerkev se pa zaveda, aa versko prepričanje ni zgolj opravljanje verskih obredov, katoliški verski nazor je življenjski nazor, ki hoče na veri v duhovni svet in na nespremenljivih določilih urediti celotno človeško življenje. Zato tudi se krščanstvo ni moglo pomiriti s poganstvom, ker je to sililo tudi kristjane, da sprejmejo njegov življenjski nazor. Tudi brezbožni komunizem se je postavil na to podlago verske nestrpnosti in sili sedaj vsakogar, da ga sprejme z vsemi, ne samo socialnimi, temveč tudi duhovnimi in etičnimi posledicami. Torej ne gre več samo za socialne pridobitve in socialni red. temveč gre za celotno pojmovan je človeka in življenja. V sled tega katoliška Cerkev ne more najti pomirjanja s takimi režimi. Jugoslovanski prvaki seveda trmasto vztra-jajo pri trditvi, da je tako zadržanje Cerkve posledica političnega vmešavanja zunanjih političnih sil (Vatikana), ki jim gre za to. da onemogočijo normaliziranje položaja katoliške cerkve v Jugoslaviji (Slov. por. 24. febr.). Nočejo razumeti, da so v veliki zmoti. Kot so izpovedali jugoslovanski škofje v svoji spomenici in tudi Dr žavno tajništvo v svoji noti je katoliška cerkve vedno pripravljena na pomirjenje z državo, toda na nekih določenih osnovah, od katerih ne more popustili, ker bi sicer zatajila samo sebe. Zato pa so ravno določila tega člena, če ne bo spremenjen, dokaz, da jugoslovanski režim ne išče sprave s Cerkvijo, temveč da hoče še naprej, kot do sedaj, ustvarjati take pogoje, da bo religija pod močjo teh slednjih počasi zamrla.	(Nadaljevanje na 2. strani)
Tito se vrača iz Londona
ADENAUERJEVA ZMAGA Zvezna zbornica potrdila evropsko obrambno pogodbo
Nemška zvezna zbornica je na praznik sv. Jožefa potrdila bonnsko in pariško pogodbo z večino 62 oz. 59 glasov. S potrditvijo bonnske pogodbe je dobila Zapadita Nemčija zopet svojo neodvisnost; s potrditvijo pariške obrambne pogodbe pa je dl napravljen prvi odločni korak
na poti k evropski obrambni skupnosti.
Potrditev teh dveh pogodb s strani nemške zvezne zbornice je osebni uspeh kanclerja Adenauerja. Nem-ski vzgled bo nedvomno ugodno vplival na ostale države bodoče evropske skupnosti, posebno pa na Francijo, ki je evropsko obrambno pogodbo zamislila, a ki se ji sedaj najbolj upira.
Ameriški krogi so vest o potrditvi obeh pogodb sprejeli z neprikritimi veseljem. Ameriški zunanji minister Foster Duiles se je izrazil, da je v resnici srečen, da je zvezna zbornica potrdila obe pogodbi, ker pomeni to važen korak za evropsko skupnost. Ameriški tisk pričakuje celo, da bo zunanje ministrstvo u-radno izrazilo zadovoljnost ameriške vlade nad tem dogodkom. Na vsak način se bo kancler Adenauer mogel l)redstaviti Eisenliotverju pri svojem bližnjem obisku z doseženim uspe-
m, kar bo nedvomno ugodno vplivalo na razgovore med obema državnikoma.
I udi britanski tisk je z veseljem pozdravil potrditev obeh pogodb. Razpravljajoč o Adenauerjevem govoru pred zvezno zbornico pravi »Times«, da bi bilo treba to, kar je Adenauer omenil o evropski vojski, ponoviti vsem ostalim podpisnikom, ki se branijo potrditi evropsko obrambno pogodbo.
Adenauer je v svojem govoru med drugim poudaril tudi to, da je postal mednarodni položaj vsled Stalinove smrti še bolj negotov in nevaren in da so zadnji sovjetski napadi na zapadne letalce dovolj zgo-
voren dokaz za to. Omenil je nadalje, da ima Zapadita Nemčija ob svojih mejah 140 sovjetskih in 70 satelitskih divizij, ki so preskrbljene z najmodernejšim orožjem, medtem ko nima Nemčija ničesar. s čimer bi se lahko branila, tako da je popolnoma odvisna od dobre volje zapadnih zaveznikov.
Adenauer je tudi omenil, da so Združene države pripravljene priskočiti Zapadni Evropi na pomoč ter ji zgraditi varen nasip v o-brambo svobode in miru. Opozoril je nadalje na garancije, ki jih je dala Velika Britanija za slučaj kakega napada, ter na povezanost evropske obrambne skupnosti z atlantskim paktom, tako da so tudi države atlantske zveze dolžne braniti Zapadno nemško federalno republiko.
Za Adenauerjem je govoril voditelj nemških socialnih demokratov Ollenhauer ter ponovil razloge, ki govorijo baje zoper potrditev obeh pogodb. Poleg tega je dejal, da si pridržuje opozicija pravico, oporekati veljavnosti obeh pogodb tudi s tein, da se bo obrnila na Visoki ustavni dvor za odločitev v tem oziru.
1 oda, kakor rečeno, je zvezna zbornica kljub Ollenhauerjevim izvajanjem potrdila obe pogodbi. 0-benem pa je sprejela predlog, da francoski dodatni protokoli ne bodo obvezni za Nemčijo, ako jih bonn-ska zbornica ne bo potrdila. Sprejet je bil tudi predlog, s katerim se prosi za sprejem Zapadne Nemčije
v	atlantsko zvezo.
NA FRANCOSKEM je vlada are-tirala vrsto komunističnih prvakov, med njimi glavnega urednika glasila kom. partije Humanite. Napravili so tudi več preiskav na sedežih raznih komunist, organizacij. Komuniste dolžijo, da so rovarili zoper varnost države.
Pretekli teden je bil predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito na uradnem petdnevnem obisku v britanski prestolnici. O tem obisku se je veliko pisalo in govorilo; posebno italijanski in angleški tisk sta mu posvečala veliko pozornost. Tudi jugoslovanski radio je na prvem mestu poročal o obisku Tita in o vseh podrobnostih njegovega bivanja v Londonu. S posebnim poudarkom je večkrat ponovil, da je bil Tito na kosilu pri kraljici Elizabeti II., kakor da bi se zavedal, da je bila to izredna čast, ki je Tito kot vsiljeni komunistični diktator ni zaslužil. Tega mnenja smo tudi mi. Dokler ne bo Tito vzpostavil vseh demokratičnih, predvsem pa političnih in verskih svoboščin, bo veljal za nas kot zatiralec in tiran jugoslovanskih narodov. Vendar se odkrito veselimo vsakega koraka, ki ga napra-
vi	na poti, ki vodi v pravo demokracijo.
S tega stališča tudi motrimo in presojamo Titov obisk v Londonu. Predvsem se nam zdi, da je angleška vlada izkazovala preveč pozornosti in časti jugoslovanskemu diktatorju ter s tem žalila demokratični čut vseh svobodoljubnih ljudi, posebno katoličanov, katerim se v Jugoslaviji ne godi veliko bolje kot v satelitskih državah Sovjetske zveze.
Nismo pa nasprotni, ampak se celo veselimo, če so londonski razgovori prinesli kak prispevek k o-brambi Zapadne Evrope. Angleški in jugoslovanski tisk je važnost teh razgovorov zelo poudarjal, medtem ko tega ni mogoče razbrati iz zaključnega poročila angleške vlade. To poročilo pravi predvsem to, da je Titov obisk služil za skleniteV tesnejših vezi in za poglobitev prijateljstva med Anglijo in Jugoslavijo. ki sta v ozračju prisrčne odkritosrčnosti pregledali mednarodni položaj ter ugotovili po tem pregledu široko istovetnost pogledov na ta položaj. Britanska vlada je vzela z veseljem na znanje najnovejši razvoj tesnejših odnosov med Jugoslavijo. Grčijo in Turčijo. Priznalo se je da bo izboljšanje odnosov med Jugoslavijo in Italijo še bolj utrdilo enotnost miroljubnih narodoy. Poročilo pravi nadalje, da sta obe vladi poudarili, da zahteva skupna korist, upreti se napadu, in da se je dosegel popoln sporazum glede tega, da bi bilo v slučaju kakega napada v Evropi težko lokalizirati spor, ki bi s tem nastal.
To je na kratko vsebina zaključnega poročila. O kakem anglo-jugo-
Gottwaldov naslednik
V četrtek 19. 3. so pogrebli v Pragi češkoslovaškega državnega predsednika Klementa Gottwalda. Pogrebni govor mu je držal dosedanji ministrski predsednik Antonin Zapotocky, ki je poudaril, da je bil pokojni vzgojen v šoli ruskega boljševizma in tovariša Stalina. Govoril je tudi sovjetski maršal in vojni minister Bulganin, ki je v imenu sovjetske komunistične stranke, vlade in sovjetskega ljudstva povzdigoval Gottwalda ter hvalil njegovo zvestobo do Sovjetske zveze.
Par dni pozneje je bil izvoljen za novega državnega glavarja Antonin Zapotcky; ministrski predsednik pa je postal Viljem Široky, član vladnega prezidija, nekdanji zunanji minister in dosedanji neomejeni gospodar v slovaški komunistični stranki.
slovanskem vojaškem ali obrambnem paktu ni v poročilu nobene besede, akoravno ni izključeno, da ni dobil Tito kakih posebnih garancij v tem oziru.
Med Titovim obiskom v Londonu je zvezna zbornica odobrila grško-turško-jugoslovansko prijateljsko pogodbo.
Vrhovni sovjet potrdil novo sovjetsko vlado
Kmalu po Stalinovem pogrebu se je sestal Vrhovni svet Sovjetske zveze ter potrdil Malenkova in njegovo vlado. Vrhovni svet ali sovjet, ki ga sestavljajo poslanci zvezne in narodne zbornice, predsiavlja postavo-dajno oblast Sovjetske zveze, medtem ko je izvršna oblast v rokah ministrskega prezidija.
Vrhovni svet zboruje dvakrat na leto po 15 dni. Njegov predsednik je obenem poglavar države, to je predsednik Sovjetske zveze, ki pa nima kot tak nobene posebne oblasti. Vsa oblast je dejansko v rokah nekaterih boljševiških oblastnikov, ki so po večini istočasno člani Vrhovnega sovjeta, ministrskega sveta in Centralnega komiteja komunistične stranke. Te osebe so po Stalinovi smrti Malenkov, Berja, Molotov, Bulganin, Kaganovič in Voro-šilov. Teh šest ljudi ima faktično vso oblast v rokah.
