6. ŠTEVILKA delegatska tribuna VII LETO 9. JUNIJ 1981 GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Z Na podlagi 109. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sklicujem 6. skupno sejo zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, ki bo v sredo, dne 24. junija 1981 ob 16,30 uri v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1/1 in predlagam naslednji dnevni red: 1. Izvolitev verifikacijskih komisij in ugotovitev sklepčnosti 2. Predlog odloka o podelitvi domicila španskim borcem PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Matjan MOSKRIČ, s jr. X V Na podlagi 111. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sklicujem skupno zasedanje zborov skupščine občine (42. seja zbora združenega dela, 43. seja zbora krajevnih skupnosti in 42. seja družbenopolitičnega zbora), ki bo v sredo, 24. junija 1981 po skupni seji zborov skupščine občine v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Po(je, Ljubljana, Proletarska c. 1/1 in predlagam naslednji dnevni red: • 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnikov: — skupnega zasedanja zbora združenega dela (40. seja), zbora krajevnih skupnosti (41. seja) in družbenopolitičnega zbora (40 seja) z dne 28. maja 1981 — 41. seja zbora združenega dela z dne 28. mzya 1981 — 42. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 28. maja 1981 — 41. seje družbenopolitičnega zbora z dne 28. mqja 1981 3. Ocena izvajanja resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 4. Analiza akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje v letih 1979, 1980 5. Poročilo pravosodnih organov 6. Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin v letu 1979 in 1980 in osnutek družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin 7. Predlog družbenega dogovora o spomenikih revolucionarnega gibanja narodnoosvobodilne borbe in socialistične izgradnje na območju ljubljanskih občin 8 Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 9. Osnutek odloka o spremembi odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter občinskih upravnih organov in strokovnih službah 10. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljana zaradi določitve območja, ki se ureja z urbanističnim načrtom Dol - Dolsko ter premaknitev trase tranzitnega daljnovoda Beričevo - Brežice in predlog odloka o sprejetju urbanističnega načrta za območje Dol-Dolsko 11. Lovsko gospodarski načrt za LD Laze in LD Pugled za obdobje 1981-1985 12. Poročilo o delu komisije za odlikovanja za leto 1980 13. Predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev dela obveznosti SR Slovenije v letu 1981 ** plačilo prispevka kot kredit SR Črni gori. 14. Predlog sklepa o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol v občini Ljubljana Moste-Polje 15 Predlog sklepa o soglasju k statutom osnovnih šol v občini Ljubljana Moste-Polje 16 Kadrovske zadeve 17. Predlogi in vprašanja delegatov PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Matjan MOSKRIČ. S-f- GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OCENA IZVAJANJA RESOLUCIJE O DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POUE V LETU 1981 X______________________________J Na pdlagi 45. člena Statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. Uit SRS, it. 2/78) in 154. člena zakona o sistemu družbenem planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. Uit SRS, it. 1/80) daje Izvrini ivet v obravnavo nasledijo OCENO IZVAJANJA RESOLUCIJE O DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POUE V LETU 19811 I. IZVAJANJE OSNOVNIH USMERITEV IN NALOG 1. V resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 je izpostavljeno kot temeljna nalom vseh nosilcev planiranja dosledno uresničevanje politike stabilizacije. Gospodarska gibanja v prvih mesecih letošnjega leta kažejo, da se stabilizacijska prizadevanja OZD uveljavljajo na netečih pomemtnih področjih: v zunanjetrgovinski menjavi kjer dosegamo načrtovano rast izvoza, nadalje na področju zaposlovanja ter na področju delitve dohodka kjer so delitvena razmerja v skladu z načeli resolucije - osebna, skupna in splošna poraba Vraščajo počasneje kot dohodek hitreje pa naraščajo sredstva za razširitev materialne osnove gospodarstva. Problemi se pojavljajo v °skrbljenosti s surovinami zlasti v OZD, ki so vezane na uvoz surovin, ter na področju cen kar povzroča motnje v poslovanju in s tem tudi nižjo rast dohodka. V zvezi z gospodarskimi gibanji v prvih mesecih leta ter izvajanem stabilizacije je Skii|iščina SRS sprejela predlog ukrepov in sktivnosti za uresničevanje resolucije o družbenoekonomski P°litiki in razvoju SRS v letu 1981. V zvezi s tem je tudi Mestni odbor zveze sindikatov Slovenije Ljubljana sprejel stališča in naloge v zvezi z gospodarskimi gibanji v letošnjem letu. Izvršni svet skupščine občine je OZD seznanil s sprejetimi 'dtrepi in nalogami ter spremlja njihovo izvajanje in sicer: - Vse OZD s področja industrije in gradbeništva pripravljajo Pr°grame vključevanja v izvozno dejavnost in jih morajo predložiti Zyršnemu svetu do 30. junija letos. V tem smislu bodo dopolnjeni udi planski dokumenti. j. - Temeljne organizacije združenega dela so skupno z banko in jvomitejem za planiranje pristopile k ponovnemu preverjanju načrpanih investicij glede na sprejete kriterije investiranja v Ljubljani , °bčini. V tem smislu bo srednjeročni plan korigiran z letnimi Pernicami. - Vse OZD s področja industrije, gradbeništva in prometa so ^dolžene, da izdelajo programe varčevalnih mer z energijo, ki jih ^orajo sprejeti samoupravni organi in dostaviti Izvršnemu svetu do *°nca junija letos. - Izvršni svet tekoče spremlja oskrbljenost s surovinami in reprodukcijskim materialom in posreduje problematiko pristojnim mestnim ali republiškim organom. - V OZD, ki posluje z izgubo izvršni svet preverja vzroke in predlaga ukrepe za trajnejšo rešitev ter tekoče spremlja njihovo uvajanje. V TOZD Zidar Kočevje gradbena enota Ljubljana je zaradi večletnega poslovanja z izgubo in zaradi neuspeha sanacije predlagal stečaj, ki gaje Gospodarsko sodišče uvedlo v aprilu letos. - Glede na stališča, da morajo OZD, ki so v letu 1981 povečale cene svojim proizvodom, le-te uskladiti glede na določila zakona, resolucije in družbenega dogovora, ne pričakujemo v občini večjih problemov, ker OZD letos niso bistveno povečale svojih cen. - Zaposlovanje se v gospodarstvu in negospodarstvu giblje v okvirih resolucije in se v primerjavi z lanskim letom ni povečalo. V obravnavi je tudi občinski program za zmanjšanje družbene režije na vseh področjih življenja in dela v občini (samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih, upravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah, OZD in njihovih asocijacijah). Pri planiranju kadrov še vedno obstajajo težnje po prekomernem zaposlovanju in to predvsem nekvalificiranih in kvalificiranih delavcev. V javni obravnavi ie osnutek sprememb in dopolnitev Družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike s katerim bodo usklajeni samoupravni akti OZD in skupnosti. 2. V zvezi s pripravo dolgoročnih plinskih dokumentov „Ljub ljana 2000“ na ravni Ljubljane je skupščina občine sprejela spremembe in dopolnitve odloka o obvezni pripravi tega dokumenta. To je bilo potrebno glede na sprejet republiški zakon o sistemu planiranja in družbenem planu SR Slovenije ter uskladitvijo rokov za izdelavo dokumentov z roki, ki so določeni za izdelavo republiškega dolgoročnega plqna. Po novo sprejetem terminskem planu bo osnutek planskih aktov predložen skupščini v obravnavo do 1. junija 1983, predlog pa do oktobra 1983. Trenutno potekajo dela po sprejetem terminskem planu. 3. Ena izmed temeljnih nalog v srednjeročnem obdobju 1981-1985 je prenova starih industrijskih con. V letu 1981 smo si zadali nalogo pričetka te akcije in jo dejansko začeli s pripravo programskih izhodišč za novelacijo zazidalnih načrtov za območja industrijskih con MP 1/1, MP 1/2 in MP 2. Na področju izgrajevanja novih industrijskih con je uspešno zaključeno usklajevanje novega programa ŽG Ljubljana v območju industrijske cone MP 3 in to tako s programom in dejavnostjo Blagovno transportnega centra Ljubljana, kot s programom Karto-nažne tovarne Ljubljane. Za drugo polovico leta ostaja še naloga organizacije in ustanovitve poslovne skupnosti za OZD s območja industrijske MP 3, priprava in izdelava programskih izhodišč za novo industrijsko cono MP6/1' ter priprava in izdelava programa prenove območja MM 2 4. Ugotovljena je višina rente pri upravljanju in razpolaganju z zemljišči na območju občine. Skupščini občine bo predlagana razporeditev rente za namene kot smo jih opredelili v 84. členu dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981-1985. 5. Pričetek gradnje Emon.. centra v Novih Jaršah pričakujemo po zagotovilih rimone-Mercatorja TOZD Maloprodaja v juliju letos. 6. Za uspešno izvajanje družbenega plana kmetijstva in gozdarstva je skupščina občine v mesecu maju letos sprejela akcijski program s katerim so opredeljene naloge vseh nosilcev razvoja kmetijske dejavnosti. V okviru skupnosti za pospeševanje kmetijstva potekajo dela po programu, prav tako tudi kmetijstvo zemljiška skupnost uspešno izvaja načrtovana agro in hidro melioracijska dela. 7. Na področju družbenih dejavnosti so Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti na osnovi sprejetih zaključnih računov, spremljala gibanja sredstev in skladno s temeljnimi usmeritvami planskih dokumentov predlagale spremembo prispevnih stopenj za obdobje julij — december 1981 in pri tem upoštevale proračun presežkov in priporočilo Izvršnega sveta skupščine SRS o socialnih korektivih.. Skupščine SIS bodo o novih prispevnih stopnjah in o oceni gibanja skupne porabe odločale v juniju 1981. Skladno z zakonskimi določili je delovna skupina občinskih zdravstvenih skupnosti, skupnosti socialnega varstva, skupnosti otroškega varstva in skupnosti socialnega skrbstva pripravila predlog organizacije skupne strokovne službe za vse 4 samoupravne interesne skupnosti, ki je v fazi usklajevanja in na osnovi predlaganega samoupravnega sporazuma v fazi odločanja skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Istočasno so delovne skupine predlagale osnutke oziroma predlog samoupravnih sporazumov o ustanovitvah SIS družbenih dejavnosti, o čemer bodo odločali delavci z osebnim izjavljanjem. Zadolženi Organi in skupnosti (nosilci nalog) so na področju združevanja del in nalog delovnih organizacij s področja družbenih dejavnosti pripravili delovne osnutke za oblikovanje skupne finančne službe vzgojno-varstvenih organizacij v občini, ki v fazi delovnega osnutka predvideva bistveno zmanjševanje števila delavcev ter poenotenje postopkov in opravil. Delovne organizacije bodo o tem razpravljale in odločale v drugi polovici leta 1981. Delovne skupine tudi pospešeno pripravljajo gradivo o ustanovitvi skupnosti osnovnih šol in skupnosti vzgojno varstvenih organizacij, ki pomenijo skladnejše načrtovanje, strokovno