Vrhovni sovjet je zboroval le 70 minut ter potrdil novo vlado in vse spremembe, ki so jih zgoraj imenovani diktatorji med seboj sklenili. Število ministrstev so skrčili od 55 na 26. Tako so na pr. odpravili ministrstvo za mornarico, ki mu je načeloval podadmiral Kuznecov. ter ga priključili vojnemu ministrstvu, ki ga vodi sedaj maršal Bulganin. S tem so vso oblast še bolj osredotočili v rokah nekaterih oseb.
Vrhovni sovjet je enoglasno potrdil Malenkova za predsednika ministrskega sveta in za Stalinovega naslednika. Njegovo imenovanje je predlagal notranji minister Berja, ki je pri tem izrazil upanje, da bo sovjetsko ljudstvo .podprlo politiko vlade, ki bo, kakor je Berja pouda-daril, pod vodstvom Malenkova, delovala zavedajoč se svoje moči in upravičenosti svoje politike.
Za predsednika Sovjetske zveze je tajnik Centralnega komiteja komunistične stranke tov. Hruščev predlagal tov. Vorošilova, ki da je bil »zvest učenec Leninov in odkrit sodelavec Stalinov, ponosen borec za komunizem, ki bo znal častno vršiti svojo službo.«
Nato je povzel besedo tov. Malenkov, novi gospodar Sovjetske zveze, ter v svojem govoru poudaril, da ni mednarodnih vprašanj, ki bi jih ne bilo mogoče rešiti s pomočjo sporazumov. Med temi vprašanji je tudi vprašanje odnosov z Združenimi državami Severne A-merike.
O teh miroljubnih besedah Malenkova je zapadni tisk pretekli teden veliko razpravljal, vendar je večina izmed njih mnenja, da ne zadostujejo miroljubne besede, ampak da so potrebna dejanja in da je cela vrsta vprašanj, kjer pokaže lahko Sovjetska zveza svojo dobro voljo do miru, kot na pr. na Koreji, v Indokini in pri rešitvi avstrijskega vprašanja. Tudi predsednik Eisenhower se je bavil z miroljubnimi besedami Malenkova ter se izrazil, da so mu te besede dobrodošle, a samo če so resnično iskrene.
v^xd»<kn
Cvetna
ZA KATOLIŠKI DOM
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 21, 1-9)
Tisti čas, ko se je približal Jezus Jeruzalemu in prišel do Betfage na Oljski gori, je poslal dva učenca ter jima naročil: »Pojdita v vas, ki je pred vama, in takoj bosta našla privezano oslico in žrebe pri njej. Odvežita ju in pripeljita k meni. In če bi vaju kdo vprašal, recita: ’Gospod ju potrebuje'; in takoj ju bo pustil.« — Vse to pa se je zgodilo, da se je spolnilo, kar je bilo napovedano po preroku, ki pravi: »Povejte hčeri sionski: Glej, tvoj Kralj prihaja k tebi. krotak in sedeč na osliču, Žrebetu vprežne oslice.«	—
Učenca sta šla in storila, kar jima je Jezus naročil. Pripeljala sta oslico in žrebe; in položili so nanju svoja oblačila in so ga nanje posadili. Zelo veliko ljudi je razgrnilo na pot svoje plašče; drugi pa so sekali vejice z dreves in jih stlali po poti. Množice pa, ki so šle pred njim in za njim, so vzklikale: »Ho-zana sinu Davidovemu! Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem!«
*
HOZANA — KRIŽAJ GA!
Veliki teden! — Koliko spominov, koliko napetega pričakovanja nam te dni napolni dušo in srce. Vemo, da je blizu Velika noč, praznik zmage in veselja. Začenja pa se veliki teden s cvetno nedeljo, nedeljo slovesnega vhoda Jezusovega v Jeruzalem. Slišimo vzklike zmagoslavja, ki pa se bodo kmalu spremenili v klice hudobije in sovraštva.
Kakor brenčanje čebelnega roja, ki se dviga v zrak, se približuje od vzhodne strani Jeruzalema, iz vasice Betlage na pobočju Oljske gore šumenje množice. Velika noč je blizu, Jeruzalem je poln vernih Judov, nad dva milijona jih je. Brezkončne vrste romarjev gredo iz Jerihe proti svetemu mestu, v Betaniji pa, kjer je Jezus že nekaj dni, se ta vrsta ustavi. Druge vrste romarjev pa gredo iz Jeruzalema v Betanijo, ne samo zato, da bi Jezusa videli, saj so o njem čuli velike in čudovite reči, marveč, da bi tudi Lazarja videli, o katerem je vse govorilo: saj je minilo le nekaj dni. odkar ga je Kristus priklical po štirih dneh po smrti spet v življenje.
Jezus sredi množice na osliču. Kakor kralj jaha proti svetemu mestu. Učenci so tega veseli, saj je spet množica ob Učeniku, doslej se je namreč Gospod izogibal ljudi.
Čudovita je psihologija množice: ena iskra, pa je vse v ognju! Bog ve, kdo je zaklical ves presenečen nad podobo Kralja kraljev: »Hoza-na!« Dvajset jih sliši ta klic in kličejo: »Hozana!« Tisoči slede in vpijejo: »Hozana!« Ozračje se trese od klicanja:	»Hozana Sinu Davidove-
mu. Blagoslovjen, ki prihaja v imenu Gospodovem!« — Hozana! je vzklik in pozdrav Mesiju, vzet iz psalma 118, ki so ga peli Judje pri šotorskem prazniku, ko so v pro-
Jubilej holandskih katoličanov
Katoliška Holandija praznuje letos stoletni jubilej vzpostavitve eerkvene hierarhije. Zadnje nesreče, ki so predvsem zadele Holandijo, so nekoliko spremenile program slovesnosti, vendar so bile pretekle dni velike slavnosti ob navzočnosti papeškega legata kardinala van Roeya, primata Belgije, ki je prišel v Holandijo.
Za nacisti gredo komunisti
Škofa iz I.utomerie na Češkem, nisgr. Trochta, salezijanca, so komunisti odstavili kot škofa pred nekaj meseci. Malo za tem je bila stolnica zaprta z izgovorom o nujnih popravilih. Škof Troehta je. v domačem zaporu, more maševati v svoji privatni kapeli in sprejemali samo obiske svoje matere. Zadnjikrat so ga videli pri procesiji sv. Rešnjega Telesa 1. 1930. Bil je zaprt
nedelja
česiji hodili okrog templja. Česar so tisočletja pričakovala, je danes resnica: On prihaja! Zato blagoslovljen!
Jeruzalem, k tebi prihaja Kralj! Pripravi se, zadnji čas je. In evangelij pravi: »Veliko ljudi je razgrinjalo na pot svoje plašče«. Ni še cvetlic, ki bi deževale na Gospoda, a so palmove veje, oljčne veje. Palma. znamenje zmage in veselja! Ko bomo mi, po trdem dnevu tuzemskega življenja odšli v večnost, bomo. kakor pravi Razodetje sv. Janeza. tudi nosili palmove veje v rokah.
Sveto mesto, pripravi se kakor za poročni dan, Kralj prihaja! Pa je že večkrat prišel. »Jeruzalem, kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke kakor koklja zbira piščeta pod svoje peruti...« Kot popotnik je prišel, kot pridigar, prerok. Jeruzalem ga ni spoznal, preveč mu je bil preprost, prašen od dolgih poti, premalo prazničen, slovesen. Danes prihaja kot Kralj, slovesno in veličastno, kakor je povedano v prerokih. Bo tudi danes moral Gospod gornjim očitkom dodati še trpko besedo: »... pa nisi hotelo.« Jeruzalem, ne boj se, tvoj Kralj prihaja!
Naša duša je kakor sveto mesto. Danes, prav pred velikonočnimi dnevi prihaja kot’Kralj, da nas zbere vse kakor koklja svoja pisčeta pod svoje peruti ljubezni in pravice. Pripravi se na veliko jutro zmage. Zate bo jutro zmage samo, če boš s Kristusom te dni živel in trpel in grehu odmrl.
*
Jeruzalem pa se je kakor žival potuhnil. Ob hrupu množice se je zbudilo vse mesto podobno kakor ob prihodu modrih iz Jutrovega ter se je prestrašilo. »Kdo je ta?« se vprašuje. Mar Jeruzalem ne ve, kdo je Jezus? »To je Jezus, prerok iz Nazareta v Galileji,« tako odgovarja množica. Farizeji so po poti že skušali preprečiti hozana-vzklike. »U-čenik, prepovej učencem.« A Učenik mirno in jasno pove: »Povem vam, če bodo ti molčali, bodo kamni govorili.« Kamen je manj trd kot Gospodovi sovražniki. Hozana klici se dvigajo vedno močnejši. »Slišiš, kaj ti vpijejo?«, skušajo vedno še nasprotniki Gospoda prepričati. »Da. toda ali niste brali:	Iz ust
otrok in dojenčkov sem si pripravil hvalo.« Ta beseda jim zapre usta. Ko so bili sami, so se posvetovali, kaj naj store, ko vse ljudstvo drvi za njim. Sklenili so, da ga umore.
Koliko kristjanov se potuhne pred Gospodom. Tudi za največji praznik njegov. Tako vsak sklepa smrt svojemu Učeniku v svojem srcu. Pa je morda še včeraj klical s polnim srcem hozana.
*
Tragika današnjega sveta je, da se klici zmagoslavja tako hitro spremene v še strašnejši klic: Na križ, z njim! Ga boš ti tudi za letošnjo Veliko noč na smrt obsodil in na križ pribil? To bi bila tvoja največja tragika!
že pod nacisti, ker tli hotel z njimi sodelovati.
Iz verodostojnih virov se je izvedelo, da je trenutno v čeških ječah 3.300 redovnikov, 10-12.000 redovnih sester ter okrog 5.500 svetnih duhovnikov. Skupaj torej sko-ro 20.000 oseh.
Kdaj se vrne nemški poslanik v Vatikan?
Kdlnski nadškof kardinal Fringgs je izjavil nekemu zastopniku poročevalske katoliške službe, da obžaluje zavlačevanje imenovanja novega poslanika Nemčije pri Vatikanu. Nemški katoličani pričakujejo, da bo prvi poslanik katoličan. Razlog za zavlačevanje imenovanja je isti kot v Združenih ameriških državah, namreč zahteve protestantov, oz. prepoved, da hi bil na to mesto imenovan katoličan.