povezovanje in temelj za poenotenje skupnih izhodišč samoupravnih aktov. Operativni štab III. samoprispevka "pri Predsedstvu občinske konference SZDL je že pripravil predlog izgradnje objektov družbenega standarda s področja osnovnega šolstva, otroškega varstva in osnovne^ zdravstvenega varstva. Predlog programa je v postopku usklajevanja na ravni delovnih teles Operativnega štaba Ul. samoprispevka v Ljubljani. II. GLOBALNI FINANČNI KAZALCI GOSPODARSTVA V PRVIH MESECIH 1981. LETA Že v letu 1980 je bilo gospodarstvo občine Ljubljana Moste-Polje predvsem pa industrija močno prizadeto zaradi restriktivnih ukrepov pri uvozu repromateriala in surovin ter zaradi cenovne politike. V prvih mesecih leta 1981 se te tendence nadaljujejo. Indeksi porasta nekaterih finančnihpokazateljev nam ne dajejo jasne slike stanja, ker jih je potrebno primerjati z izredno visokim porastom cen v prvih mesecih, še posebno pa v januarju. Celotni prihodek gospodarstva občine je znašal 9.620 mio din in se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta povečal za 32 %, vendar pa se je dohodek povečal samo za 26 %, ker so porabljena sredstva porastla za več kot celotni prihodek«34 %. Med porabljenimi sredstvi so se največ zvišali stroški energije (za 91 %) in stroški materiala in surovin (za 43 %). mio din I. - III. 1980 I. - III. 1981 Indeks Celotni prihodek 7.294 9.602 132 Porabljena sredstva 5.425 7.244 134 Doho dek 1.869 2.357 126 Čisti dohodek 1.305 1.592 122 Osebni dohodki 879 1.032 117 Skupna poraba v TOZD Za razširitev in napredek materialne 121 104 85 osnove proi zvodnje 291 446 154 Ak um ul acija 388 563 145 Sredstva za reprodukcijo 586 827 141 Za log e surovin in mat er. 2.023 2.624 130 Zaloge nedokonč. proizv. 768 936 122 Zal og e gotovih proi zv. 265 477 180 Ob veznost i do dobaviteljev 136 258 190 Skupne terjatve in terja tve iz avansov 1.891 1.625 192 V delitvi dohodka v prvih treh mesecih tega leta osebna in skupna poraba v TOZD naraščata počasneje kot dohodek, prav tako del dohodka za splošne in skupne potrebe, hitreje pa narašča del sredstev za razširitev materialne osnove dela. Sklepajoč iz zgornjih podatkov (obveznosti do dobaviteljev so porastle za 90 %, terjatve do kupcev pa za 92 %) se v gospodarstvu zopet dviga stopnja medsebojne zadolženosti. V prvih treh mesecih leta je 15 organizacij združenega dela poslovanje zaključilo z izgubo. V prvih treh mesecih lanskega leta je imelo izgubo samo 11 OZD, letos pa je skupna vsota izgube (36.491.438 din) za 77 % večja kot v istem obdobju lanskega leta. Vzroki izgub so delno sezonskega značaja (gradbeništvo, obrt, turizem) delno pa so vzroki v nesorazmerjih med cenami surovin in materiala ter končnimi izdelki. V KTM Protektor TOZD Gumeno-tehnični izdelki pa so vzroki izgube predvsem v neizkoriščenosti novih kapacitet in izpadanju proizvodnje na starih proizvodnih linijah. Izgubo izkazujejo naslednje organizacije združenega dela. OZD izguba I -III 1981 1. Emona - MIZ 1.541.496 2. KTM — Protektor TOZD Protektiranje 1.059.182 3. KTM - Protektor TOZD GTI 909.986 4. ŽG—CD TOZD Za vzdrževanje lokomotiv 519.262 5. Kom. podjetje Ljubljana TOZD Proizv. kom. opreme 1.020.273 6. Perutnina Zalog TOZD Meso 7.038.654 7.SCT TOZD Mehanizacija 5.335.908 8. SGP Pionir - TOZD Ljubljana ' 3.361.348 9. Izolirka TOZD Obrtna dejavnost 834.455 10. Sap-Viator TOZD Turbus 3.730.009 11. Emona TOZD Globtour 3.678.584 12. Sap-Viator TOZD Servomehanični obrati 655.072 13. Kom. podjetje I jubljana TOZD Družbeni standard 251.966 14. Komunalno podjetje Lj. TOZD Razsvetljava 3.435.660 15. Petrol TOZD Delavnice 3-119.583 SKUPAJ: 36.491.438 Stopnja zaposlovanja v gospodarstvu je v letu 1981 omejena na 1,5%. Organizacije združenega dela v treh mesecih tega leta v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta niso bistveno povečale Števila zaposlenih - za 0,3 %. Izstopa področje industrije, ki je Število zaposlenih znižalo za 2 % in področje gradbeništva, ki je Število zaposlenih povečalo za 1,5 % (po organizacijskem principu po podatkih SDK). Investicije v gospodarstvu oz. investicije, ki naj bi se začele izvajati v letošnjem letu kasnijo.. Zunanjetrgovinska menjava se je v prvih treh mesecih tega leta povsem uskladila s planirami cilji. Izvoz blaga in storitev je pokril celoten uvoz blaga in storitev. Vendar so se kljub temu ali pa prav zaradi tega (uvoz je bil močno omejen) pojavljale velike težave v proizvodnji, z,t radi slabe oskrbljenosti z reprodukcijskim materialom in surovinami iz uvoza ter tudi s tistimi domačimi surovinami in materialom, katerih proizvodnja je odvisna od uvoženih primarnih surovin. III. DEMOGRAFSKI RAZVOJ Po podatkih popisa prebivalstva je imela občina Ljubljana Moste-Polje 1. aprila 1981 — 61.009 prebivalcev. V primeijavi s popisom 1971 se je število prebivalcev povečalo za .36,4%. Ena bistvenih značilnosti v občini je priseljevanje, kar pa povzroča močno neskladje v ljubljanskem prostoru in razvoju družbenih dejavnosti ter preskrbe občanov. Občina Ljubljana Moste-Polje ima zelo hitro dinamiko rasti prebivalstva. Povprečna letna stopnja rasti prebivalstva (3,2%) je največja v Ljubljani in Sloveniji. Cbčina popis 19 71 popis 1981 IND 1981 1979 povpr. st o pnja rasti rang Lj. Mo st e-Pol je 44.717 61.009 136,4 3,2 1 Lj. Bežigrad 41.318 55.090 133,3 2,9 2 Lj. Center 40.134 32.214 80,3 -2,1 60 Lj. Ši ška 65.884 81.694 124,0 2,2 5 Lj. Vič 65.747 73.462 111,7 1,1 Slovenija 1. 727.137 1.883.764 109,1 0,9 IV. RAZVOJ PO PODROČJIH GOSPODARSTVA industrija V industriji kot področju, ki so ga v preteklem letu najbolj prizadeli restriktivni ukrepi je celotni prihodek poraste! za 38 %,porabljena sredstva za 39% in dohodek za 36%. Vendar Moramo ob tem povedati, da so se prav v industriji cene v tem kvartalu najbolj povečale in je količinski obseg proizvodnje Vraščal bistveno počasneje. Industrijske organizacije združenega dela so število zaposlenih v ,reh mesecih tega leta v primerjavi z istim obdobjem lanskega’ leta zmanjšale za 2 % in je tako tudi masa čistih osebnih dohodkov ^rastla za samo 16%, na drugi strani pa je del dohodka za razširitev in obnovo materialne osnove dela porastel kar za 94 %. Kljub temu, da je industrija v prvih mesecih tega leta uvozila za 20% več surovin in repromateriala, kot pa je izvozila, se je v ‘ndustrijskih organizacijah združenega dela največkrat pojavljal Problem pomanjkanja uvoženih surovin ali repromateriala. Količinska proizvodnja je bila zato v nekaterih OZD manjša oz. je “u proizvodni proces moten kot na primer v Julonu, HP Kolinski, °tri, Saturnusu in Papirnici Vevče). , Investicije v nove proizvodne zmogljivosti kasnijo: Investicija kasni za sedem mesecev. Vzroki kasnitve so predvsem kasnitvi gradbenih del zaradi zime, problemi zaradi uvoza dela Preme. V juniju bo poskusno stekla ena proizvodna linija,v dvgustu in septembru pa še dve. Zaradi kasnitve se bodo letos in drugo leto«pojavljali problemi z odplačevanjem anuitet. Podražitve investicije so bile manjše kot je bilo načrtovano in bo celotna vrednost investicije znašala okrog 1,9 milijarde din. Toplarna Finančna sredstva v znesku 240 mio din za investicijo katere vrednost je 2,3 milijarde din še niso zagotovljena oz. zanjo ni izdana garancija banke. Če sredstva ne bodo zagotovljena bo potrebno gradnjo te investicije ustaviti, kljub temu, da bi po elaboratu prekinitev investicije pomenila 220 milijonov dodatnih stroškov. Geološki zavod Investicija je v 5. gradbeni fazi. Pogodbeni rok za končanje vseh del je september 1981, Do konca leta bodo objekti pripravljeni za vselitev. Program preselitve se ni spremenil, na to lokacijo se bo preselila proizvodnja in vzdrževanje vrtalnih naprav in del skladišča. Teol Finančna sredstva oz. devizna sredstva za nakup oprenie za naložbo v proizvodnjo površinsko aktivnih substanc so zagotovljena s samoupravnimi sporazumi s kupci proizvodov. Uvozna dovoljenja za nakup opreme iz Madžarske še niso pridobljena. Za investicijo bo potrebno na lokaciji na Tovarniški ulici zgraditi manjši proizvodni objekt. CIP Gradis TOZD Kovinski obrati Investicija v tovarno gradbenih strojev in opreme poteka po terminskem planu. Z gradbenimi deli na objektu so začeli oktobra L 1980. Do maja 1981 so dokončali montažo arminirano betonske konstrukcije proizvodne hale. Z obrtniškimi deli bodo pričeli junija 1981, takrat se bodo začela tudi gradbena dela na RTC — zaklonišču Sklenjenih je že več kot 60 % pogodb za dobavo opreme. 1MP DO Klimat T OZD Klima proizvodnja Pripravlja se dokumentacija za realizacijo. Januarja 1981 je bila izdana lokacijska odločba. Projekt za gradbeno dovoljenje je izdelan, vendar bo potrebno zaradi težav pri virih financiranja preiti na dvofazno izgradnjo - v prvi fazi v manjšem obsegu. Kartona/na tovarna Ljubljana Zaradi spremenjenega programa Železniškega gospodarstva in izgradnje obvoznega tira prek' MP 3 se je program izgradnje Kartonažne tovarne Ljubljane spremenil, ne sicer v tehnologiji ampak v organizaciji pozidave v MP 3/9. V prvi fazi bo Kartonažna tovarna Ljubljana gradila tri objekte s spremljajočimi objekti. V juniju bo izdelan investicijski program, do konca leta pa bo pripravljen projekt za gradbeno dovoljenje in pridobljeno gradbeno dovoljenje. Gradbena dela se bodo začela v začetku 1982. leta. Indos Po obnovljenem terminskem planu bi se morala prva faza izgradnje končati do 30. 4. 1981, druga faza pa do 30. 9 1981. Trenutno pa še ni gotov noben objekt prve faze. Gradnje objekta druge faze pa izvajalec Slovenija ceste-Tehnika še ni niti začel. Tako se bo proizvodnja lahko začela šele v letu 1982, polno zasedbo kapacitet pa lahko pričakujemo šele v letu 1983. Kot vzrok za zakasnitve izvajalec navaja pomanjkanje materiala, dela .