Ljudstvo protestira
Nekatere vesti z onstran železne zavese pričajo, da je bil vtis med narodom izreden po aretaciji lvovskega nadškofa msgi. Baziaka. Verniki vse Poljske so se zbrali po cerkvah k molitvi za preganjane brate. Aretacija generalnega vikarja iz Krakovva je povzročila javne demonstracije, katerim ni bila kos policija ter je uporabljala orožje, pri čemer je bilo več oseb ubitih, številne pa ranjene. O vsem tem komunistično časopisje ničesar ne poroča.
Jezuiti na Norveškem
List »The London Tablett« poroča, da je norveška vlada pozvala narodni parlament, naj ukine člen ustave, ki prepoveduje Družbi Jezusovi izvrševati svojo aktivnost na norveškem ozemlju. V ustavi iz leta 1811 je bil poleg člena proti jezuitom tudi člen proti Judom, ki pa je bil odpravljen leta 1815, dočim kljub vsemu prizadevanju do danes ni bilo mogoče spremeniti člena proti jezuitom. Upati je, da ne bo težko dobiti dve tretjini glasov, da bo člen izbrisan iz ustave kot zadnji preostanek kršenja verske svobode.
Najstarejši novomašnik
Bivši argentinski poslanik pri sveti stolici je v februarju v starosti 86 let bil posvečen v duhovnika s posebnim dovoljenjem papeževim. Dr. Danilo Garcia Man-sila, tako je ime temu izrednemu novo-mašniku, je v desetih državah Evrope zastopal svojo domovino. Po posvečenju sme z dovoljenjem ostati v svojem stanovanju in se posvetiti privatnemu življenju.
Dva svetnika
V	Rimu so dne 26. februarja začeli z uradnim procesom za beatifikacijo pok. kardinala Merry del Vala, ki je umrl v Rimu dne 26. febr. 1930. Pokojni kardinal je bil državni tajnik blaženega Pija X., pozneje pa dolgo let tajnik sv. Uficija. Po rodu je bil Anglež, toda iz stare španske rodbine, ter se je rodil v Londonu leta 1865. Kot državni tajnik je uspešno podpiral Pija X. pri njegovem delu za obnovo Cerkve in v boju zoper tedanjo versko zmoto modernizma. Zadnje njegovo večje delo v službi državnega tajnika je bila sklenitev konkordata s tedanjo kraljevino Srbijo, ki je bil podpisan dne 24. junija 1914. Kljub temu dejstvu pa trdijo jugoslovanski komunisti kar naprej, da je bil posebno Pij X. nespravljiv sovražnik balkanskih Slovanov. Čudna logika, kot se vidi.
Za svojega življenja je Merry del Val na svoje stroške dal prenoviti kripto sv. Cecilije, ki je danes eden najlepših prostorov v rimskih bazilikah. Pokopan je v podzemlju bazilike sv. Petra (Grotte Va-ticane) poleg Pija X. Že ko je živel, so v Rimu pravili, da je svetnik. Sedaj tipajmo, da mu bo sv. Cerkev tudi uradno priznala ta naziv, tako da bomo lahko skupno častili dva svetnika, Pija X. in njegovega najzvestejšega pomočnika Rafaela Merry del Vala.
Pred nekaj dnevi so mi poslali list »Akademik«, ki poroča o instrumentalizmu v ameriški vzgoji sledeče: »Več kot polovica ameriških univerz je izpovedala za svojo vodilno vzgojno filozofijo John Dewey-jev instrumentalizem. Skoraj vsak vzgojitelj v deželi je vsaj do neke mere (v tem ali onem oziru) pod vplivom instrumentali-zma«, trdi profesor \Vight v svoji »Zgodovini moderne filozofije«. Edino stoodstotno varno zatočišče pred instrumentalizmom se zde katoliške univerze.
Instrumentalizem nastopa silno pretkano, največkrat pod krinko »znanosti«, »objektivnosti« ali »naprednosti«. Podoben je hipnotizerju, ki je skril svoj topi, odbijajoči obraz pod sprejemljivo in vabljivo krinko. Končno pravi pisec: Naj v zvezi s tako močnim in vplivnim instrumentalizmom navedemo nekaj neizpodbitnih dejstev, ki bodo morda pripomogla k večji previdnosti dijakov na eni strani in k večji načrtnosti in aktivnosti med slovenskimi prijatelji mladine, rodoljubi in odgovornimi krogi na drugi:
1. Instrumentalizem je. ateističen. Bog za instrumentalista ni aktualno, realno najpopolnejše Bitje, ampak le pojem človekove domišljije, sestavljen iz relativnih in idealnih vrednot.
2. Instrumentalizem sloni na popolnem materializmu. Vse je le materija ali proizvod materije. Zato podpira teorijo biološke evolucije in ne priznava bistvene razlike med živaljo in človekom. Človek je brez duše, le bolje razvita (ali za nekatere: degenerirana) žival. Razum je (kot pri Marxu) le izraz popolneje razvite materije. Zapostavljenje vsega duhovnega nn
Darovi za Katoliški dom
Družina Koshuta, Gorica; Ussai Robert, Gorica; Mikuluž Gabrijela, Gorica; Čč. ss., Žabnice.............................  lir	20.000.
Po 2.000 Ur:
Bratina Vincenc in Marija, Solk. polje; Vuga Ivan, .Dolina; K. J., Gorica; M. T., Gorica; B. D., Gorica (za februar in marec)............................... lir	10.000.—
Po 1000 lir:
P. I., Gorica; M. L.,	Gorica;	V.	T., Solk.
polje; M. F., Gorica, za febr. =	lir	4.000. —
Nabrano na Izseljen,	večeru	lir	3.470.—
Č. g. Anton Cuffolo - Laze,
Benečija..............................»	1.000.—
NOČEJO NASILNEGA PREGANJANJA
V preteklosti se je zgodilo, da so nekateri organi režima hoteli doseči tako odmrtje religije s silo, z administrativnimi ukrepi, s kaznimi in podobnim. To bo odslej prepovedano, ker so voditelji uvideli, da tako postopanje vodi do ravno nasprotnega učinka. Zato bodo za naprej bolj prebrisani. Člen 5 namreč določa: »Prepovedano je tudi kaznivo oviranje ali vznemirjanje verskih zborovanj, verskih obredov ali drugih verskih manifestacij.«	»Zaradi svojega verskega prepričanja ali ker pripadajo kaki veroizpovedi, državljani ne morejo biti prikrajšani v pravicah, ki jim pripadajo po zakonu« (čl. 7).
V tem oziru je torej režim napravil korak nazaj. V preteklosti vemo, da so bili učenci odpuščeni s šol, ker so obiskovali cerkev, in učitelji ter profesorji odslovljeni iz službe iz istega vzroka. Po novem bo kaj takega prepovedano. Zakaj?
Kardelj razlaga: »Namen našega boja proti političnemu zlorabljanju verskih čustev ni kakšno uničenje cerkve ali vere, temveč mi moramo skušati dejansko zagotoviti verskim skupnostim neovirano opravljanje verskih poslov in običajev. Na drugi strani se pa moramo prav tako zoperstavljati tistim sektaškim pojmovanjem v naših vrstah, ki pogosto ovirajo pravilno postavljanje vprašanja. Gre za pojmovanja, da je vprašanje religije vprašanje vsakdanjega političnega boja ali celo nekakšnih administrativnih omejitev. To so kratkovidna pojmovanja ljudi, ki se niso ničesar naučili niti iz zgodovine niti iz marksizma.«
Ne bodo torej popustili od dosedanjih namenov, uničiti vero v ljudeh, temveč bodo le popustili od dosedanjih grobih načinov boja zoper njo. Slediti hočejo povsem navodilom Stalina, ki je na osmem
eni strani in individualni ali družbeni egoizem na drugi strani sta naravni izraz instrumentalistične filozofije v praksi. I® istega vzroka sledi — kakor pri komunizmu — isti efekt - popolna mehanizacija človeka, človek žival, človek robot, eloiek kolesce.
3. Instrumentalizem sloni na relativizmu. Ne zanika absolutnega bitja, Boga, ampak vsako absolutnost. Ne priznava nobene absolutne vrednote (nič samo po sebi dobrega ali slabega) in zato nobene lestvice vrednot. Smeši krepost. Zanika absolutnost kakršnegakoli cilja, vključno s končnim ciljem. Zanika neizpremenljivost načel. Pahne človeka ne le v brezvero, ampak v popolno razumsko neorientiranost in moralno brezsmotrnost.
4. Instrumentalizem sloni na utilitarizmu. Čeprav ne priznava absolutne veljave nobenemu merilu, vendar napravi koristnost za najzanesljivejši kriterij »priporočljivosti« in »resničnosti« idej in podvzetij. »Truth is an instrument of aetion — Resnica je orodje dela«, trdi instrumentalizem. Končni uspeh, merjen v koristi, »posveti« vsako sredstvo. Človekov ideal ni »homo sapiens« ali celo »religiosus« (razumni, modri človek, ki uravnava svoje življenje po lesti iei vrednot, n. pr. daje prednost postenju pred dobičkom ali popularnostjo), ampak »bomo effieiens« (uspešni, spretni človek, ki ni zasužnjen s tradicionalnimi pogledi, ampak izbira in uravnava vsa sredstva vedno tako, da ga vodijo' k uspehu, merjenem v koristi.
Kot najbolj koristno in zato najvišjo relativno vrednoto obožuje Deweyev instrumentalizem »demokracijo«, katero žal ne
Winkler Robert in Angela -
Gorica............................»	3.000.
Družina Ljubič - Gorica -	-	»	2.000. —
Delavec iz Gorice	(za febr.)	»	600.—
Po 5 dolarjev:
Društvo sv. Helene št. 193 KSKJ. Cleveland in Brats. Sloga št. 32, Ohio = lir 6.200. -Po 10 dolarjev:
Strlic Franc, Kapuskasing, Canada in Žgajnar Ivan, Canada ...	=	lir	12.400.—
Mary Kranjc, No. Chicago,
111., 6 dolarjev -	- - -	=	»	3.720.—
Po 5 dolarjev:
Dr. Ludvik Puš, New Jork; Štefan Marolt, Cleveland; Jennie	Schier,	Florida; Marv
Ciuco, Euclid.; Obljubek Mirko, Stevens, Canada; Lozje Alojz, Stevens, Canada; Janez Sever, Cleveland; Jože Špindler, Cleveland ..............................  lir	24.800.
izrednem kongresu Sovjetov sam osebno nastopil proti popravku 124. člena sovjetske ustave, s katerim se zagotavlja vsem državljanom svoboda izvrševanja verskih o-bredov. Razlog za tako postopanje je navedla Komsomolskaja pravda: »Niti zapiranje cerkva niti prepoved verskega pri-digovanja niso učinkovita sredstva v boju zoper vero.« Tito pa je dne 15. avgusta 1947 na Bledu izjavil: »Trdno smo prepričani, da se vera ne da odpraviti z zakonom.« — Boj zoper vero torej ostane, le taktika bo postala bolj »kulturna«.
*
Iz teh razmišljanj je jasno tudi, kako moramo razumeti Titove izjave angleškim parlamentarcem, da hoče vpeljati večjo versko svobodo v svoji državi. Ne gre za odpoved namenu, temveč kvečjemu le za omiljenje taktike v boju zoper religijo.
Isto moramo reči o govoricah, ki so jih prinesli tudi tostran meje, češ da je jugoslovanska vlada že zavrgla osnutek verskega zakona, o katerem smo mi govorili, in da hoče vpeljati novega, bolj širokogrudnega. Morda bo to res, toda končni namen jugoslovanskega komunizma ostane eden in isti: uničenje vsake religije, posebno še katoliške. Zato mora ostati tudi zadržanje katoliških vernikov eno in isto: obramba verskih resnic in pravic povsod, kjer jih komunizem gazi in tepta, brez popuščanja in brez kompromisov po navodilih in pod vodstvom Cerkve, dokler ne bodo tudi jugoslovanski preganjalci spoznali, da se zaman zaganjajo zoper skalo, ki je Kristus.
Daj Bog, da bi do tega spoznanja kmalu prišli!
100-letnica zagrebške nadškofije
Lani meseca decembra so praznovali Hrvati prvo stoletnico zagrebške nadškofije. V Zagrebu je bila ustanovljena škofija že okrog 1. 1094, v nadškofijo pa jo je dvignil šele papež Pij IX. dne 11. dec. 1852. Prvi nadškof je bil poznejši kardinal Haulik, po rodu madžarski Slovak.
Letos pa bodo v mesecu aprilu praznovali Hrvati 500-letnieo zavoda sv. Ilijeroni-ma v Rimu. Prvotno je bil ta zavod hospic in bolnica za hrvatske romarje. Pozneje so mu pridružili še zavod za duhovnike. Danes je pri sv. Hijeronimu hrvatska narodna cerkev v Rimu, s katero je združen tudi zavod za duhovnike.
Verska ura na radiu
V	nedeljo, 29. marca bo pri oddaji: Vera in naš čas govoril dr. Lojze Škerl o temi »Veliki teden«. Oddaja traja od 930 do
945.
pojmuje v Jeffersonovem, krščanskem smislu (kot osnovano na spoštovanju svetosti Človekove osebe in iz nje izvirajočih neod-vzetnih pravic), ampak j° definira kot »socialno kontrolo ekonomskih pogojev«.
Vidimo, da je instrumentalizem filozofsko, a tudi v svojih nujnih praktičnih posledicah, zelo blizu komunizma. V resni-ei, njegov začetnik Dewey, ki sicer »po naravi sami sovraži vsako nasilje, si je redno dopisoval s sovjetskimi pedagogi in v rdeči Mehiki je prav on »reorganiziral« šolstvo. Po ameriški okupaciji Japonske je imel več predavanj tudi tam. Tako vidi večina ameriških vzgojiteljev v Deweyu najbolj izrazitega in pomembnega ameriškega filozofa in vzgojitelja svetovnega slovesa, katerega vzgojna filozofija je najbolj »praktična« in zato najboljša. Kam instrumentalizem v resnici in nujno vodi, večina Amerikancev (in žal tudi Slovencev) še ni spoznala.«	A.	Merkun
Iz življenja Cerkve
Dijaško vprašanje v ZDA
,.Zloraba verskih čustev" v nauku Edvarda Kardelja
(Nadaljevanje s 1. strani)
Leto V. - štev. 13
KATOLIŠKI GLAS
Stran 3.
Iz življenja naših izseljencev in beguncev
Študij socialnega vprašanja med slovenskimi izseljenci v Argentini
Veselje do proučevanja socialnega vprašanja 90 slovenski izseljenci brez dvoma prinesli iz domovine. Saj vemo, da so se zlasti v zadnjem desetletju pred drugo svetovno vojno širom slovenske zemlje vršili nešte-vilni socialni tečaji in predavanja. Na njih je zlasti delavska mladina izpopolnjevala svoje znanje o sodobnih družabnih problemih. Tečaji sicer niso bili vsi najboljše pripravljeni in često se je grešilo tudi s tem, da smo na njih predelavali pretežno nasprotnikove (liberalno-gospo-darske in marksistične) nauke in se pripravljali za boj proti njim, medtem ko svojega lastnega nauka, socialnega učenja Cerkve, nismo dovolj poznali. Toda kljub tem pomanjkljivostim je iz teh tečajev zrastla generacija, ki je resno hotela gospodarsko in socialno življenje v Sloveniji urejevati v duhu krščanske pravičnosti in ljubezni.
Po vojni so se ostanki rodu, ki je s toliko požrtvovalnostjo pripravljal družabne reforme, razkropili širom sveta. V pretežni večini in v sreu Slovenije je zagospodoval red državnega kapitalizma, red krvi in sovraštva, krivic in suženjstva. To dejstvo je poleg veselja do nadaljnega študija narekovalo krščansko socialnim delavcev v izseljenstvu, da so znova krepko pograbili za delo. Že v prvih letih evropskega begunstva so se po skoraj vseh taboriščih v Avstriji in Italiji, kjer so bili nastanjeni Slovenci, ustanovili socialni tečaji. Novo poznanje velikega svobodnega sveta je za-dobilo svoj odraz tudi v teh tečajih. Načrtno se je začel proučevati najprej krščanski socialni nauk in šele po njegovem temeljitem poznanju tudi mnenja nasprotnikov. Velik korak naprej je bil storjen potem, ko se je večina beguncev preselila čez morje s tem, da se je v Argentini ustanovila organizacija »Družabna pravda«, ki je v svoje vrste povabila tako delavce, kakor podjetnike in tako, vsaj simbolično, nakazala, da razredni boj mora prenehati. Študiranje socialnega vprašanja je v tem razdobju, zlasti med izseljenci v Argentini, zadobilo zelo velik obseg.
Slovenski katoliški shod, ki se je lansko leto vršil v Argentini, je socialnemu vprašanju posvetil posebno pozornost. Pole" drugih dalekosežnih sklepov socialnega in gospodarskega značaja je shod pozval vse slovenske izseljence po vsem svetu, da začno ustanavljati študijske krožke in tečaje tudi izven Argentine. »Slovenski katoliški kulturni svet«, ustanova, ki ima na skrbi izvajanje resolucij shoda, je smatrala za najbolj primerno, da vodstvo in ustanavljanje socialnih študijskih krožkov med izseljenci da v roke »Državni pravdi«, ki ima na tem področju že premnogo izkušn,-. Dvema stalnima socialnima krožkoma, ki sta dotlej obstajala v Buenos Airesu, sta se v sorazmerno kratkem času priključila še dva nova, tako da trenutno v samem glavnem mestu Argentine in njegovih predmestjih obstajajo kar 1 taki krožki, odnosno tečaji. Tudi Sloveni i v drugih argentinskih mestih niso bole1' zaostati, temveč so že par mesecev po katoliškem shodu ustanovili najprej krože1. v Mar del Plata (kiasnem letoviškem metil ob APantskem oceanu), nato pa |c v Memlozi (glavnem mestu istoimenske pokrajine). Razpolagamo s poročili, ki pravijo! da ge tc£aji pri. pravljajo v še nadaljnjih argentinskih mestih.
WILHELM HONERMANN:	10
©če ‘-Damljem
Kovač je kmetu krepko stisnil roko.
Čez nekaj časa sta stala Jožef in Marija, ki jima je v dvorani postalo prevroče, pred stojnico z vabljivimi slaščicami. Jožef je kupil veliko srce iz lecta, ki je viselo na rdečem traku in na katerem je bilo na-napisano: »Iz ljubezni!« Smeje se je fant srce obesil dekletu okrog vratu.
Marija pa se je branila in rekla:
»Oh, če bi s tem prišla domov! Mati bi ga vrgla skozi okno. Jaz sem vendar še
°trok.« S temi besedami je fantu vrnila ?ree.
jns* naj počnem z njim?« je Jožef ža-
vprašal. Tedaj pa je slučajno prišla
mimo Tcr„„ Ir-	,	,	•
re*a Kistemackers, ki je samo
mimogrede hotela pogledati v pregrešni Babel na sejmišču.
»Glej, Tereza! To je zate!« jc zaklical
Jožef in ji snieje se stisnil v roke leetovo »rce.
*Zame?« je zmedena vprašala dekle. Na-
Pa tudi poziv slovenskim izseljencem drugod po svetu ni ostal brez odmeva. Najprej se je ustanovil študijski krožek v Nevv Yorku, katerega člani so zlasti slovenski predstavniki v »Srednje-evropski federaciji krščanskih delavskih strokovnih zvez«. Ti so dali pobudo za ustanavljanje sličnih krožkov tudi predstavnikom drugih narodnosti, ki so včlanjene v to internacionalo, zlasti Cehom, Slovakom, Poljakom, Madžarom in Litvaneem. Zadevno delo med drugimi narodnostmi je sicer še' v skromnih začetkih, toda že kaže, da brez uspeha ne bo ostalo. Tako je sklep slovenskega katoliškega shoda dejansko presegel slovenski okvir in pričel nuditi koristi tudi drugim narodnostim. Tudi slovenski akademiki v Španiji, ki na socialnem področju zelo veliko delajo že ves čas begunstva, so pričeli razmišljati, kako bi svoje delo prilagodili sklepom katoliškega shoda. Daljne ali bližnje priprave za ustanovitev nadaljnjih krožkov in tečajev pa se vrše v Kanadi, Clevelandu, Angliji, Rimu, Avstriji in celo v Avstraliji.
Slovenski izseljenci na ta način, z resnim socialnim študijem, jasno dokazujejo, da se zavedajo velikega časa, v katerem nas rod živi. Bog daj. da bi njih težko in s tolikimi žrtvami prepojeno delo doseglo svoj popoln uspeh!