-, t. in dolgo zimo. HP Kolinska lOZD Tovarna hranil Za obrat za predelavo mesa se zbirajo soglasja za lokacijsko odločbo, do konca leta bo predvidoma pridobljeno gradbeno dovoljenje in se bo konec leta oz. v začetku 1982. leta začela gradnja. Manjše modernizacije se izvajajo tekoče, za modernizacijo linije praškov pa se pripravlja idejni projekt. HP Kolinska TOZD Kernin T renutno se postavlja jeklena konstrukcija za skladiščno proizvodno halo za linijo klejev. Gradnja bo končana jeseni 1981 in se bo linija klejev takoj preselila v nove prostore. V glavnem se bo preselil star strojni park z nekaj novimi stroji. Žito TOZD Pekarne Za razširitev kapacitet pekarskih proizvodov in delno zmrznjene hrane se dela investicijski program in idejni projekt. Gradbeno dovoljenje bo pridobljeno do koncaleta 1981, gradnja se bo začela spomladi 1982. Žito TOZD Mlini je rekonstrukcijo, ki se je začela že lansko leto za terminal mok za rinfuzo transport, že končal in terminal že funkcionalno obratuje. Rekonstrukcija mlina in štiriindvajsetih silosov bo dokončana v enem do dveh mesecih Priprava investicije v razširitev kapacitet mlinov od 12 na 18 vagonov je v teku, delajo se projekti. Investicija se bo začela izvajati v prvem polletju 1982 Za odkup zemljišča in zgradbe Plutala v coni MP/3 se pripravlja pogodba s SOZ D Elektrotehno DO Delta. GRADBENIST VO V gradbeništvu se v prvi polovici leta pri doseganju finančnih rezultatov pozna sezonski vpliv. Kljub temu ugotavljamo, da so doseženi rezultati v prvem tromesečju slabi. Celotni prihodek je porastel za 16%, porabljena sredstva veliko več za 23 % in tako je nominalno dohodek porastel za 4 %, kar ob porastu cen, realno pomeni upad proizvodnje tudi v primeijavi z istim (sezonsko neugodnim) obdobjem lanskega leta. Žaposlovanje je kljub zmanjšani konjukturi v gradbeni operativi porastlo za 1,7% v primeijavi z istim obdobjem lani (po organizacijskem principu po podatkih SDK). PROMET Blagovno transportni center -v gradnjo ne bo šlo skladišče v coni MP-2s’ 7.500 m^ površine, ker ni zagotovljenih bančnih sredstev, -v leto 1982 se prenaša zaradi zakasnitve gradnje nove carinarnice tudi odkup njihovih starih poslovnih prostorov, - izvajata se: sanacija skladišča X. po požaru in odkupi zemljišč v coni MP-3. ŽG ŽTO TOZDia kontejnerski terminal - v izgradnji je I. in II. faza ŽG terminala — I. faza terminala bo končana konec leta. Sap-Viator DO TP TOZD Ceprom — v drugi polovici leta bo narejena prostorska preverba razvojne^ programa TOZD, - ker TOZ D še nima zagotovljenih finančnih sredstev je pričetek izgradnje servisnih delavnic v letošnjem letu vprašljiv. Obnova TOZ D Strojni obrati - uporabno dovoljenje za remontno halo bo pridobljeno do polletja. ŽG ŽT O TOZD Za transport Zalog — v letošnjem letu bodo za nadgradnjo prizidka centralne postavljalnice izdelani projekti in pridobljena dokumentacija - gradnja se bo vršila v letu 1981. PTT - izgradnja stavbe za pošto v Štepaniskem naselju v letošnjem letu je še vedno vprašljiva, zaradi kompleksne gradnje objekta, za katerega pa ostali investitorji še nimajo v celoti z^otovljenih finančnih sredstev. - montaža centrale v Polju se bo začela izvajati meseca junija, končana pa bo konec leta 1982 - z izgradnjo kabelske kanalizacije Moste-Fužine bodo pričeli v drugi polovici leta, zaključena bo konec leta 1981 -krajevno kabelsko omrežje Polje: fazna gradnja, začetek gradnje v smeri Vevče in Zg. Kašelj je predvidena sredi letošnjega leta, gradnja ostalih faz pa je odvisna od pridobitve finančnih sredstev. Zelena jama: je v fazi izdelave projekta, realizacija v letu 1982. Kajuhova - Grubarjev prekop - Kodeljevo - realizacija 1982 -javne telefonske govorilnice: od desetih planiranih govorilnic v letošnjem letu so v prvem tromesečju zgradili tri. TRGOVINA Emona Merkur TOZD Maloprodaja Za Emono center v Novih Jaršah je izdelana lokacijska odločba in projekt. V juniju bodo pridobili gradbeno dovoljenje, predviden pričetek gradnje centra je v mesecu juliju 1981. Mercator Rožnik TOZD Golovec - samopostrežna trgovina v Hrušici v izdelavi je lokacijska dokumentacija, predviden pričetek gradnje je konec leta. Gradnjo bo sofinancirala Razvojno-gospodarska skupnost, ki ima za to že zagotovljena sredstva. -za preureditev obstoječe trgovine v Proletarski 4 v center osnovne preskrbe nimajo zagotovljenih bančnih sredstev, zato se bo investicija veijetno prenesla v naslednje leto — med KS Dolsko in TOZD Golovec so v teku razgovori za acbptacijo trgovine v Dolskem za kar ima TOZD že zagotovljena sredstva Agrokombinat Maribor bo v mesecu juniju v Štepanjskem naselju, Zalogu, Polju, Novem Polju in KS Jože Moškrič postavil kioske za prodajo sadja in zelenjave, za kar ima izdano že dovoljenje za postavitev. Do konca leta pa še v KS Nove Fužine, Dušan Kveder Tomaž in KS Vevče-Zg. Kašelj. Po terminskem planu izgradnje sekundarnega centra v Fužinah bi moral investitor PK Beograd pričeti z gradnjo že maja meseca. Gradnja kasni, ker Beograjska banka kljub vsej predloženi dokumentaciji še ni sklepala o zagotovitvi finančnih sredstev. Izgradnja primarnega centra v Štepaniskem naselju je zaradi pomanjkanja bančnih sredstev v letošnjem letu vprašljiva. Žito TOZD Maloprodaja Predviden začetek gradnje trgovine s pekarsko-slaščičarskimi in konditorskimi izdelki je v jeseni 1981. Žito TOZD Maloprodaja bo v Novih Jaršah in Fužinah postavil kioske za prodajo osnovnih prehrambenih artiklov. Za kioske v Novih Jaršah pridobivajo soglasja v mesecu juniju pa bodo pridobili dovoljenje za postavitev. Predviden začetek obratovanja v Novih Jaršah je v mesecu avgustu, v Fužinah pa konec leta. Pri sofinanciranju bo sodelovala tudi Razvojno-gospodarska skupnost. V zvezi z načrtovano prestavitvijo stare tržnice v Mostahv Nove Jarše je bilo pridobljeno izvedeniško mnenje iz katerega izhaja, da so montažni elementi cbtrajani in nosilna konstrukcija iztrošena. Zato je bil sprejet sklep, da se tržnica odstrani, za kar je bila že razpisana javna licitacija. Kurivoprodaja Pridobljena je lokacijska odločba ter skupščini občine oddana vloga za izdajo gradbenega dovoljenja. Predviden začetek gradnje I. faze prodajnega centra je začetek meseca junija. OBRT Analiza stanja obrti ter program razvoja za leto 1981 z ukrepi je bil že predložen IS in skupščini, zato v tem gradivu podajamo kratko oceno stanja. Družbeni sektor obrti: Sap-Viator DO „W“ TOZD Servo - izgradnja servisnih delavnic - modernizacija karoserijske delavnice - adaptacija obstoječih delavnic V izdelavi so lokacijska dokumentacija, investicijski program in projekti. Ker sredstva v celoti še niso zagotovljena bodo predvidoma v letošnjem letu pričeli z izgradnjo servisnih delavnic, modernizacija karoserijske delavnice pa se bo prenesla v leto 1982. Adaptacija obstoječih delavnic se bo vršila fazno, prva faza adaptacije bo zaključena do polletja 1981. POMIZ načrtuje tehnološko zaokrožitev obrata. Konec meseca maja bo izdelan investicijski program, lokacijska dokumentacija je v izdelavi. Bančna sredstva še niso zagotovljena, začetek gradnje je predviden v začetku leta 1982. Prostorsko področje: - za I. fazo MM 4 - obrtno servisne cone poteka postopek za pridobitev zemljišča, s katero bo pridobljenih 18 lokacij in evidentiranje bodočih investitorjev. V drugi polovici leta pa bodo opredeljene potrebe po prostoru za OZD, ki na dosedanjih '°kacijah nimajo možnosti razvoja - z investitorji za primarni center v Štepanjskem naselju, Poslovni objekt v Novih Jaršah in center v Fužinah so že sklenjene Predpogodbe o nakupu prostorov -v teku so razgovori z “azvojno-gospodarsko skupnostjo, Staninvestom in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo o načinu financiranja najemnih poslovnih Prostorov deficitarnih storitvenih dejavnosti. gostinstvo V gostinstvu bo v letu 1981 v celoti realizirana le razširitev in modernizacija obrata družbene prehrane Blagovno transportnega Centra. Obrat bo začel obratovati konec meseca septembra. Pričetek gradnje prehrambenega centra s prenočišči Gostinskega P°djetja Moste zavisi od pridobitve bančnega kredita. Narejeni so Savni projekti in Izdana lokacijska odločba, trenutno pridobivajo soglasja k gradbenemu dovoljenju. Če bodo pridobili soglasje banke odobritvi kredita se bo gradnja centra pričela v jeseni. •zdelana so lokacijska izhodišča za gostinsko rekreacijski objekt n 1sotočju Grubarjevega prekopa in Ljubljanice. V juniju bomo P eko javnega natečaja pridobili investitorja. Nerešena naloga še vedno ostaja adaptacija gradu Kodeljevo, ^tinsko podjetje Figovec za adaptacijo še ni pridobilo novega ptevzemnika ali soinvenstitorja. KMETIJSTVO' v dejavnost kmetijstva v prvih mesecih leta 1981 je bila usmerjena uredbo spomladanske setve s ciljem, da bo obdelan vsak kos melijskega zemljišča na območju občine. Sedaj v zaključni fazi akcije spomladanske setve lahko rečemo, da so ta prizadevanja kljub težavam uspela. V začetku spomladi je zlasti primanjkovalo umetnih gnojil. V sredini akcije setve se je dobava gnojil povečala in je sedaj situacija z gnojili zadovoljiva. Neobdelanih površin obdelovalne zemlje na območju občine nimamo. Imamo pa zlasti na hribovitem območju zaradi objektivnih vzrokov še precej slabše obdelanih površin. Tu so še rezerve za povečanje pridelkov. Na teh površinah bo potrebno izvesti agromelioracije. V Živinoreji se je odkup živine za meso v prvih treh mesecih 1981 povečal za 14%, odkup mleka za 2%. Privezovanje telet za plemensko rejo in za pitanje se je povečalo, na kar je vplivala premija. Poleglega je bilo v tem času nabavljenoSO telet za pitanje in 20 plemenskih telic izven območja občine. Glede na to je po dosedanjih rezultatih plan povečanja živinorejske proizvodnje 4 % v letu 1981 realen. V rastlinski proizvodnji je bil plan jesenske setve in spomladanske setve za leto 1981 dosežen. Zaradi neugodne jeseni in pretekle zime so slabo prezimila ozimna žita. Zato plan pri ozimnih žitih ne bo dosežen. Za spomladanske kulture so bili opravljeni vsi ukrepi in je pričakovati načrtovano proizvodnjo, če bo na razpolago zadostna količina zaščitnih sredstev in dušičnih gnojil. TZO Dobmnje je v letošnjem letu adaptirala in opremila s hladilnimi bazeni mlečne zbiralnice v Dobrunjah, Dolskem, Šmartnem in na Vevčah. Za gradnjo centralnega skladišča v Dobrunjah je pridobljena vsa dokumentacija za gradbeno dovoljenje in zagotovljena finančna sredstva. Začetek del bo avgusta 1981. Pri'kmetih - kooperantih je letošnjo pomlad v gradnji 7 hlevov za 180 stojišč. Poleg tega začeta gradnja za 10 silosov. Investicije pri kmetih - kooperantih se delajo zaenkrat le z lastno udeležbo in sredstvi hranilno kreditne službe kmetijske zadruge. Banka še ni odobrila niti sredstev za investicije v 1. 1980 niti za leto 1981. Skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje ima v letu 1981 na razpolago 2.800.000,- din sredstev za izvajanje akcij pospeševanja kmetijstva na območju občine. Po finančnem načrtu za leto 1981 bodo ta sredstva porabljena za tiste dejavnosti, ki imajo največji vpliv na povečanje kmetijske proizvodnje. V zimskih mesecih je oilo organizirano 10 predavanj s skupno 350 udeleženci. Predavanja so bila iz veterine, iz živinoreje in vrtnarstva. Organiziran je bil tečaj za traktorske izpite s 25 udeleženci. Na srednji kmetijski šoli štipendiramo 2 mladinca. Letošnjo pomlad je bil zasajen poiskusni nasadpritličnih češenj na Češnjicah in organizirano več poiskusov pridelovanja zalenjave pod folijo. Za hribovite predele je bilo regresirano in nabavljeno 230 ton umetnih gnojil. Nabavljeni so bili 3 plemenjaki za naravni pripust za hribovito območje, poleg tega se regresira umetno osemenjevanje na ostalem ravninskem predelu. Kmetijska pospeševalna služba pri TZO je regresirana 50 %. Regres za gradnjo silosov bo izkoriščen, saj je trenutno v gradnji 12 silosov. Za gradnjo hlevov se plačajo tipski načrti 100%, regres za gradnjo hlevov se plača od števila stojišč in je namenjen samo za hribovite kmetije. Kmetijska zemljiška skupnost je v letu 1981 sodelovala pri izvajanju melioracijskih del ob Dobrunjščici. V sodelovanju z OVS Ljubljanica-Sava, je izvršen večji del regulacije potoka Breška. Izkopani so drenažni jarki na travnikih v Podmolniku. Izvršene so tudi agromelioracije na večjem delu teh travniških površin. Dela se opravljajo na cca 65 ha. Na travnikih v posekanih topolovih nasadih v Kašlju in Zalogu so zemljišča urejena v travnike ali njive na cca 30 ha. Zemljišča je KZ oddala v najem kmetom kooperantom. V dotrajanih sadovnjakih v Vinjah se zemljišča urejajo z agromelioracijskimi posegi v travnike in njive. V letošnjem letu je urejeno cca 12 ha. Manjše melioracije so izvršene na travnikih pod češnjicami, v Šentpavlu, v Volavljahna cca 8-10 ha. Za lažjo uporabo sodobnih kmetijskih strojev, predvsem traktorjev, v hribovitem svetu, se urejajo in izdelujejo kmetom poljske poti. Poljske poti so urejene po predlogih krajevnih skupnosti: v KS Klopce v vaseh: Zagorica, Križevska vas, Vrh v KS Lipoglav v vaseh: Brezje, Mali in Vel. Lipoglav in na Selih. v KS Zadvor v Šentpavlu v KS Besnica v vaseh: Javor, Gabrje in Volavlje. Sodelovali smo pri izdelavi načrta za ureditev hribovitih vasi v občini. Izvajali smo naloge po določilih zakona: Soglasje k spremembi namembnosti, urejanje kmetijskega zemljiškega sklada, odkup in prodaja zemljišč, problematika s statutom kmeta itd. Program dela se še nadaljuje m bo predvidoma do konca leta delo v celoti opravljeno. GOZDARSTVO Zaradi izredno neugodne zime v gozdarstvu v zimskem času ni bilo možno posekati planirane količine lesa. Sezona sečnje in spravilo lesa se je zavlekla v pomladanske mesece. To je bilo nujno, sicer letnega plana gozdarstva ne bi dosegli. V. URBANIZEM IN VARSTVO OKOLJA STANOVANJSKE SOSESKE Za območje stanovanjskih sosek, ki so vključene v srednjeročni plan je sklenjen dogovor o ustanovitvi operativnega vodstva za enotne priprave stanovanjskih sosesk. Prav tako le potrien terminski plan izdelave zazidalnih nač.rtov za stanovanjske soseske. MS 112/1 - Štepanjsko naselje Izdelan je bil osnutek zazidalnega načrta. Izvedena je bila javna razgrnitev, v teku je usklajevanje pripomb z javne razgrnitve. MS 110,110/1 - Bizovik Pogodba za izdelavo zazidalnega načrta je podpisana. Geodetske podloge so končane, programski del zazidalnega načrta bo izdelan predvidoma v novembru oz. decembru letos. MS 103/3 Lokacijska izhodišča so v izdelavi in bodo predložena IS v juniju letos. INSTITUT SKA CONA MI 2 Programskega dela zazidalnega načrta ne bo mogoče izdelati do roka (junij 1981), ker bodoči investitor ni predložil programa. Zaradi nezagotovljenih finančnih sredstev se namreč pričetek izgradnje objemov iz leta 1983 prenaša v začetek naslednjega srednjeročnega obdobja (1986), MS 1 Moste Naročena je izdelava lokacijskih izhodišč ločeno za OŠ Selo in poslovno-trgovski objekt v kareju med Zaloško cesto in Ul, bratov Rozmanov. Gradivo za OŠ bo IS obravnaval v mesecu junjju letos, medtem, ko bo gradivo za poslovno-trgovski objekt pripravljeno septembra, ko bo predložen program objekta na podlagi programov znanih Investitorjev. MS 4, 5 Fužine Projektna nalogama izdelavo dokumentacije za II. in ostale faze še ni potrjena. Kljub temu se je z deli na nalogi že začelo. Predvidena je obravnava na IS občine julija letos. Pogodba za izdelavo dopolnitev in sprememb zazidalnega načrta ni podpisana. ► Predvidena je obravnava osnutka julija septembra na IS ter novembra na skupščini. ja na IS in predloga INDUSTRIJSKE CONE MP 1/1,1/2 - Moste Koordinacijski odbor za usklajevanje razvoja gospodarstva ie v procesu izdelave programskega dela zazidalnega načrta opredelil detajlno namembnost območja MP 1/1 In MP 1/2. Pri obravnavi razvojnih programov OZ D v tem območju ie ugotovil, da se morata tako program GIP Obnove kot KTM Protektor ob jsmartinski cesti prilagoditi poslovno-trgovskemu značaju pasu ob tej cesti. Dolgoročni razvoj kemične ln živilske industrije le usmerjen na drugo lokacijo, kratkoročno pa so sprejemljivi le tisti programi, ki niso ekološko problematični. K.O. je predlagal, da se prostorska utesnjenost Teola in Saturnusa ob neracionalnem izkoriščanju prostora KTM Protektor poskuša rešiti v iskanju povezanih razvojnih programov s proizvodnimi dejavnostmi, ki so ekološko sprejemljive. Programski del zazidalnega načrta je z zahtevanimi dopolnitvami pripravljen za ponovno obravnavo na KO v mesecu maju. MS 7,8,9 - Slape, Vevče-Polje Programska izhodišča zazidalnega načrta so v izdelavi, pripradjena bodo v septembru oz. oktobru letos. MS 8/3 - Zg. Kašelj Glede na to, da Ljubljanski geodetski biro Še ni izdelal reambulacije geodetske podloge, ki bi morala biti končana februaija letos, se k nalogi izdelave novelacije zazidalnega načrta še ni pristopilo. MS 10 Novo Polje Na podlagi javne razgrnitve in uskladitve pripomb je skupščina občine v mestu marcu letos obravnavala osnutek novelacije zazidalnega načrta. Predlog odloka je IS aprila predlagal skupščini v sprejem. MS 13 — Hrušica-Fužine Programska izhodišča zazidalnega načrta so v izdelavi. MS 106,106/1 - Sp. Kašelj Družbeni svet za vprašanja s področja urbanizma, gradbeništva in varstva okolja je obravnaval programska izhodišča zazidalnega načrta in sprejel sklep, da se gradivo dopolni s podatki o kmetijskih zemljiščih, idejnimi projekti komunalnih naprav oceno stroškov za protihrupno zaščito pred obravnavo na IS v mesecu aprilu. Naloga še ni izvršena. Idejni projekti komunalnih naprav razen kanalizacije so izdelani. Po programu bi bil osnutek zazidalnega načrta obravnavan na IS občine v aprilu, predlog pa septembra. Glede na kasnitev pri izdelavi idejnih projektov komunalnih naprav bo rok nujno prestaviti. MS 108, 108/1 Sostro MS 116,116/1 Zadvor Geodetske podloge so končane, izdelava programskega dela zazidalnega načrta je predvidena v novembru, oz. decembru letos. MP 2 - Moste Z novelacijo zazidalnega načrta za območje stare industrijske cone MP 2 naj bi bila zagotovljena ena izmed osnov za akcijo prenove te cone. Pri prostorski preverbi razvojnih programov OZD je bilo za nekatere ugotovljeno neskladje z namembnostjo cone, predvsem pa prostorska utesnjenost in veliki konflikti na področju rometne ureditve. Dejavnost težkega tovornega prometa ap-Globusa se v prihodnosti seli na lokacijo ob južno obvoznico, na prostoru ob Šmartinski cesti pa bo Emona razvila poslovno-trgovski program. Gradbeništvo (SGP Pionir) usmerja dolgoročni razvoj na drugo lokacijo, BTC in Žito bosta z načrtovanimi dograditvami dosegla večjo izrabo prostora. Med Slovenija ceste Tehniko, Kurivoprodajo in Indosom tečejo razgovori za sporazumno rešitev prostorske utesnjenosti in prometne neusklajenosti na območju, kjer so locirane. Izdelana je tudi lokacijska dokumentacija Industrijske ceste, ki predstavlja povezavo Smartinske ceste z Letališko in prometno odpira otok tudi z vzhodne in južne strani. Tako usklajen osnutek programskega dela zazidalnega načrta je pripravljen za potrditev na koordinacijskem odboru za usklajevanje razvoja gospodarstva. MP 3 - Moste Med izdelavo dokumentacije za realizacijo zazidalnih zasnov za proizvodne objekte Kartonažne tovarne Ljubljana v območju zazidalnega otoka MP 3 kare 9 je prišlo s strani ZG do nove ideje poteka glavnega obvoznega tira prek MP 3, zaradi česar je bil prizadet program KTL. Na podlagi medsebojne uskladitve obeh programov v marcu letos se nadaljuje izdelava dokumentacije za realizacijo, kar je usklajeno tudi z novim terminskim planom izgradnje tovarne. Med Blagovno transportnim centrom Ljubljana in ŽG Ljubljana je bil sklenjen samoupravni sporazum o delitvi dela (na področju kontejnerskega prometa) in prostorski uskladitvi na območju M” 3/3, 6. Koordinacijski odbor za usklajevanje razvoja gospodarstva je sporazum podprl tako z vidika programa dejavnosti, kot z vidika rostorske razmestitve. Ob tem je bistvenega pomena vključitev ontejnerskega terminala BTC v enak program dejavnosti ŽG, kis spremenjenim programom opušča III. in IV. fazo kontejnerskega terminala. MP 6/1 - Zalog V izdelavi so programska izhodišča zazidalnega načrta. Gradivo bo skupno z razvojnimi programi OZD pripravljeno za obravnavo na koordinacijskem odboru v drugi polovici leta 1981. MM 2 - Moste Z vidika racionalne in namenske rabe prostora so v preverbi razvojni programi OZD s tega območja (HP Kolinska, Gradis, TGPH, Kemin, Velana, Avtonabava, Sap Viator). Do sedaj znani podatki kažejo na bistvena odstopanja od zazidalnega načrta, zato bo potrebno v letošnjem letu pristopiti k novelaciji Zazidalnega načrta, kar je že dogovoijeno z OZD s tega območja. Zaradi potreb po čimprejšnji realizaciji skupnega objekta Sap-Viator TOZD Servo m Gradisa, bo ta lokacija izvzeta iz obdelave z zazidalnim načrtom in se bo obdelala z lokacijsko dokumentacijo. MM 4 - Studenec Izdelane so bile spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za prestavitev Olme in razširitev deponij Toplarne. Javna obravnavajo končana, osnutek je predložen skupščini v obravnavo. Naravovarstvene, krajinske in spominske površine Za naravni rezervat Besnico, krajinski park doline Besnice in spominski park Pugled je v izdelavi projektna naloga. Iz obdelave sta izvzeta MKP 1 — Posavje, zaradi verige savskih elektrarn in MKP 2 - Zajčja dobrava zaradi programa VSTK. Pot spominov in tovarištva (PST) ODSEK GOLOVEC - UT IJSKA CEST A Opravljena so bila naslednja dela: seznanjanje lastnikov in uporabnikov zemljišč o poteku trase PST, izdano je lokacijsko dovoljenje, izdano je odločba o pripravljalnih delih, izdelan je delilni načrt. Glede na to zemljišče ni bilo sporazumno pridobljeno in je skupščina občine sprejela odločbo o ugotovitvi splošnega interesa gradnje PST na tem odseku. ODSEK SEVERNA OBVOZNICA - ZALOŠKA CESTA Opravljena so bila naslednja dela: seznanjanje lastnikov in uporabnikov zemljišč o poteku trase PST, izdano je lokacijsko dovoljenje, izdana je odločba o pripravljalnih delih, v izdelavi je delilni načrt, Enako je tudi za ta odsek skupščina občina sprejela odločbo o ugotovitvi splošnega interesa gradnje PST. Naslednje naloge: Po pravnomočnosti odločbe o ugotovitvi splošnega interesa gradnje PST bo za oba navedena odseka uveden postopek razlastitve zemljišč. Glede na možne pritožbe in tožbe je pričakovati, da bi lahko pričeli z zemeljskimi deli pri gradnji PST v mesecu oktobru. VARSTVO OKOLJA ~ Izdelava sanacijskih programov varstvenih pasov pri lokalnih vodovodih Občina Ljubljana Moste-Polje je s podpisom pogodbe dne 29/4-1981 pristopila k izdelavi naloge ..Registracija in zaščita lokalnih vodnih virov na območju občine Ljubljana Moste-Polje*4. Nalogo bo izdelal ob sodelovanju UIS, Mestnega vodovoda, Geološkega zavoda, Hidroinženiringa in SKIS občine, Zavod za ^užbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem. Naloga bo obdelala predvsem inventarizacijo* vodnih virov, urbanistično dokumentacijo, geološko analizo, hidrološko analizo, predlog j-j^Čite vodnih virov in predlog odloka o zaščiti vodnih virov. Naloga, katere predračunska vrednost je 1.490.420 din, bo po določbah pogodbe končana meseca novembra 1981. " Izdelava sanacijskih programov krajevnih vodovodov na območju občine Ta naloga, katere nosilec je SKIS občine, je tesno povezana z nalogo sanacijskih programov varstvenih pasov. Zato se bo lahko pristopilo k realizaciji te naloge šele v mesecu decembru 1981 tako, 19^2 rCa*n0 izdelavo sanacijskih programov šele v letu " ^delava raziskovalne naloge »Bivalni pogoji v KS Zalog** Ta raziskovalna naloga je obdelala tri področja in to: sociološki '^d«i. obremenitev s hrupom in onesnaženost zraka. Prvi dve področji raziskovalne naloge sta končani, medtem, ko je del naloge --Onesnaženost zraka** še v izdelavi in bo končan predvidoma v •desecu juniju 1981. — Sanacija divjih odlagališč Ta naloga je stalna. Večjih divjih odlagališč na območju občine ni več, manjše pojave divjega odlaganja odpadkov pa sproti saniramo in tudi preventivno vplivamo na krajane v okviru stalne akcije ,/a čisto in zeleno Ljubljano.