S KOROŠKEGA
Položaj po volitvah
Volitve so v Avstriji in na Koroškem mimo že več kot mesec dni. ali vendar se niti na Dunaju niti v Celovcu politično življenje še ni uredilo. Stranke se namreč ne morejo zediniti pri sestavi nove vlade. Volitve so v državi dale skoro enako glasov socialistom in avstrijski ljudski stranki, dočim so neodvisni ostali kot tretja najmočnejša stranka. Socialisti so računali, da bo po volitvah ostalo kot prej in da bodo sestavili novo vlado skupaj z ljudsko stranko, samo da bodo oni pri tem še močnejši kot so bili prej. Avstrijska ljudska stranka je pa ubrala na drugo pot: od socialistov zahteva, naj se vlada sestavi iz vseh treh najmočnejših strank, torej tudi iz neodvisnih. S tem bi moč socialistov v novi vladi bila precej manjša. Socialisti na tak predlog nočejo pristati in zato se že več tednov brez uspeha vlačijo pogajanja za sestavo nove vlade.
Skoro isti položaj imamo na Koroškem. Tu so socialisti dobili 18° o vseh glasov in polovico poslanskih mest. Toda v deželni vladi bi radi imeli absolutno besedo in absolutno večino. Zato so se tudi v Celovcu razbila prva pogajanja za sestavo deželne vlade.
POLEMIKA O OBISKU CIRILMETODARJEV
Na slovenski strani, kjer ni bil izvoljen noben kandidat, pregledujejo račune o poteku volilne borbe. Posebno poglavje je nastop duhovnikov cirilmetodarjev. »Naš tednik« je v tem oziru prinesel pojasnilo celovške kurije, iz katerega je razvidno, da slovenski politiki niso prav nič vplivali na škofa pri nastopu zoper omenjene duhovnike ob njihovi turneji po Koroškem. To je škof napravil na svojo odgovornost. Zato je čista laž tudi pisanje zadnje »Soče«, da
to je skrivaj prečitala obe besedici in tesno ji je postalo pri srcu. Ti dve besedi sta jo pretresli. Doma je v svoji izbi, med mnogimi vzdihi, pojedla srce.
Marija se je medtem izgubila v gneči m Jožef se je vrnil v šotor. Tam pa niso plesali.
Učitelj je bil sredi govora:
»Flamci! Danes ste na sejmišču videli lutkovo igro in v tej igri bije flamsko srce. \ idcli ste igro o zakopanem zakladu, ki ga je treba dvigniti, ako hoče zgubljena du.^a najti pokoj.
Manici! Tudi v Flamski je zakopan zaklad, zlati lonec, to je naša ljuba, pristna flamska narodnost, nase flamske šege, naša govorica, naše pesmi, naše flamsko srce. Duša našega naroda, duša naše svete Flamr ske mora umreti, ako ne dvignemo tega zaklada.
Vi, mladi Flamci! Dvignite sveti zaklad! Napravite iz svojega doma svetišče, v katerem ga boste ohranili, čuvajte dobre, pristne flamske šege in dostojnost in ohranite jo kot doto svojih staršev. Bodite flamski levi, ki varujejo sveti zaklad nase narodnosti.
so nekomunistični Slovenci pregovorili celovški ordinariat za nastop zoper cirilme-todarje. Po našem mnenju bi bilo čudno to, če bi škof takrat ne nastopil, in ne to, da je nastopil. Saj je v resnici edinstven primer, da je 21 duhovnikov na nedeljo zapustilo svoje fare in se podalo v inozemstvo na pevsko turnejo na povabilo koroške frontaške Pevske zveze. Če bi ti duhovniki imeli v sebi le malo več čuta za duhovniško čast, bi se nikoli ne podali na tako pot.
IZ SLOVENIJE
Dne 10. marca so prispela na beograjsko letališče Batajnica prva ameriška reakcijska letala, katera so Združene države poslale Jugoslaviji v okviru vojaške pomoči.
Socialistična uredba življenja prinaša s sabo tudi vedno nove besede, ki so včasih res svojevrstne skovanke. Tako so n. pr. na ljubljanskih mesnicah izobesili table z napisi »Mesoizdelki«, prodajali pa so klobase.
V	Sloveniji so odgodili volitve, ki bi se morale vršiti že prihodnji mesec maj. Prav
Kmetijstvo in čebele
Od čebele nekateri vedo le to, da se je je treba bati, ker piči; drugi vedo, da nam daja med in vosek. Redki pa so, ki bi vedeli, kaj čebela pomeni za kmetijstvo. Njeno delo je čudovito in razsežno.
Čebelar je pravzaprav le sluga te kraljice kmetijstva. Saj čebelar dobi samo to, kar čebelam ostane, to pa so komaj drobtinice njih bogato obložene mize. Saj sme vzeti čebelar samo tisti med, ki je za čebele odvišen. Med pa je kralj hranil po svojih redilnih in zdravilnih lastnostih.
Delo čebel je čudovito in razsežno! Brez sodelovanja te male žuželke, bi bila zaman gnojenje in nega sadnega drevja, ves denar bi bil vržen proč. Izgleda, da je čebela ustvarjena za to, da s svojim poletom od cveta do cveta prenaša- cvetni prah, katerega izpusti v cvetni kelih, v cvetno čašico in neka tajna sila potem povzroči razvoj in debelenje plodov.
Dela čebel j>a druge žuželke ne morejo nadomestiti. Dočim druge žuželke nabirajo nektar istočasno z več sort rastlin in torej prenašajo cvetni prah od hruškovega cveta na cvet od trnja, prah z resja na jabolčni cvet, itd. ravna čebela drugače: kot da bi vedela, da je potreben za hruškov cvet le cvetni prah drugega hruškovega cveta, za jabolčni samo iz jabolčnega, bo obiskovala cvete iste sadne vrste od samega začetka pa do konca cvetenja, oziroma dokler na dotičnih cvetih kaj nabere.
Torej brez sodelovanja čebel ni sadu. Zato pa so čebele koristne živalice, dobrodelne in nujno potrebne .žuželke. Reja čebel mora biti zato zavarovana.
*
Kaj sledi iz tega? Da ne smemo škropiti sadnega drevja med cvetenjem, da ne zamorimo čebel. Zavedati se moramo nadalje, da s škropljenjem med cvetenjem ne dosežemo nobenega uspeha in da mečemo denar proč. Škropi s strupenimi škropivi pred in po cvetenju, a ne med tem!
*
Čebela pa ni koristna samo za sadjarstvo, temveč tudi za krmske in povrtne rastline, posebno če hočemo od njih dobiti seme.
Vi, mladi Flamci! Vselej in na vekomaj:
Flamska Levu!’«
Viharni vrisk je pretresel šotor.
»Flamska Levu!« kričali mladi fantje in skakali s svojih klopi.
Muzikantje pa so nastavili, godala in zadonela je stara flamska pesem:
»Zij zullen hem met temnen,
Den fieren Vlaamsehen Leeuw!
Ne bodo ukrotili ponosnega Leva flamskega!«
Z dvignjenimi in stisnjenimi pestmi in žarečih oči so peli zadnjo kitico:
»iSe bodo ga ukroti i do Flamca zadnjega, dokler ima lev kremplje, dokler zobe ima!«
EROIKA
Bila je zima.
Zemlja je bila bela in tiha. Led je napravil močan most čez l)ylo. Z volovjo vprego so lahko vozili čez reko. Tiho je bilo tudi v stari kmečki izbi, v kateri je Jožef de Veuster molče sedel nasproti svojemu očetu pri veliki hrastovi mizi. Samo ura je tiktakala in na ognjišču so praske-
tako so odložili državne volitve v zvezno skupščino. Pravijo, da so to naredili zato, ker morajo nove zakonske načrte bolj preštudirati.
Za prihodnjo letno sezono pričakujejo v Sloveniji zelo veliko število gostov. Računajo, da jih pride do 200 tisoč. Zato so oblasti zelo zaskrbljene zaradi gostinskih obratov, ki so še vedno zelo zanemarjeni. Vsepovsod je premalo postelj, premalo iz-vežbanega osebja in sploh premalo vsega onega komforta, ki ga tuji gost ne more pogrešati. Tudi tu se pozna, da je bil dosedanji enostranski razvoj narodnega gospodarstva v veliko kvar. Avstrijci so v tem oziru neprimerno na boljšem kot v Sloveniji. Ljubljanski dnevnik je zapisal, da so v gostinstvu zopet zaostali za Avstrijci za nekaj desetletij.
Od 23. marca dalje so v Jugoslaviji zvišali ceno kruhu in moki. Nove cene so za 10 din pri kilogramu višje od prejšnjih. Podražitev moke in kruha utemeljujejo s tem, da je »treba premagati težave, s katerimi se jugoslovansko gospodarstvo bori pri zagotovitvi prehrane« (Ljubi, dnevnik).
V	zadnjem času so podražali tudi časopisni papir, in sicer od 6 na 10 din.
Črvivost češenj
povzroča češnjeva muha (rhagoletis eerasi), ki prezimuje v zemlji, navadno pod češnjevimi drevesi, seveda ne v obliki muhe temveč bube. Iz te izleze odrastla muha. Pri nas se pojavijo prve muhe okoli 10. maja. Le redke kakšen dan prej. Največ se jih pojavi med 18. in 22. majem. Po 22. maju se pojavijo zelo redke nove muhe vse do 15. junija. Po tem datumu navadno ni več novih muh. — Torej začnejo polagati jajčka približno 10. maja in nadaljujejo skozi celi maj in tudi junij.
Če bi torej hoteli zatreti češnjevo muho, bi morali: najprej prekopati pod češnjevimi drevesi in raztrositi tam apnenega dušika (calciocianamide), ki bi s svojo jedkostjo opekel in s tem uničil črve in bube ter tudi komaj zlezle odrastle muhe; potem pa še škropiti drevesa s primernimi škropivi. Škropiti bi morali začeti najpozneje 10. maja, potem pa vsaki teden do pobranja vsega pridelka. Kot škropivo se je izkazalo kot najboljše DDT v obliki »gesarola« s 50% DDT.
Ne pomaga, da eden škropi, sosed pa ne, ker muha je muha in leti tudi na sosedovo. Borba proti češnjevi muhi bi morala biti obvezna in dokler to ne bo, ne more biti delo posameznika kronano s popolnim uspehom. Do cilja vodi samo organizirana borba.