** BARAKARSTVO Trenutno sta na območju občine dve barakarski naselji, kateri sta v zaključni fazi sanacije in to Šmartinska 156 in Zg. Kašelj. Ti dve naselji bosta odstranjeni do meseca septembra 1981. VI. KOMUNALNO GOSPODARSTVO PODROČJE INDIVIDUALNE KOMUNALNE PORABE Na področju individualne komunalne porabe v I. polletju 1981 ni bilo mogoče izvajati nalog po predvidenem planu. Naloge se niso odvijale po predvidenem planu zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Sredstva za gradnjo individualnih komunalnih naprav se bodo zbirala na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za uresničitev programa razširjene reprodukcije individualne komunalne rabe na območju ljubljanskih občin za leto 1981. Stopnja prispevka po omenjenem sporazumu je 1,20% od čistega dohodka vseh podpisnikov sporazuma. Po pojasnilih službe družbenega knjigovodstva z dne 3/4-1981 bodo podpisniki samoupravnega sporazuma plačevali prispevek 1,20% šele po zaključnih računih v začetku leta 1982. Glede na navedeno problematiko sredstev za gradnjo individualnih komunalnih naprav pri družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji v letu 1981 ni na razpolago. Individualne komunalne naprave pri družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji, ki morajo biti zgrajene za stanovanjske objekte vseljive v letu 1981 in 1982 bo po dogovorih, ki potekajo med samoupravno stanovanjsko interesno skupnostjo in komunalno skupnostjo, samoupravna stanovanjska skupnost omogočila izgradnjo potrebnih individualnih komunalnih naprav s premostitvenimi krediti. Zaradi navedenega finančnega stanja program izgradnje objektov in naprav individualne komunalne porabe ne bo izvršen. Zveza komunalnih skupnosti in občinska komunalna skupnost pripravljata rabalans programa, ki bo izdelan predvidoma do konca junija. Za individualne komunalne naprave - sekundar (kanal, vodovod) izven družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, glede na potrebe v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji, ne bo na razpolago finančnih sredstev. Za vodovod Dolsko je izdelan idejni projekt, naročena je lokacijska dokumentacija in študija o določitvi varstvenih pasov o Čuvanju podtalnice. Nadaljuje se z gradnjo vodovoda Lipoglav in sicer za naselja | Pance, Slivnica in Repče. Investitor nadaljnje izgradnje je krajevna skupnost Lipoglav, ki gradi vodovod z lastnimi sredstvi in sredstvi prispevkov krajanov. Mestni potniški promet Za gradnjo avtobusnih postajališč se pridobiva investicijsko tehnična dokumentacija. V pripravi je postavitev petih nadstreškov na urejenih avtobusnih postajališčih. Pogrebna in pokopališča dejavnost Pridobiva se investicijsko tehnična dokumentacija za razširitev pokopališč v Sostrem in Dolskem. PODROČJE KOLEKTIVNE KOMUNALNE PORABE Vzdrževanje kolektivnih komunalnih naprav se izvaja po programu. Dotok sredstev je v predvidenih okvirih. Ceste in mostovi Dokončana je štiripasovna Šmartinska cesta z vsemi priključki v odseku Kajuhova cesta - severna obvoznica (Žito). Za Zaloško cesto je v podpisovanjusporazum o izgradnji dela Zaloške ceste od Kajuhove ceste do nove Fužinske ceste (Studenec). Pričetek gradnje je predviden v prvi polovici leta 1983. V letošnjem letu je za Litijsko cesto predvidena ureditev križišča Kajuhova c. - Litijska v smeri proti Ljubljani. Pričetek gradnje je odvisen od pridobitve zemljišča. V gradnji je tudi del Litijske ceste od odcepa za Janče -Trebeljevo v dolžini cca 1 km. Ta del ceste bo tudi asfaltiran. Finančne obveznosti za sofinanciranje tega dela ceste je komunalna skupnost do RSC že poravnala. V gradnji je rekonstrukcija cest v Zg. Kašlju (Černivčeva, Pečinska in Skojevska). Dokončuje se rekonstrukcija Ceste X in Ceste XX v Polju s povezovalnimi cestami. Cesti bosta tudi asfaltirani. V gradnji je most čez Dobrunjco na Cesti II. grupe odredov. Pridobiva se investicijsko tehnična dokumentacija za gradnjo cest in mostov navedenih v resoluciji. VII. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Po sprejetju ZSG v januarju letos, ugotavljamo, da še vedno niso dani vsi pogoji za pričetek prenosa stanovanj v upravljanje skupnostim stanovalcev. Manjkajo mamreč še vedno spremljajoči predpisi in tolmačenja s strani zakonodajalca, po katerih bi se v stanovanjskih skupnostih in skupnostih stanovalcev ravnali. Kljub kasnitvi predvidevamo, da bodo vsi pogoji za prenos podani do konca leta, da bo le-ta izveden s 1. 1 1982 Organiziranost stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani in v občinah še vedno ni dorečena in razen zakonske dikcije o organiziranosti skupnosti stanovalcev še ni ničesar opredeljenega. Glede na to je odprta organiziranost celotnega delegatskega sistema od ravni združenega dela in KS do občine in mesta, ravno tako pa je tudi odprta strokovna organiziranost specializiranih in pooblaščenih izvajalcev, ki mora biti funkcionalno prilagojena, i Predviden in dograjen postopen prehod na ekonomske stanarine ne bo izveden tako kot je bilo to predvideno. V primeru, da bo sprejeta varianta za 25% povečanje stanarin s 1. 7. 1981, bi to pomenilo le 1,70 % revalorizirane vrednosti stanovanja kar je za 23 % manj kot je bilo planirano za to leto (2,19 % RVS). Vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš se izvaja po sprejetem planu, zaradi porušene konstrukcije prihodkov (stanarine, najemnine, prispevki etažnih lastnikov) pa se izvajajo le prioritetna dela. Pogodbeni odnosi z etažnimi lastniki se bodo uredili čim bodo verificirani ustrezni kriteriji za določanje deležev stroškov, tako za tekoče kot preteklo obdobje. Postopek za povišanje najemnin še ni dorečen. Zahtevali bomo, da se vzporedno z gibanjem stanarin na isti ravni oblikujejo tudi najemnine za poslovne prostore. Na področju graditve in prenove ugotavljamo: — V prvem polletju 1981 zaključujemo zaostanek prenešene gradnje po planu iz leta 1980 in sicer 550 stanovanj v I. etapi izgradnje MS 4,5 Fužine in 110 stanovanj v MS 12/2 Nove Jarše, to je skupaj 660 stanovanj. Hkrati pa normaliziramo začetek izgradnje za to leto in revidiramo roke, ki so v kasnitvah glede na upravičene, kakor neopravičene zadržke (nizke temperature, pomanjkanje materialov, odstranjevanje objektov, neopravičene kasnitve itd). Predviden plan izgradnje v letu 1981 (1157 stanovanj) bo zaradi tega predvidoma zmanjšan za okoli 250 stanovanj. Zmanjšanje plana bo realno sledilo tudi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za komunalno urejanje zemljišča, ker v tem letu sploh ne bo pritoka teh sredstev, ampak šele po zaključnih računih ne glede na sprejete SSTP, ker so to sredstva čistega dohodka. Zato bo moralo stanovanjsko gospodarstvo ta sredstva komunalnim organizacijam začasno premostiti, kar pa ima za posledico zmanjšanje plana graditve stanovanj. Pripravlja pa se za sprejem predlog projektne naloge MS 4,5 za preostali del Fužin, kjer bi predvidoma začeli izgradnjo prihodnjo pomlad, sedaj pa pridobili programirano ceno in organizirali zainteresirane za celovitejšo sosesko. Vendar ocenjujejo, da bomo petletni plan kot je predviden, kljub zmanjšanju dinamike v glavnem v celoti izvršili. — V tem letu pa bo razčiščeno tudi vprašanje zaščite vodnih virov v MS 103/2 Snebeije z dopolnjenim odlokom in razčiščeni bodo odnosi o možnosti nadaljnje izgradnje na področju Zaloga MS 11. - Na osnovi sprejetega programa prenove v tem letu so v teku dela na Vide Pregare 16 in v glavnem opravljene priprave za dela na Trpinčevi 9 ter drugih planiranih objektih. Glede na zmanjšanje finančne možnosti razpoložljivih sredstev (prenova se ne bo financirala več iz dohodka 0,2l %, ampak iz dela amortizacije in dela sredstev vzajemnosti) se bo plan prenove moral tako za letošnje kot za naslednja leta ustrezno zmanjšati. Zaradi tega pa bo še bolj kot prenova prizadeto področje modernizacije stanovanj, ki smo ga posebej načrtovali. Na področju družbene pomoči ugotavljamo: - Na podlagi pripomb iz javne razprave nadaljujemo postopek za dokončno sestavo prednostne liste prosilcev za dodelitev družbeno najemnih stanovanj, ki so kupljena s sredstvi družbene pomoči - nadaljujemo z dodeljevanjem stanovanj nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste Polje ter istočasno pripravljamo predlog za spremembe in dopolnitev pravilnika za dodeljevanje ten stanovanj - izvajamo subvencioniranje stanarin občanom potrebnim tovrstne družbene pomoči - nadaljujemo z izvedbo VIL natečaja za pridobitev posojil delavcem zaposlenim pri zasebnih delodajalcih Odprava VI. in VIL kategorije stanovanj ne bo doživela tako občutnega zmanjšanja plana kot prenova in modernizacija. Najprej bodo izvedene prekvalifikacije v poslovne prostore v primerih, ko niso potrebna nadomestna stanovanja. V razreševanju sta dva primera. Vlil. KADROVSKA POLITIKA Kadrovska služba je s Samoupravno skupnostjo za zaposlovanje organizirala več usklajevalnih sestankov s TOZD in drugimi samoupravnimi skupnostmi glede zaposlovanja v letu 1981. Kadrovske službe TOZD in drugih samoupravnih skupnosti niso v dogovorjenem roku poslale obr. „Letnih potreb po kadrih za leto 1981“, zato je potekala vsa akcija z zamudo. Po prvih podatkih so bile potrebe po novih delavcih TOZD in drugih samoupravnih skupnosti 3,8%, to je za 2,3 več kot je dogovorjeno zaposlovanje po resoluciji in drugih planskih dokumentih občine. Po usklajevalnih sestankih so se potrebe znižale na 3,4 %, kar še vedno ni v skladu z resolucijo. OZD niso pripravljene planirati realnega zaposlovanja in obstajajo še vedno težnje po prekomernem zaposlovanju in to predvsem nekvalificiranih in kvalificiranih delavcev. Ugotavlja se, da se izobrazbena struktura le spreminja, vendar še vedno prepočasi. V prvem tromesečju letošnjega leta poteka zaposlovanje v dogovorjenih mejah in sicer se je zmanjšalo število zaposlenih na 98,5 %. Z upoštevanjem preselitve TOZD Javna razsvetljava iz občine Center v našo občino pa je zaposlovanje 98 9 %. Upravičeno ocenjujemo, da bo v I. polletju 1981 dinamika zaposlovanja v mejah dogovorjene stopnje 1,5 %, katero bomo tudi spremljali in pri novem zaposlovanju delavcev bomo spremljali tudi uresničevanje samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih. - V zadnjem obdobju so bili vidni premiki na področju štipendiranja, saj se je število štipendij tz združenih sredstev manjšalo in večalo število kadrovskih štipendij. V letošnjem letu pa se je število kadrovskih štipendij zmanjšalo za eno tretjino, za to so bili vodje kadrovskih služb, direktorji in predsedniki DS opozorjeni, naj se ne bi zniževalo število štipendistov v OZD. Štipendiranje naj bo resnično del kadrovske politike. Po eni strani omogočamo študij otrokom iz socialno šibkejših družin, po drugi strani pa s štipendiranjem pridobivamo mlade strokovnjake. - Osnutek sprememb in dopolnil Družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin so že v obravnavi in se obravnave zaključijo 4. julija. Po sprejetju sprememb in dopolnil bodo OZD in druge skupnosti pristopile k usklajevanju samoupravnih aktov z družbenim dogovorom. Skupno z OK SZDL in Občinskim sindikalnim svetom se je pričela organizirana akcija za volitve 1982. OZD in druge samoupravne skupnosti so imenovale kadrovske komisije z evidentičarji in poteka prvi popis evidentiranih v OZD in krajevnih skupnostih. Imenovanje individualnih poslovodnih organov poteka v skladu z zakonitimi določili. V letošnjem letu se je pristopilo k organiziranemu izobraževanju direktorjev in delavcev, ki bi v prihodnje lahko prevzeli odgovornejše naloge v OZD. Veliko je bilo stoijenega na področju politike odlikovanj. Izdelano je bilo tudi poročilo o delu komisije za odlikovanja. Imenovane so bile komisije v OZD in krajevnih skupnostih, ki so odgovorno pristopile k delu. Oblikovanih je več predlogov in spreminja se tudi struktura predlaganih (po starosti in spolu). Predvsem so pa prizadevanja usmerjena, da bi politika odlikovanj postala sestavni del kadrovske politike. IX. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Otroško varstvo: Izgradnja objektov: - VVO Zalog bo pripravljen za uporabo v juniju 1981, kar pomeni 2-mesečno zamudo - VVO Dolsko bo pripravljen v juniju 1981, kar pomeni 10-mesečno zamudo (odgovornost izvajalca GP Zidar) - VVO Vevče bo pripravljen vjuliju 1981 in ni zamude - VVO Fužine je izvajalec pričel graditi v marcu 1981 in je načrtovan zaključek gradnje v marcu 1982 - VVO Hrušica — pričetek del je načrtovan v juniju 1981. Dela bo izvajal Graditelj, Kamnik. WO v Fužinah bi morali pričeti graditi že v letu 1980, ker je bila vsa dokumentacija pripravljena, vendar ni bilo mogoče doseči soglasja o financiranju. Zaradi zavlačevanja se je investicijska vrednost povečala za 5 milj. din, ne da bi zasadili lopato. Pomembna pomanjkljivost je še vedno prisotna neusklajenost planskih dokumentov delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, Kjer je Komite za družbene dejavnosti z ukrepi pričel postopek intenzivnejšega usklajevanja. Delovne organizacije s področja otroškega varstva so svoj program uskladile s Skupnostjo otroškega varstva. Kljub skladnosti pa so zašle v težko finančno stanje (ugotovljena izguba) zaradi zavrnjenega predloga ekonomskih cen. Na novo oblikovan predlog ekonomskih cen bo svet skupnosti za cene mesta Ljubljane obravnaval v juniju 1981. Osnovno zdravstveno varstvo: Načrtovane aktivnosti na področju osnovnega zdravstvenega varstva so skladne z aktivnostmi osnovnih nosilcev. Adaptacija kletnih prostorov v ZD Vevče je v zaključni fazi. Gradbeni odbor za izgradnjo novega Zdravstvenega doma v MS 4/5 Fužine je potrdil terminski plan - pripravljanje dokumentov in programske osnove je že obravnaval. Zagotovljena je tudi polovica sredstev za medicinsko opremo zobozdravstvene ambulante v OŠ Štapanjsko naselje v izgradnji in usklajena aktivnost. Ob vseh pozitivnih premikih pa je potrebno ugotoviti manjšo uspešnost povezovanja izvajalcev z uporabniki, predvsem v krajevni skupnosti. Osnovno šolstvo: V maju je pričelo GP Graditelj Kamnik s pripravljalnimi deli na objektu I. fužinske šole za 24 učilnic s spremljajočimi prostori. Pričetek gradnje seje zavlekel leto dni zaradi težje rešljivih vprašanj financiranja, kjer je izvršni svet Sob sprejel vse možne ukrepe^ Investicijska vrednost je v času usklajevanj narasla na 132.000.000 din in pomeni dodatne obremenitve. Gradnja bi morala biti zaključena v avgustu 1982, vendar je zaključek vprašljiv, ker bi morali pričeti z deli po spremenjenem terminskem planu v marcu 1981. Težje je tudi vprašanje zaključevanja gradnje OŠ Dolsko, ki bi morala biti zaključena po zagotovilu stečajne komisije GP Zidar TOZD Ljubljana v marcu 1981. Pojavile so se dodatne pomanjkljivosti pri izgradnji, tako je možno pričakovati pričetek vzgojno izobraževalnega dela v septembru 1981. Isto velja tudi za VVO, ki je v isti zgradbi. Podobno kot pri vzgojno varstvenih organizacijah je stanje planskega povezovanja s krajevnimi skupnostmi in drugimi možnimi nosilci posameznih aktivnosti vzgojno-izobraževalnega dela. Zapisane planske naloge še niso našle kvalitetnejših vsebinskih premikov pri delu pa tudi ne skladnosti v vseh planskih dokumentih nosilcev planiranja. Kljub načrtovanemu prehodu na celodnevno osnovno šolo je potrebno ugotoviti, da Koordinacijski odbori še ne delujejo, kar lahko pomeni vsebinsko osiromašenje. Osem osnovnih šol in Glasbena šola Moste se povezuje v skupnost osnovnih šol, ki pomeni vsebinsko skladnejše načrtovanje, poenotenje skupnih osnov, meril in posameznih elementov in strokovno skladnejše in kvalitetnejše delo. Socialno skrbstvo: Z načrtovano politiko socialne varnosti izpeljuje naloge prek osnovnega nosilca - Centra za socialno delo. Na osnovi priporočil ustreznih republiških organov o uporabi presežkov za socialne korekture, bo SIS o tem odločala v juniju in sprejela ukrepe za izvajanje poenotenja in skladnost vseh oblik družbeno denarnih pomoči.' Gradnja doma starejših občanov kasni po terminskem planu 2 meseca, vendar izvajalec zagotavlja, da bo zamudo nadoknadil. Istočasno z gradnjo teče tudi postopek za imenovanje direktorja doma v izgradnji, kar pomeni, da so aktivnosti speljane tudi k vsebinskim vprašanjem funkcioniranja doma. Kultura: Pomemben del aktivnosti, ki je sicer dokazana v pestrih zvrsteh kulturnega dela, je usmerjen k programiranju aktivnoti v novem kulturnem domu „Španski borci . Dogovorjeno je vodenje programske politike in upravljanje z zgradbo. V prostorih Kulturnega doma bo delo pričela Knjižnica Jožeta Mazovca, ki bo v novih prostorih bistveno povečala obseg in kvaliteto dela. Razsežne možnosti imajo tudi vse drqge oblike kulturnega življenja, od likovnih in drugih razstav, do dramskih besedil in komorne glasbe. Kljub prizadevanjem v letošnjem letu še ne bo mogoče zaključiti sanacije kapele v gradu na Kodeljevem, tako je tudi programski del aktivnosti pripravljen za bodoče leto. Sanacija spomeniškega kompleksa Urh je zaključena in 22. 7. 1981 načrtovana otvoritev prenovljene muzejske zbirke. Sprejeti so srednjeročni in letni program spomeniške dejavnosti. Pomembne težave so se pojavile v zvezi s pridobivanjem zemljišč za Pot spominov in tovarištva, ker je bilo potrebno sprožiti upravni postopek. Telesna kultura: Skupno slabost planiranja na porodročju družbenih dejavnosti - manj kvalitetno programsko skladnost - je možno zaslediti tudi na tem področju. To sicer ne zavira aktivnosti, ne daje pa ji tudi ne polne veljave. Eno pomembnejših vprašanj, ki so v fazi razreševanja, je tudi vprašanje vrhunskega športa, možnosti za njegov razvoj in skladnost načrtovanja, ki pa ima svojo osnovo v množičnosti in aktivnem delu z mladimi. Usmerjeno izobraževanje: je kljub bistvenim premikom še vedno premalo vpleteno v kadrovsko in prostorsko načrtovanje na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti. Še vedno niso zaživele posebne izobraževalne skupnosti oz. njihovo delo tudi na območju občine. Ob izjemno zahtevnem vprašanju usmerjanja in preusmerjanja učencev 1. razredov srednjega usmerjenega izobraževanja, so se pokazale vrzeli tudi v mreži,oz. razporejenosti oddelkov posameznih usmeritev in smeri. Zato je na ravni Ljubljane vzpodbujeno usklajevanje med regijami in znotraj posebnih izobraževalnih skupnosti in lahko pričakujemo uspešnost usklajevalnih akcij in razrešitev že zaostrene situacije. Znanstveno raziskovalno delo: Ob podeljenih nagradah najboljšim inovatorjem je potrebno poudariti počasnejšo preobrazbo SIS od pričakovane in počasnejše usklajevanje na ravni mesta, kar programsko pomeni neizpolnjevanje s samoupravnim sporazumom o temeljih plana sprejetih usmeritev. Zato je na tem področju oblikovana pobuda za hitrejši vsebinski premik in realizacijo planskih nalog. X. LJUDSKA OBRAMBA Težišče dela v prvem polletju je bilo na organizacijskem kadrovskem in materialnem dograjevanju sistema SLO vseh dejavnikov v občini. V OZD in KS je bila glavna naloga na dopolnjevanju obrambnih načrtov zlasti z izkušnjami prvega in drugega dela vaje »Ljubljana 80". OZD so tudi letos prilagodile svoje vojno proizvodnjo v skladu s potrebami oboroženih sil in DPS ter v skladu s svojimi energetskimi in kadrovskimi možnostmi za delo v vojni. V tem času so komiteji za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v veliki večini prevzeli svoje odgovornosti in opravljajo svoje naloge. Organi občine so dopolnjevali načrte delovanja v vojni in načrte za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer. Skupščina občine je sprejela odlok o organizaciji in delovanju organov občine Ljubljana Moste-Polje v vojni. Izdelan in sprejet je bil aneks k srednjeročnemu planu razvoja občine s katerim se na novih temeljih ureja razvoj in financiranje ljudske obrambe. Na področju teritorialne obrambe se je izvajalo usposabljanje enot in štabov TO tako rezervnega in aktivnega sestava občinskega štaba. Pri obrambnih strukturah v občini je bilo izvedeno usklajevanje glede razporejanja obveznikov v enote in štabe CZ. Civilna zaščita se je kadrovsko izpopolnila, saj je v enotah in štabih vključenih prek 13 % vseh prebivalcev v občini. Izvajalo se je uijenje štabov in enot CZ za izvajanje nalog pri odpravljanju posledic izrednih razmer in za delo v vojni. V 9 krajevnih skupnostih je bil izvršen osnovni dopolnilni pouk za določene specializirane enote civilne zaščite. Prek 40% pripadnikov združenega odreda je obiskovalo osnovni pouk po raznih specialnostih. V nadaljnjem razvoju združenega odreda in drugih enot CZ bo potrebno opremiti enote s specialnimi materialnimi sredstvi. Posamezni člani občinskega štaba CZ so obiskovali seminarje po republiškem programu v Polčah. Izvajali smo uijenje občinske enote za vojne zveze z namenom, da se doseže njena višja stopnja pripravljenosti. V prvi polovici letošnjega leta je bilo izvršeno usposabljanje prebivalstva v občini po programu republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. Z doseženim stanjem na področju obrambnih priprav v občini kljub prej navedenim uspehom ne moremo biti v celoti zadovoljni. Dograjevanje obrambnih načrtov gre prepočasi in se še vedno premalo upoštevajo dejanske razmere, ki bi nastale pri preprečevanju in odpravljanju izrednih razmer ter v vojni. Iz tega izhaja, da je potrebno