Piškavost kostanjev
je zelo razširjena. Če bi jo hoteli odpraviti, bi morali:
1. pobrati v jeseni vse kostanje in ne pustiti na tleh niti enega;
2. raztrositi po tleh pod kostanji na vsak m- po 10 gramov DDT in to čim so kostanji dozoreli;
3. julija meseca poškropiti drevesa z »gesarolom« s 500 o DDT proti odrastlim škodljivcem:
4. razkužiti plod — kostanje. To lahko storimo ali s toplim zrakom ali s toplo vodo, in sicer skozi 1 uro pri toploti nad
55° C.
Tudi iz rečenega je razvidno, da vodi do cilja le borba, ki jo organizira skupnost zainteresiranih.
tala polena.
»Oče!« je dejal Jožef po dolgem molku. »Tega, kar zahtevaš od mene, ne morem storiti. Ne morem iti v valonsko šolo. Jaz sem Flamec!«
Toda kmet je z odločnim glasom rekel:
»Pojdeš! Jaz hočem tako!«
Fantu se je obraz stemnil. Stisnil je pesti. Brez besed je strmel v plapolajoči ogenj.
Na ognjišču je gorel flamski gozd. Ali ne bo tudi njegovo srce prav tako gorelo in zgorelo v tujini, v šoli, v kateri pod kaznijo ne smejo rabiti nobene flamske besede? Kmetski fant naj bi sedel med olikanimi francoskimi gospodiči in pustil, da bi ga zaničevali, ker mu francoske beseue ne teko gladko z jezika.
Temna kljubovalnost je rasla v mladem Flamcu.
»Ne morem, oče!« je stokal.
»Jaz hočem!« je rekel kmet trdo.
Jožef je vstal in stopil k oknu. Zunaj so ležala zasnežena polja. Kmalu bo prišla pomlad in v naravi se bo spet zbudilo novo življenje. Takrat ne bo več zasajal v zemljo svetlega, ostrega pluga. Sedel bo nekje
Poklicna zaposlenost prebivalstva v Italiji
Po zadnjem ljudskem štetju iz 1. 1951 je v Italiji aktivno zaposlenih 19.490.000 oseb napram 18,341.000 v 1. 1931. V tem razdobju zaznamuje poklicna zaposlenost naslednje odstotke:
1931	1951
kmetijstvo, lov in ribolov 51	41.3
industrija, promet	31.2	36.1
trgovina, denarstvo	7.7	10.4
uprava in drugo	10.1	12.2
100 100 Te številke nam pravijo, da je pred 20 leti več kot polovica prebivalstva živela od kmetijstva, danes pa komaj 2 osebi od 5. Ljudsko štetje je tudi ugotovilo padee prebivalstva v večini kmečkih občin in nesorazmerno hitri porast v mestih, kjer pa tudi rožice ne eveto in kjer večina beguncev s kmetij povečuje število brezposelnih.
Pritisk na trge z južnim sadjem
Kriza je tudi z južnim sadjem.
Do pred par desetletji nista imeli italijanska in španska proizvodnja pomaranč in limonov skoraj nobene konkurence na evropskih trgih. Danes pa je vse drugače. Pridelovanje južnega sadja se je razširilo v Severni in v Južni Afriki, v Palestini, posebno pa v Ameriki (ZDA). ZDA so največji potrošnik na svetu, a danes tudi največji proizvajalec. Lansko leto so pridelali nad 70 milijonov q južnega sadja, s katerim so zadostili vsem notranjim povpraševanjem, mnogo so pa pokrmili prašičem, s precejšnjimi količinami pa pritiskajo tudi na evropske trge. Ker hočeta tudi Španija in Južna Afrika prodati svoje blago in ga zato ponujata po nizkih cenah, imajo italijanski trgovci z južnim sadjem zelo težke čase, še bo1' pa proizvajalci tega sadja.
294 milijard za tobak
je bilo lansko leto izdanih v Italiji. Ta svota pa je bila izdana samo v korist monopola. Če bi mogli izračunati, koliko je bilo izdanega za vtihotapljene cigarete, bi ugotovili še znatno višjo svoto.
V celoti je bilo porabljenih 390.000 q tobaka in od teh 309.000 q samih cigaret, za 258 milijard. — Za tobak je potrošil v srednjem vsak državljan 6.285 lir. Italijanski tobak je drag, pravijo tudi, ds je zelo slab, a potrošnja raste iz leta v leto.
Problemi svilogojstva
V Evropi proizvaja največ svilodov Italija, a zelo občuti japonsko konkurenco. Eden vzrokov, da Japonci lahko konkurirajo, tiči v tem, da zadostuje 7 kg tamkajšnjih svežih svilodov za 1 kg surove svile, dočim je za isto količino surove svile potrebnih 10 kg svilodov, kot se dobijo iz tukajšnjega semena. Torej je v tem oziru potrebna sprememba in zaenkrat so uvozili iz Japonske v Italijo 600 onč semena.
Kljub japonski konkurenci pa so izgledi za italijanske svilorejce boljši kot lani. Dočim je veljala 1. 1950 srednja cena 500 lir za kg svežih svilodov, se predvideva za 1. 1953 višjo ceno, in sicer za 50 do 100 lir pri kg. Ti izgledi slonijo na dejstvu, da se je v zadnjih 6 mesecih cena surove svile zvišala od 6.000 na 8.000 lir.
Bolniško zavarovanje kmetov
je bilo uzakonjeno od poslanske zbornice. Zakon je sedaj predložen senatu. Zakon predvideva, da bodo stroške v glavnem krili kmetovalci sami, za kritje primanjkljaja pa se zviša cena sladkorja za 6 lir.
v tesni podstrešnici in si vtepal v glavo francosko slovnico. Tedaj ne bo več vdihaval vonja svežih polj. Zatohli sobni zrak mu bo dušil srce.
»Ne, ne, ne! Jaz spadam tu. Jaz sem Flamec! Jaz sem kmet!«
»Fant!« je rekel krnet resno. »Od hiše bi te zapodil, ako bi kdaj pozabil, da si Flamec. Ne priznal bi te več za svojega sina, ako bi hotel zatajiti kri svojih de-dov. Toda povedal sem ti svojo voljo. Pri tem ostane. Tako mora biti!«
Nemo, s povešeno glavo, je Jožef šel iz izbe. Tekel je ven v ledeuo mrzli zimski dan. Srdito je žvižgal predse pesem:
»Ne bodo ga ukrotili do Flamca zadnjega, dokler ima lev kremplje, dokler zobe ima!«
Nehote je krenil na pot, ki drži v Werchtcrn. Učitelj mora svetovati. V Kem-penu ni boljšega Flamca,
Ko pa je Jožef stopil v učiteljevo sobo, mu je nasproti zadonela godba. Učitelj je sedel pri klavirju in igral. Njegov obraz je bil resen in kakor ožarjen od notranje luči. Jožef si ni upal ziniti nobene be-
G OISIPIO DIAIRISTIVIO
Z GORI
Pevma
Na sejmi dan sv. Hilarija je naš cerkveni pevski zbor priredil večer v spomin 90-let-niku, našemu velezaslužnemu in svetovno znanemu možu msgr. Trinku. Slišali smo lepo petje, z občutkom podane Trinkove pesmi in zelo zanimivo predavanje g. dr. Bitežnika, o delu in pomenu slavljenca.
Številni poslušalci so sledili predavatelju z vidnim zanimanjem in so se vračali domov zadovoljni in polni lepih sklepov. Sedaj vemo tudi mi, kdo je bil mož, o katerem se je zadnji čas toliko govorilo. Zato smo g. doktorju zelo hvaležni in bi ga radi še večkrat poslušali. Pevskemu zboru čestitamo, da se je opogumil in nam je priredil ta lepi večer. Škoda, da ni mogel, zaradi ozkega prostora, razposlati več vabil. Upajmo, da bo za prvim uspelim poizkusom sledilo nadaljevanje.
Sovodnje
Kot pripravo na praznik sv. Jožefa smo imeli tridnevnieo s stanovskimi govori. Tridnevnico je vodil preč. g. Kretič. Z zanimanjem smo ga poslušali in tudi sledili njegovim nasvetom, saj je na praznik veliko ljudi prejelo velikonočno sveto obhajilo. — Sv. Jožef je pa gotovo pogrešal vse tiste svoje častilce, ki so nekoč prihajali iz Mirna in Vrtojbe. — Če ne bi bilo v neposredni bližini naše fare plesa, bi res vse lepo izteklo. Žal niso sodelovali moški člani cerkvenega zbora; pustili so tako le dekletom čast, da s slovensko pesmijo slavijo Boga in njegove svetnike. Upamo, da se bodo tudi oni poboljšali.
20. marec v Gorici
Prenapeti italijanski dijaki so hoteli tudi letos od obletnici tristranske izjave prirediti svojo običajno manifestacijo. Dne 20. marca jim ni uspela, zato so jo pa iskušali izvesti v soboto 21. marca. Zbralo se je precejšnje število srednješolcev, ki so hodili od šole do šole in pozivali dijake, naj zapustijo pouk. S seboj so imeli tudi na avtu pritrjen zvočnik, s pomočjo katerega so oddajali patriotične pesmi in poudarjali upravičenost vrnitve Trsta in Istre pod Italijo. Zbrali so se pred Verdijevim gledališčem, kjer pa jim sreča ni bila mila, ker jih je policija razgnala. Le mali skupini je dovolila, da so na vrtu padlih položili venec ob vznožju porušenega spomenika.
Prijava dohodkov
Dne 31. marca poteče rok za prijavo dohodkov po zakonu Vanoni. Zamudnikom bodo naložili precejšnje denarne kazni.
O	tem smo pisali v zadnji številki. Danes spominjamo samo, naj obvezanci ne zamudijo roka.
Seja goriškega občinskega sveta
Na zadnji seji občinskega sveta so razpravljali tudi o sporu, ki je nastal med ustanovo Ente Tre Venezie in slovenskimi najemniki v Pevmi, zaradi odpovedi dose-
Hložje in fantje!
Na oljčno nedeljo bo za vas skupno velikonočno sv. obhajilo v cerkvi sv. Ivana pri sv. maši ob 8. uri. Na soboto zvečer bo prilika za sv. spoved istotam od 6. ure naprej. — V nedeljo bo med sv. mašo tudi petje Kimovčevega Pasijona. — Pridite in ne zamudite lepe prilike, da opravite svojo velikonočno dolžnost!
sedice. Tiho je sedel na stol poleg vrat.
Ljubi Bog! Kakšna godba!«
Bilo je, kakor bi velikanska roka udarjala na zemeljske skale, da, na nebesni svod. To je bil vihar, ki je besnel ponoči prek pustiuje. Bila je nevihta, v kateri je govoril Bog.
Nekje so se odprla vrata in znašel se je pred gorečim morjem. Nekoč je Jožef že videl gozdni požar. Tukaj je bil spet tisti žareči gozd. Zublji so sikali proti nebu, ječe so se lomili hrasti in jelke v razplamteli žerjavici. Nastal je vihar in metal kvišku iskre in ogenj.
Toda nekje je iz gorečega morja naraščala moč, silen odpor, ki je iz vseh teh plamenov rasel, vedno više, do zvezd.
V	Jožefu se je prebudilo vse, kar je doživel pretečeno uro. Žerjavica, ki je tlela v njegovi duši, se je razživilii v plamen. V teh glasovih se mu je zdelo, da gori flamska zemlja. To je bilo njegovo lastno krvaveče sree. Neugnana trma mu je pognala kri v glavo. Vstal je, stisnil pesti in zakričal:
»Ne bodo ukrotili leva flamskega!«
Š K E G A
danjih najemniških pogodb. Župan Ber-nardis je najprej podal daljši pregled delovanja omenjene ustanove od 1. 1937 do danes. Poudaril je prednost te ustanove in koristi, ki .bi jih imela goriška občina s ponovno združitvijo celega posestva.
Določili so nadalje, da bo občina odstopila 3700 kv. metrov zemljišča na Rojcah. za zidavo cerkve, župnišča in oratorija za istrske begunce, ki imajo tam svoje naselje. Razpravljali so nadalje o novih cenah grobov na goriškem pokopališču. Določili so podporo 2 milijonov občinski glasbeni šoli in sto tisoč lir za pevski zbor stolne cerkve.
Ko so določili 12.000 lir štandreškemu organistu, je proti temu nastopil občinski
S TRŽA
Ukradena monštranca v Dolini
V	noči 20.-21. marca je bila ukradena v Dolini iz tabernaklja dragocena monštranca s sv. Rešnjim Telesom. Tatovi so vdrli v cerkev skozi zakristijo. Poleg monštran-ce, ki se hrani v cerkvi že dobrih dvajset let, so odnesli tudi mali relikvijarij, ki se daje v poljub vernikom pri darovanju. Sedaj vodijo oblasti obsežno preiskavo. Monštranca je bila izredno lepa, umetniška in starodavna. V Trstu imajo v umetnostnem muzeju zapisano, da je ta monštranca iz sedemnajstega stoletja, izvedenci pa trdijo, da je še mnogo starejša.
Po naročilu prevzvišenega gospoda škofa je bilo v Dolini na tiho nedeljo popoldne veliko javno zadoščenje sv. Rešnjemu Telesu. Zbralo se je veliko vernikov, ki so skupno z mnogimi duhovniki opravili dolgo in iskreno zadostilno pobožnost. Vse navzoče je pretresel govor gospoda dekana z Opčin, ki je iz življenja pokazal, kam pride mladina, ki je pod vplivom slabe brezbožniške službe.
Kdor bi karkoli vedel o ukradeni mon-štranci, naj nemudoma sporoči dolinskim duhovnikom.
Na cvetno nedeljo bodo članice Slov. Vineencijeve konference v Trstu ponu- , jale pri cerkvenih vratih med službo božjo za slovenske vernike BLAGOSLOVLJENE OLJKE. Prostovoljni prispevki bodo za reveže.
Opčine
Najprej imamo za naše bralce in prijatelje na Opčinah prijazno vabilo. Od cvetne nedelje namreč pa vse do velike srede zjutraj bo v naši cerkvi celodnevno če-ščenje svetega Rešnjega Telesa. Res, lepa priprava na velikonočne praznike, če bomo znali te dneve primerno izkoristiti tudi za prejem svetih zakramentov. Na obisk in h češčenju vabimo v našo cerkev tudi sosede in meščane.
Med vesele domače dogodke v tem mesecu moramo šteti proslavo »Dneva slovenske matere«, ki ga je priredila naša <olska mladina. Če se ne motimo, je to prva podobna proslava pri nas in želeti je, da bi se obnavljala vsako leto. Mati je nekaj tako velikega, da jo je prav počastiti tudi v javnosti. Šola pa se mora obenem zavedati, da za svoj visoki vzgojni namen nujno potrebuje sodelovanja staršev in zlasti matere. Zato je srečanje med učiteljstvom in starsi res razveseljivo znamenje. Otroci so nastopali po razredih in
Naglo se je učitelj obrnil. Niti opazil ni, kdaj je fant stopil v sobo.
»Jožef, ti si tukaj?«
»Gospod učitelj, kaj ste pravkar igrali i To ni bila več godba, bilo je čarodejstvo.«
»Bil je Van Beethoven, fant moj!«
»Ludvig van Beethoven? Je bil ta Flamec ?«
»Beethoven je bil Nemec. Toda njegov ded je bil Flamec, doma iz Antwerpna. Ta godba je srčni utrip našega naroda. To je veliki flamski odpor nasproti vsemu ponižanju in sili, ki nam jo delajo.
Da, veliki flamski odpor! Ne pa slepa, neupogljiva deška trma! Taka trma je svojeglavost, porojena iz slabosti. Kar pa živi v tej godbi, je moč, ki vodi krmilo; pesti, trdno stisnjene na prečki; pogled, uprt v nebo; moč, ki kljubuje viharju in valovom in hodi svojo pot kljub vsem nasiljem. Da, prijatelj, to je prava moška trma, porojena iz moči, ’ki zgrabi usodo za vrat,’ kakor se je izrazil Beethoven.«
»In od kod izhaja ta moč?« je vprašal Jožef de Veuster.
»Moč prihaja iz vere. In iz trpljenja! Vsaka prava moč se zato rodi ob vnožju
svetnik Pedroni. rekoč, da bi lahko tudi druge cerkve isto zahtevale. Župan ga je zavrnil, da je to že stoletni zakon, ki ga ni mogoče kar tako ovreči. Slovenski občinski svetnik je še poudaril, da je imela goriška občina od bivše štandreške občine vedno velike koristi, ter zato zasluži ta skromen prispevek.
Kdaj bodo priznali enakopravnost slovenskih šol ?
šesta komisija poslanske zbornice je k zakonu za izpitne komisije na srednjih šolah sprejela dodatek, da se pri določanju izpitnih korifisij slovenskim goriškim šolam priznavajo pravice, ki so jih imele nemške šole v bocenski provinci. Ker pa bosta morala ta predlog odobriti zbornica in senat in bo zaradi bližajočih se volitev parlament razpuščen, ni še mogoče ugotoviti, kdaj bo ta predlog prišel do veljave.
Š K E G A
vsak po svoje pozdravili mamice. Spored je obsegal kar 21 točk: deklamacije, pesmi, ritmične vaje in končno otroška igrica »Pravljica o sinički«, ki je žela največ uspeha. Ljudje so se vračali domov zadovoljni, z željo, da bi takih prireditev bilo še in še. — Vendar naj. se nam dovoli, kot objektivnim opazovalcem, postaviti organizatorjem prireditve nekaj jasnih vprašanj. Prvič: Vsi slovenski časopisi v Trstu in radio so prinašali primerna vabila na prireditev. Le »Katoliški glas« ne. Prav gotovo zato ne, ker ni bil naprošen. Čeprav se list ne tiska v Trstu (Gorica ni prav tako daleč), ima vendar na Tržaškem bralcev kol malokateri drugi slovenski list. Saj je samo na Opčinah skoraj 100 družin, ki ga stalno čitajo. Ali se torej res ne zdi primerno, da bi podobna vabila prinašal tudi katoliški list? Dragič: Nekatere mamice so se zaskrbljeno vpraševale: »Zakaj materinski dan v tako neposredni bližini praznika komunističnih žena? Ali ne ^bi bil bolj primeren čas, kakor drugod po slovenski navadi, okrog praznika Marijinega Oznanjenja (25. marca), ki je dan krščanskih mater?« Tretjič: Ali res ni na Opčinah druge dvorane za šolske prireditve kot je »Prosvetni dom«, ki je obenem sedež in dom komunistične partije in njenih satelitskih organizacij ? Ali morda mislimo s tem pokazati naši mladini pot do brezbožnega komunizma ?
Za zaključek naj povemo še to. da nas je pred kratkim za vedno zapustil cerkveni klučar Andrej Škrlavaj. Bil je zaveden krščanski mož, ki je polnih 22 let služil domači cerkvi. Bog ga je poplačal s tem. da se je na smrt lepo pripravil in pri polni zavesti prejel vse svete zakramente za umirajoče. Duhovniki in farani so se mu oddolžili tako, da so mu priredili veličasten pogreb.
Boršt
Na cvetno nedeljo 29. 3. ob 5 popoldne bomo vendar po dolgem času blagoslovili naše nove 3 zvonove.
V	teka 60 let smo že trikrat doživeli spremembo v našem zvoniku. Leta 1889 smo stare, neuglašene zvonove v skupni teži 7 q povečali na 27 q pri ljubljanski livarni Samassa. Toda v prvi svetovni vojni smo 1. 1916 zgubili 2 po pok. Avstriji. L. 1921 smo dobili vrnjene toda nikakor niso odgovarjali prejšnjim, saj je mali zvon kmalu počil — bil je slabo lit in vojni material. Med vojno le^a 1942 so nam fašisti pobrali veliki zvon in	nato
nam je počil še zadnji dobri zvon zaradi neumestnega pritrkovanja.
križa na Golgoti. Tam se je največje trpljenje spremenilo v moč, ki je rešila svet, v moč, ki je strla vrata groba in postala vstajenje. Poveličanje križa in vstajenje sta nesmrtna, večna snov velikega mojstra Beethovena. Rad bi ti zaigral umetnikovo »Veliko mašo«; potem ne bi spraševal, od kod izhaja najvišja inoč.«
Brez besede, s svetlimi očmi je Jožef gledal učitelja. Učitelj pa mu je videl v dno srca.
»Jožef, tudi ti boš v življenju še pribit na križ. Takrat boš moral pokazati, ako imaš moč za vstajenje, sveto velikonočno silo za novo življenje. Toda ne sme ti zagreniti srca nespametna otročja trma. Vem, kaj te teži. Vem, zakaj si prišel k meni. Oče te hoče poslati v kako francosko šolo in tvoje srce se temu upira. Toda to pot je to otročja trma. Ali se bojiš boja za domovino v tujini? Ali si prebojazljiv, da bi se uprl zasmehu valonskih fantičev? Ali misliš, da boš izgubil Flamsko iz svoje duše, ako nekaj let ne boš živel na domačih tleh? Ali je tvoj flamski ponos zgrajen na tako prhkem pesku?«
»Nehajte, gospod učitelj!« je zaklical
Temu perečemu nedostatku smo se župlja-ni skoraj enodušno uprli in z župnikom ob prilike vrnitve velikega zvona prelili še oba ostala čeprav nas to stane 400.000 lir. Novi zvonovi kažejo biti dobri in lepo uglašeni. Z velikim veseljem smo v soboto sprejeli nove zvonove. — Bog jim daj boljšo bodočnost!
Palutan odstopil
ANSA poroča^ da je 21. marca conski predsednik prof. Gino Palutan, podal generalu Wintertonu ostavko na svoj položaj s pismom, v katerem pravi, da ga je rimska vlada v znak priznanja za vestno opravljanje službe v svojstvu conskega predsednika imenovala za prefekta v eni izmed italijanskih provinc.
Kmalu bo osem let, odkar je ZVU postavila prof. Palutana za tako imenovanega conskega predsednika. Tržaški Slovenci ga bodo brez dvoma ohranili v »dobrem« spominu, saj je vneto nadaljeval z izvajanjem neukinjenih fašističnih zakonov. Prepovedal je rabo slovenskega jezika v -tirih popolnoma slovenskih občinah, višek pa je dosegel, ko je dal odstraniti slovenske napise v občini Devin-Nabrežina. Da so bili v Rimu z njegovo politiko nadvse zadovoljni, priča dejstvo, da ga je rimska vlada že pred dvema letoma imenovala za prefekta in je on protizakonito to funkcijo uporabljal ob blagohotnem dopuščanju ZVU. To je privedlo do londonskih sklepov in imenovanja rimskih funkcionarjev v tržaškem mestu. Z imenovanjem pravega prefekta Vitellija pa so začela baje Palu-tanu tla pod nogami postajati vroča. Tržačane zanima, koga bo general Winterton postavil sedaj za conskega predsednika. Upajmo, da bo nova izbira boljša.
Slov. Pasijon na Radiu Trst II
Na cvetno nedeljo se bere med sveto mašo Pasijon ali Kristusovo trpljenje. Kjer imajo to nedeljo slovesno sveto mašo, ga morajo celo peti — seveda v latinskem jeziku. Radio Trst II je doslej vedno prenašal latinski Pasijon od svetega Justa. Letos bo pa lepa sprememba. Slišali bomo peti slovenski Pasijon. Po Kimovčevi priredbi bo pel moški zbor Jadran odlomke, ki jih govori množica, vloge Kristusa, kronista in drugih oseb pa bo pelo nekaj duhovnikov. Kdor le more, naj na cvetno nedeljo ob deseti uri odpre radio.
Repentabor
V soboto 21. marca je odpotoval v Severno Ameriko preč. g. Avguštin Žele, ki je bil več let za župnika na Repentabru. V dobi svojega službovanja se mu je posrečilo zelo lepo urediti cerkev in župnišče. Cerkev čaka samo še na orgle, ki so že tudi naročene. Iz nekdanjih ruševin poleg cerkve je nastala lična dvorana. K cerkvi je sedaj speljana tudi voda. Gotovo mu gre vse priznanje, ker je svojemu nasledniku zapustil tako lepo urejeno hišo božjo in župnišče. Škoda, da ni hotel sam uživati sadove svojega truda.
Hvaležni smo mu za vse, kar je storil za repentabrsko župnijo in mu želimo veliko sreče v novih krajih.
Skedenj
V nedeljo 22. t. m. ob 5.30 popoldne smo pri nas blagoslovili novi veliki zvon, ki tehta 17,15 q. Blagoslov je opravil domači župnik msgr. Rovis ob asistenci 5 duhovnikov. Slovenski govor je imel msgr. Jakob Ukmar, v italijanščini pa msgr. Ma-russi. Blagoslovitev se je vršila obenem s sklepom 40-urnega češčenja Najsvetejšega. Udeležba pri češčenju, ki smo ga imeli prvič v naši fari, je bila ves čas pra\ zadovoljiva. Novi zvon bo prvič začel zvoniti pri vstajenju na Veliko noc.
Jožef začuden in obenem osramočen.
»Da, seveda!« je nadaljeval učitelj. »V tujini ti ne bo lahko. Domovina, polje leži v tvoji krvi in te bo klicalo. Viharna bodo ta leta. Počutil se boš, kakor bi pribijal na križ tvoje lastno telo. Toda pri tem ti bo rasla moč in velika, nepremagljiva velikonočna sila za krepko, čisto življenje. In potem, prijatelj, boš šele pravi Flamec.«
Ginjen je Jožef de Veuster prijel svojega nekdanjega učitelja za roke.
»še bom, kakor želi moj oče. Zdaj šele vem, kaj se pravi biti Flamec. Ni Flamec tisti, ki stoji na flamski zemlji, ampak kdor ima moč za življenje...«
»,.. In to je moč, ki prihaja iz krvi dedov, poganja iz tal domovine in iz vere v križ,« je dopolnil učitelj. »Velika moč, ki jo je uglasbil flamski poganjek Beet-
I	loven.«
Jožef mu je še zadnjikrat hotel seči v roko in se posloviti, a učitelj ga je zadržal.
»Jožef, govoril sem s tvojim očetom. Preden odideš v francosko šolo, moraš še enkrat v sebi občutiti poln utrip flamske
Smrt angleške kraljice - matere
\ noči od 24. na 25. marec je v Londonu umrla v starosti 85 let angleška kraljica mati Mary. Umrla je po kratki bolezni. Imela je 6 otrok, od teh so trije že umrli.
V	svojem življenju je doživela tri kronanja v svoji rodbini, in njena želja je bila, dočakati še četrto, in sicer ono njene vnukinje, sedanje kraljice Elizabete II. Ta želja se ji ni spolnila.
Angleški narod, ki je pokojno kraljico Mary zelo spoštoval in ljubil, je vest o njeni smrti žalostno presunila: Angležem je bila njena osebnost simbol narodnega značaja, bila jim je prava podoba plemenitega, vzvišenega, a vendar preprostega kraljevskega dostojanstva.
POZOR! Prihodnja številka Kat. glasa izide na 8 straneh in bo stala 40 lir. _______
LISTNICA UPRAVE
Te dni smo poslali račune vsem razpro-dajalcem našega lista. Ker je nas list odvisen le od točnega plačevanja, zato prosimo vse gg. razprodajalce za čimprejšnjo poravnavo. Še posebno opozarjamo tiste, ki nam dolgujejo še za preteklo leto 1952.
Uprava »Katoliškega glasa«
Radio Trst II.
Nedelja, 29. marca: 8.45 Kmetijska oddaja.
— 9.30 Vera in naš čas. — 11.30 Oddaja za najmlajše. — 12.15 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. —
15.00 Koncert zbora iz Boljunca. 16.00 Malo za šalo malo zares. — 17.00 Naša mladina pred mikrofonom. 18.00 Novice iz delavskega sveta. — 19.00 Iz filmskega sveta. — 21.30 Izbrana lirika. -— 22.00 Mozart: ČAROBNA PIŠČAL, 1. dejanje.
Ponedeljek, 30. 3.: 13.30 Kulturni obzornik. _	19.00 Mamica pripovdeuje. —
20.40 Koncert violinista Karla Sancina.
— 21.00 Književnost in umetnost. — 21.30 Mozart:	ČAROBNA	PIŠČAL	.	2.
dejanje.
Torek, 31. 3.: 13.00 Glasba po željah. —
19.00 Tehnika in gospodarstvo. —	20.30 Aktualnosti. — 21.00 Čitamo za vas.
22.00 Beethoven: Simfonija št. 4.
Sreda, 1. aprila: 13.30 Kulturni obzornik.
—- 18.15 Koncert baritonista Marjana Kosa. — 19.00 Zdravniški vedež. — 20.30 Šola in vzgoja. — 21.00 Koncert pianistke Damjane Bratuževe. — 21.30 Vokalni kvartet. — 22.00 Brahms: Simfonija št. 3. Četrtek, 2. 4.: 13.00 Pevski duet in harmonika. — 19.00 Slovenščina za Slovence.
20.40 Slovenski motivi. — 21.00 Radijski oder - Hofmanstahl: SALZBI RŠKI VELIKI ODER SVETA; nato Slavni
pevci.
Petek, 3. 4.: 13.00 Glasba po željah.
19.00 Kraji in ljudje. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. - 21.00 Mozart: Re-cpiiem. — 22.40 Chopin: Sonata št. 2.
Sobota, 4. 4.: 13.00 Glasba po željah. --19 00 Pogovor z ženo. — 20.00 Koncert moškega zbora iz Proseka-Kontovela.
21.00 Malo za šalo - malo zares. — 22.50 Večerni ples.
DAROVI
Za SLOVENSKO SIROTIŠČE
Uršič Marija, namesto cvetja na grob pok. g. Brajša 500. lir.
Srčna hvala!
Odgovorni urednik; Stanko Stanič Tiaka tiskarna Budin v Gorici
moči. Skupaj odpotujeva v Antwerpen.«
Jožef od prevelike sreče in začudenja ni zmogel nobene beesde vec. Stisnil je učitelju roko in planil ven, v bleščečo zimo. Učitelj pa je še nekaj časa gledal za fantom, opazoval nato svojo desnico in mr" mral:
»Moč pa ima fant. Taka moč! Zdaj niti sonate ne morem preigrati do konca.«
Bilo je nekaj dni kasneje.
Zemlja je bila še vedno bela. Pošta je vozila s sanmi namesto z vozom. Lahko in hitro sta učitelj in Jožef de Veuster potovala po zasneženi zemlji. V treh urah sta dospela v Mecheln, staro častitljivo mesto, ki je slovelo po svojih veličastnih cerkvah in starodavnih dvorcih nekdanjih močnih utrdb pristnega flamstva. Tu so vozniki izmenjali konje in po kratkem o-poldanskem oddihu sta učitelj in Jožef nadaljevala vožnjo. Vožnjo skozi zimski sneg, vožnjo skozi tišino, vožnjo po Flamski! Oba popotnika sta molčala, njune oči so pile lesk domovine in kar je pri takem potovanju čutilo srce, za to ni bilo besed.
(Nadaljevanje)