temeljiteje opraviti ocene pogojev in možnosti delovanja, ki so izhodišče za načrtovanje aktivnosti z obrambnim načrtom. XI. SPLOŠNA PORABA Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 je bila izdelana na podlagi določb ustreznih dogovorov o oblikovanju splošne porabe, ki veljajo za letošnje leto. Tako so bili prihodki proračuna načrtovani v višini 218,169.000 din, kar je za 34,865.000 din (19%) več kot leta 1980. Po podatkih o realizaciji prihodkov za prve štiri mesece letošnjega leta je bilo v tem obdobju že zbranih 62,112.627 din ali 28 % vseh načrtovanih prihodkov. Upoštevaje dinamiko dotoka sredstev v mesecih maju in juniju prejšnjih let, lahko ocenimo, da bodo do konca prvega polletja 1981 prihodki proračuna realizirani v višini 98,000 000 din ali 45 %. Takšna realizacija je normalna in pričakovana, saj so vplačila davkov in prispevkov v drugi polovici leta praviloma večja kot v prvi. Nekoliko drugačen je položaj, ko ocenjujemo proračunske odhodke. V skladu z določbami resolucije in dogovorovje osnovna proračunska poraba v letu 1981 omejena z 18 % rastjo vprimeijavi z letom poprej, pri čemer omejitev ne velja za prihodke od turističnih taks, taks na promet s parklaiji in kopitaiji ter za lastne prihodke upravnih organov. Presežni prihodki nad dogovoijeno porabo se bodo izdvajali na poseben račun za omejevanje splošne porabe in bodo namenjeni za oblikovanje blagovnih rezerv, kompenzacije za meso in mleko ter za sprejete razvojne programe na področju proizvodnje hrane. Obračun presežkov za prvih pet mesecev in nakazilo na poseben račun bo izvršeno v mesecu juniju 1981. Podatki o realizaciji odhodkov v prvih štirih mesecih nam povedo, da je bilo v tem obdobju pomoljenih 55,635.652 din ali 26% vseh proračunskih sredstev za leto 1981. Pri tem se večina odhodkov realizira po dvanajstinah to je enakomerno skozi vse leto, preostali del pa po potrebi oziroma v skladu z izvrševanjem nalog, ki se financirajo iz proračunskih sredstev. Pri oceni izvrševanja proračuna v prvem polletju 1981 je vsekakor potrebno omeniti, da je v pripravi aneks k Dogovoru o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981, ki bo na dnevnem redu junijskega zasedanja občinske skupščine. Bistvena določba aneksa je v tem, da so sredstva za splošno porabo občin znižana za 2 %, tako pridobljen denar pa bo namenjen za pokrivanje drobnoprodajnih cen prehrambenih proizvodov na ravni republike. Obveznost občine Ljubljana Moste-Polje iz tega naslova znaša okrog 3,300.000 din, kar pomeni, da bo potrebno istočasno obravnavati in sprejeti tudi rebalans proračuna za leto 1981. Poleg tega bo v okviru rebalansa potrebno pokriti še nekaj novih obveznosti, ki v času sprejetja odloka o proračunu še niso bile znane, in sicer 800.000 din za adaptacijo zgradbe TSŠ na Aškerčevi, 1,660.000 din za podražitve pri nakupu kadrovskih stanovanj v Novih Jaršah, 250.000 din za nakup nadomestnih stanovanj Zavoda SRS za šolstvo in 500.000 din za vzdrževalne stroške Doma španskih borcev. Tako bo za vse naštete obveznosti potrebno zagotoviti sredstva v višini okrog 6.500.000 din. Pri tem oo višina načrtovanih skupnih proračunskih prihodkov in odhodkov ostala nespremenjena, to pa seveda pomeni bistveno redukcijo nalog, ki so ovrednotene v sedaj veljavnem odloku o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981. BELEŽKE: J ANALIZA AKUMULATIVNE IN REPRODUKTIVNE SPOSOBNOSTI GOSPODARSTVA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE V LETIH 1979,1980 V________________________________/ Analiza akumulativne in reproduktivne sposobnosti se pripravlja že tretje leto. Viri podatkov za analizo so podatki Službe družbenega knjigovodstva in podatki iz ankete o združevanju sredstev iz poslovnih skladov v OZD. V anketi je letos sodelovalo 87 organizacij združenega dela. I. VPLIV DELITVENIH RAZMERIJ V BRUTO DOHODKU NA REPRODUKTIVNO SPOSOBNOST GOSPODARSTVA Primarna delitev bruto dohodka vpliva na reproduktivno sposobnost gospodarstva z razmerji v delitvi na osebne dohodke, skupno in splošno porabo in del za razširjeno reprodukcijo. Vse od leta 1975 pa do 1979 smo ugotavljali, da se je bruto dohodek delil v korist osebnih dohodkov ter skupne in splošne porabe, sredstva za razširjeno reprodukcijo pa so pomenila le ostanek sredstev. V letu 1980 seje situacija popolnoma obrnila. Na sredstva za razširjeno reprodukcijo je bilo razdeljenih za 37 % več sredstev kot v letu 1979. Povečanje sredstev za osebne dohodke pa je bilo bistveno manjše - 19%. V strukturi delitve seje delež sredstev, za osebne dohodke zmanjšal za 1,8 strukturne točke, nekoliko seje zmanjšal tudi delež za skupno in splošno porabo, precej pa se je na račun gornjih zmanjšanj povečal delež sredstev za razširjeno reprodukcijo za dve strukturni točki. Delež sredstev za druge namene je zopet porastel (tako kot tudi vsa prejšnja leta). Precej so se povečale obveznosti iz kreditov (42 %) in druga plačila (35 %).Del za delovne skupnosti je porastel za 20 %. TABELA 1 : DELITEV BRUTO DOHODKA V LETIH 1979-1980 1V-3 J j Indeks Struktura v °o 4-F10SGK V iv qi n 1979 1980 1979 1980 Del za neto OD 2.286.820 2.728.663 119,3 30,4 28,6 Del za skupno porabo v TOZD 57 9.200 724.604 125,1 7,7 7,6 Skupaj za neto OD in skupno porabo v TOZD 2.866.020 3.453.267 120,5 38,1 36,2 Del za skupne potrebe 1.243.411 1.551.383 124,7 16,6 16,3 Del za splo šne potreb e 170*485 213.891 125,4 2,3 2,3 Skupaj za skupne in splošne potrebe 1.413.896 1.765.274 124,9 18,9 18,6 Del za razši rj eno reprodukcij o 1.854.014 2.541.459 1 37,1 24,7 26,7 Del za druge namene 1.376.072 1.767.222 128,4 18,3 18,5 SKUPAJ BRUTO DOHODEK 7.510.002 9.527.222 126,8 100 100 D. VPLIV ZDRUŽEVANJA SREDSTEV IZ POSLOVNEGA Združevanja sredstev iz poslovnega sklada so se povečala za SKLADA NA REPRODUKTIVNO SPOSOBNOST V ORGANI- 32 % kar je višja stopnja povečanja kot je stopnja povečanja bruto ZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA dohodka (27 %), več kot stopnja povečanja osebnih dohodkov (19 %) ter skupne in splošne porabe (25 %). Kljub dokaj visokemu Organizacije združenega dela, ki so odgovorile na anketo o povečanju nominalnega zneska za združevanje iz poslovnega sredstvih in združevanju sredstev iz poslovnega sklada so na poslov- sklada'. Pa Je delež združenih sredstev padel za 19 %. Edini vzrok za ni sklad izločile za 63 % več sredstev kot v letu 1979 Gospodar- »o je izredno visok nominalni znesek poslovnega sklada v letu stvo v celoti je poslovni sklad povečalo nekoliko manj oz. 52% ,198a Nlkakor Pa si tega zmanjšanja deleža ne moremo razlagati (kot se vidi iz tabele 3). kot zmanjšanje obveznosti za združevanje sredstev. To je razvidno tudi iz povečanja posameznih oblik združenih sredstev, ki se 57 % leta 1980. To zmanjšanje deleža je rezultat povečanja nomi-gibljejo od 15 % za železniškoinfrastrukturo, 60 % za manj razvite nalnega zneska poslovnega sklada za 63 %. Če bi se poslovni sklad republike in 162 % za druge namene. povečal za 30 % tako kot seje v preteklih letih, bi se delež združe- Delež združenih sredstev se je zmanjšal od 71 % leta 1979 na nih sredstev ne spremenil. TABELA 2 : DELITEV POSLOVNEGA SKLADA OZD GOSPODARSTVA OBČINE NA RAZNE OBLIKE ZDRUŽEVANJA SREDSTEV V LETIH 19 79 - 1980 1979 Znesek delež 1980 znesek delež INDEKS zneska deleža 1. POSLOVNI SKLAD 611.461 100 996.058 100 162,9 100 2. ZDRUŽEVANJE IZ POSLOVNEGA SKLADA ... .... . . (od 2.1. do 2.9.) 431.355 70,5 5b8.748 57,1 131 ,9 oc "c 2.1. za kreditiranje hitrejšega razvoja manj razvi tih 171 .346 28,0 214.488 21,5 160,3 76,8 2.2. za razvoj elektrogospodarstva 87.397 14,3 107.993 10,9 123,6 76,2 2.3 za razvoj železniške infrastrukture 52.136 8,5 59.988 6,0 115 ,1 70,6 2.4. za republiške ceste 59.856 9,8 75.898 7,6 126,8 77,6 2.5. za izgradnjo cest v Ljubljani 34.15 3 5,6 54.549 5,5 159,7 98,2 2.6. za razvoj luke Koper 7.420 1,2 10.193 1,0 137,4 83,3 2.7. za Ptt promet 3.797 0,6 6.165 0,6 162,4 100,0 2.8. za gradnjo letališča 500 0,1 75 6 0,1 151 ,2 100,0 2.9. za druge namene 14.750 2,4 38.718 3,9 262,5 162,15 3. NETO POSLOVNI SKLAD ZA OZD (l - 2) 180.106 29,5 427.310 42,9 237,3 145,4 ID. SREDSTVA ZA REPRODUKCIJO IN PROSTA SREDSTVA ZA INVESTICIJE V OZD Celotna sredstva za reprodukcijo (ki poleg poslovnega sklada vsebujejo še amortizacijo po predpisani stopnji in nad predpisano stopnjo) so v gospodarstvu občine porastla za 37 %, kljub temu da je poslovni sklad porastel precej več za 52 %. Če upoštevamo za celotno gospodarstvo isti procent združenih sredstev kot velja za anketirane OZD ostane za OZD samo še 76 % sredstev za reprodukcijo oz. 1,9 mio din. Če pa upoštevamo še anuitete za zapadle obveznosti pa ostane prostih sredstev za investicije v OZD samo 29 % oz. 748 mio din, kar je celo manj kot pa znaša amortizacija po predpisanih stopnjah. Iz tabele 3 se tudi jasno vidi, da ob nižji (oz. za dosedanja leta normalni) stopnji porasta sredstev za reprodukcijo 37 % (in ne tako visoki kot je poslovnega sklada — 52% ali poslovnega sklada v anketiranih OZD - 63 %), združena sredstva še vedno zavzemajo skoraj isti delež - 24 % v sredstvih za reprodukcijo kot v letu 1979 -27 %. TABELA 3 : DELEŽ ZDRUŽENIH SREDSTEV V CELOTNIH SREDSTVIH ZA REPRODUKCIJO IN DELEŽ SREDSTEV ZA INVESTICIJE V OZD 1979 1980 I N D E K S znesek delež znesek delež zneska deleža J 1.1. Posl ovni sklad 694.670 37,5 1.055.782 41,5 151,9 110,7 1.2. Rezervni sklad 155.746 8,4 209.307 8,2 134,4 97,6 1.3. Druga akumulacija 7.066 0,4 19.063 0,8 200,0 1.4. amortizac. po predp. st. 715.747 38,6 905.604 35,6 126,5 92,2 1.5. amortizacija nad predp. st. 280.785 15,1 351.703 13,9 125,2 92,1 1. SKUPAJ VSA SREDSTVA ZA R EPRODUK- „ _ CIJO (od 1.1. do 1.5.) 1.854.014 100 2.541 .459 100 137,1 100 2. SKUP AJ VSA ZDRUŽEVANJA IZ POSL. SKLADA 494.724 26,7 613.737 24,2 124,1 90,b 3. SREDSTVA ZA REPRODUKCIJO V OZD (1 - 2 ) 1.359.290 73,3 1.927.722 75,8 00 103,4 4. REZERVNI SKLAD 155.746 8,4 209.307 8,2 134,4 97,6 5. SREDSTVA ZA INVEST. V OZD" (3-4) 1.203.544 64,9 1.718.415 67,6 142,8 104,2 6. Anuitete za dolgoročne kredite 653.209 35,2 970.5 51 38,2 148,5 108,5 7, PROSTA SREDSTVA ZA INVESTICIJ E (5- 6) 550.335 O. • , . PREDLOG IV. OZD, KI IMAJO MANJ KOT 2 % AKUMULACIJE V CELOTNEM PRIHODKU Podatki, ki se objavljajo, npr. procent akumulacije v celotnem prihodku, akumulacija na povprečno uporabljena sredstva,oz. sred stva za reprodukcijo na povprečno uporabljena sredstva ne upoštevajo dejstva, da so dejansko sredstva za reprodukcijo,oz. končno sredstva za investicije veliko bolj skromna, kot prikazujejo podatki. Tako so tudi v tabeli 4 navedene OZD, ki izkazujejo manj kot 2 % sredstev za akumulacijo v celotnem prihodku. Med temi OZD je marsikatera, ki združuje sredstva za tekoče leto v minus,oz. iz že v prejšnjih letih formiranega poslovnega sklada in je tako položaj dosti bolj kritičen kot pa to iz gleda iz tabele 4. Komite za industrijo, gradbeništvo in energetiko Skupščine mesta Ljubljane predlaga, da vse OZD, ki imajo manj kot 2% akumulacije v celotnem prihodku obvezno pripravijo program za odpravo motenj v gospodarjenju. Menimo, daje glede na zgornje ugotovitve ta meja 2 % resnično minimalna. TABE LA 4: OZD, KI IMAJO MANJ KOT 2 % AKUMULACUE V CELOTNEM PRIHODKU .INDUSTRIJA Totra TOZD Izdelki iz plastičnih mas KTM Protektor TOZD Protektiranje Emona — Mesna ind. Zalog Žilo TOZD Šumi Agroemona - Tov. močnih krmil % akumu AK na lacije povprečno v cel. uporabljena prihodku posl. sredstva 6 8 2 5 1 2 2 5 2 3 0,4 1 KMETIJSTVO 8 11 Kmet. zadruga - TZ O Dobrunje 1 5 GRADBENIŠTVO GIP Obnova TOZD Gradb. obrati Obrtna zadruga GIKOS Pionir TOZD Gradb. sektor Lj. GIP OBNOVA TOZD Montaža gradnja 5 2 1 1 2 8 2 '2 1 4 PROMET ŽG ŽTO TOZD Za transport Lj. ŽG ŽTO TOZD Kont. terminal ŽG ŽTO TOZD Za promet Zalog GIP Obnova, TOZD Servisni obrati ^ap-Viator T OZD Turbus Sa^-Viator TOZD Ceprom TRGOVINA Emona BC TOZ D Prehrana Avtonabava • Emona Commerce TOZD Globus 2 2 2 0,2 5 5 8 1 GOSTINSTVO IN TURIZEM Emona — Globtour Obrt 3 II 0,3 2 10 8 11 stanov. KOM DEJAVNOST 5 EINANČNE IN DRUGE POSL. STORITVE } 0,6 Piro za gozdarsko načrtovanje 1 S^ona - inženiring 2 ito TOZD Razvojni inženiring 2 Gospoda rstvo 4 12 4 1 2 4 7 Z X Na podlagi 185. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS št. 2/78), je skupščina občine na skupni seji zborov občinske skupščine dne.sprejela naslednji ODLOK o podelitvi domicila španskim borcem V ____________________________________.J L člen V spomin in zahvalo za sodelovanje v revolucionarnemu boju španskega ljudstva proti fašizmu, ki je bil obenem tudi boj. svobodo delavskega razreda Jugoslavije in njihovih velikih g narodnoosvobodilnem boju, podeljuje skupščina občine Ljubljana Moste-Polje domicil španskim borcem Slovenije. 2. člen Spominsko listino o podelitvi domicila se izroči predstavnikom španskih borcev na otvoritvi kulturnega doma Španski borci dne 4. julija 1981. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. OBRAZLOŽITEV V Španiji je fašizem prvič pokazal svoj prav; obraz N< :;ak način je hotel zrušiti oblast napredne ljudske front >.k>. ča na volitvah 1936. leta in začela izvajati denf ■ :;žne, .••< -e ukrepe. Domača reakcija ob veliki pomoč - : Nemčije (pomoč je bita materialna in še bolj pomembna i> veliš em številu vojaštva). Ta intervencija je povzročila veliko gibanje in povezovanje naprednih sil ne samo Evrope, temveč vsega sveta. Simpatije v Evropi, razen v vladajočih razredih, so bile na strani španskega delavskega razreda, ki je branil svoje pridobitve in mu hotele vsestransko pomagati. Iz vseh strani sveta, iz 51 držav so prihajali na pomoč prostovoljci, ki so se borili v Internacionalnih brigadah. Prav tako je tudi komunistična partija Jugoslavije organizirala široke akcije za pomoč spanski revoluciji. Ta gibanja v stari Jugoslaviji, kakor tudi drugod v Evropi v vladajočih razredih, niso naletela na simpatije ali celo pomoč, po svoje jim je bila intervencija fašističnih sil v Španiji celo po godu, saj so v zmagi ljudske fronte v kateri so se združile vse napredne sile španskega ljudstva, videli nevarnost tudi za svojo oblast. Zato jim je vloga fašističnih sil kot nekakega tandarja bila celo všeč in se niso zavedali nevarnosti fašizma, ki je v naslednjih letih potisnil svet • svetovno vojno. V Jugoslaviji je stara, neljudska oblast preganjala vsako akcijo za pomoč španski republiki, posebno pa je preprečevala zbiranje in odhod prostovoljcev v Španijo. Zato so bile vse te akcije ilegalne. Iz vse Jugoslavije se je kljub temu prebilo v Španijo okrog 1 "00 prostovoljcev, med njimi smo nosili častni delež prav Slovenci katerih je bilo v Španiji 550. Slovenci so bili zbrani v posebni četi, ki seje poimenovala po Ivanu Cankarju, pomembno vlogo pa so imeli tudi v drugih enotah španske revolucionarne armade. Sodelovali so v vseh bojih in polovica jih je na bojiščih pustila svoja življenja. Ostali pa so se prek taborišč in zaporov skušali prebiti nazaj v domovino, ki jim je prepovedala vrnitev. Mnogim je (o uspelo in vsi so bili med organizatorji odpora proti fašizmu in prvi partizanski borci in komandirji. Trideset jih je padlo v narodnoosvobodilnem boju, sedem pa je narodnih herojev. Tako je bil delež španskih borcev za našo narodnoosvobodilnei borbo izredno pomemben, pomembne pa so bile tudi vse ostale akcije za pomoč španski revoluciji, saj so pomenile nadaljnje . Iru-ževanje vseh naprednih sil slovenskega naroda v L judski fronti. Vse to pa je bilo pomembno in odločujoče, da i< lahko takoi reo okupaciji organizirala Osvobodilna fronta, ki je povedla slovensko ljudstvo v zmagoviti osvobodilni boj. Da se oddolžimo spominu tega velikega boja najboljših sinov slovenskega naroda smo namesto spomenika zgntdili Kulturni dom in ga poimenovali po Španskih borcih. Otvoritev doma bo na dan borca - 4. julija. Prav pa je, da ob tem dogodnu še 30 živečim borcem v Slovenji podelimo domicil in jim s tem damo priznanje za njihov boj. OSNUTEK r~ ) Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur.list SRS, št. 39/74) in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne.in seji zbora krajevnih skupnosti dne.sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občiae Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 v_______________________________________) 1. člen V odloku o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 (Ur. list SRS, št. 10/1981) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1981 znašajo 218.169 000 din in se razporedijo: - za razporeditev v posebnem delu proračuna 160.624.000 din - za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 1.486.000 din — za skupne mestne potrebe v Ljubljani 23.137.000 din — za intervencije v gospodarstvu 32.922.000 din Pregled prihodkov in njihova razporeditev je zajeta v splošnem in posebnem delu proračuna, ki je sestavni del občinskega proračuna. 2. člen Splošni in posebni del proračuna je sestavni del odloka. Pregled in razpored prihodkov proračuna za leto 1981 se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 3. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981. PRE DSEDN1K SKUPŠČINE MARJAN MOŠKRIC REBALANSIRANI SPLOŠNI RAZPORED PRORAČUNSKIH PRIHODKOV v ooo din Gl.namen Razporeditev prihodkov Prvotni načrt din Zvišanje din Znižanje din Rebalans din Index /pr.načrtireb/ ol Dejavnost organov DPS 67.4o5 • • • 67.4o5 loo o2 Ljudska obramba 7.027 - - 7.o27 loo o3 Dejavnost DPO 11.42) 5oo - 11.923 . lo4 »4 Negospodarske investicije 35.519 3.21o 1.5oo 37.o29 lo5 o7 Kulturno prosvetna dejavnost 637 e. 637 loo 08 Socialno skrbstvo 6.469 - - 6.469 loo o9 Zdravstveno varstvo 216 - - 216 loo lo Komunalna dejavnost 4.lo3 - - 4.1o3 loo 11 Krajevne skupnosti 11.894 — — 11.894 loo 12 Skupne mestne potrebe 23.549 - 412 23.137 98 16 Intervencije v gospodarstvu 13.026 3.2o2 5.000 11.228 86 17 Tekoča proračunska rezerva in obv.iz prej.let 2.486 2.486 loo 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 34.615 - — 34.615 loo 218.169 6.912 6.918 218.169 loo REBALANSIRANI PREGLED RAZPOREDITVE PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1981 Zap. Razp.sk. GLAVNI IN NATANČNEJŠI 3t. ali pods.NiUOT._________________ Znesek postavke glavnfg* GLAVNI NAJ,TEN 01-DEJAVN0ST ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI A - SKUPŠČINA OBČINE 1 ol-2, Seje skupščine in njenih teles 36.000 2 ol-2 3 ol-2 4 ol-2 5 ol-2 6 ol-2 7 ol-2 8 ol-2 9 ol-2 10 ol-2 11 ol-2 12 ol-2 13 ol-l 14 ol-2 15 ol-2 16 ol-2 17 ol-2 18 ol -1 19 ol-2 2o ol-l 21 ol-l 22 ol-l 23 ol-l 24 ol-l 25 ol-l 26 ol-l 27 ol-l 28 ol-l 29 'ol-l 30 ol-l 31 ol-l Tisk skupščinskega gradiva, objave, oglasi 219.ooo Proslave, tekmovanja 566.000 Delegatska tribuna 1,255.000 Zbornik občine 177.000 Medobčinske zveze 96.000 Občinski praznik 468.000 Priznanja občine 148.000 Reprezentanca in protokol 67*000 Potni stroški in nadomesti- . la delegatom 21.000 Nadomestila funkcionarjem 1,234.000 Nadomestila predsednikom komisij 362.000 OD delavcev sekretariata skuuščine__________________1.254.000 SKUPAJ A 5f9o3.ooo B - IZVRŠNI SVET Članarine, studi je,cenitve 212.000 Tisk,, objave, oglasi 38.000 Reprezentanca in protokol 68.000 Potni stroški 2.000 Nadomestila funkcionarjem 3, 643.000 Nadom.za že sistem.a šele v 2.pol.80 zas.dela in nal.sekr. za občo upr.,pror.in skupne zadeve 200.000 SKUPAJ B 4,163.000 OD nadomestilo funkcionarjev 45o.ooo C - OBČINSKI UPRAVNI IN DRUGI DRŽAVNI ORGANI Upravni organi občine-OD* Upravni organi občine- 25,4o7.ooo materialni izdatki 9,132.ooo Sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj l,215.ooo Amortizacija osnovnih sredstev 2oo.ooo Postaja milice-redna dejavnost Postaja milice-sklad skupne l,757.ooo porabe 27.ooo Postaja milice-sklad opreme 230.000 Svet občin Ljubljanske regije 70.000 Skupnost slovenskih občin 271.ooo Sodišče združenega dela 1,040.000 Družbeni pravobranilec samoupravljanja 7o7.ooo 32 ol-l 33 ol-l 34 ol-2 35 ol-2 36 ol-2 37 ol-2 38 ol-2 39 ol-2 40 o2 41 o2 42 03 43 03 44 o3 45 03 46 03 47 o3 48 o3 49 03 50 03 51 o3 Temeljno sodišče Ljubljana 12,145.ooo Temeljno javno tožilstvo 2,lo6.ooo SKUPAJ C 54,3o7.ooo D - OSTALO *' ' ' ■ Zavod za družbeno planiranje Ljubijana-redna dejavnost l,68l.ooo Preventiva in vzgoja v cestnem prometu 19o.ooo INDOK - Informativna dejavnost 82.000 LRP - "Glas Ljubljane" 354.ooo Provizija za storitve v plačil- nem prometu Stalna konferenca mest Jugo- 225.ooo slavije 50.000 SKUPAJ D 2,582.ooo SKUPAJ 01 67.4o5.000 67.4o5.ooo GLAVNI NAMEN 02 - LJUDSKA OBRAMBA Teritorialna obramba l,595.ooo Funkcionalna dejavnost ljud- ske obrambe 5,432.ooo SKUPAJ 02 7,o27.ooo 7,o27.ooo GLAVNI NAMEN 03 - DEJAVNOST DRUŽBENO- POLITIČNIH ORGANIZACIJ Občinska konferenca SZDL 3,15o.ooo ZZB NOV - občinski odbor l,369.ooo ZRVS - občinski odbor 666.000 ZSMS - občinska konferenca l,547.ooo Občinski odbor RK 480.000 Občinska zveza prijateljev mladine 508.000 Dom občinskih družbenih organizacij Občinsko glasilo "Naša skup- 59o.ooo nost" 3,o53.ooo Odbor II. grupe odredov 60.000 Operativni štab za pripravo ‘referenduma za samoprisp.III. 5oo.ooo SKUPAJ 03 11,923.000 • ll,923.ooo GLAVNI NAKEN 04 - NEGOSPODARSKE INVESTICIJE 52 o4-l Investicijski izdatki za šole : in vzgojno varstvene zavode 3,3oo.ooo 53 04-1 Prispevek skupnosti za družbeni standard občine Ljubljana Moste-Polje 6,000.000 54 04-I Financiranje gradnje postaje milice 2,823.ooo 55 o4—1 Sofinanciranje adaptacije zgradbe TSS 800.000 56 o4-l Podražitve pri nakupu kadrov- • 57 o4-l skih stanovanj Sofinanciranje nakupa nadomest. 1,660.000 J stanovanj Zavoda SRS za šolstvo Vzdrževalni stroški doma 25o.ooo 58 o4-l "Španski borci" 500.000 59 o4-l Sofinanc.naložb na podr.kulture l,45o.ooo 60 04-1 Pot spominov in tovarištva 474.000 61 o4-l Kritje negativne razlike v ceni za Dnevnik 1,675.000 62 o4-l Nabava računal.opreme za enotni informacijski sistem za notranje zadeve v SRS ter LO 5,747.000 65 o4-l Sofinanciranje nakupa prostorov za sodišče združenega dela v Ljubljani 692.000 64 o4-^ Odplačilo anuitet lo,89o.ooo 65 04-1 Sofinanciranje adaptacije ele-ktroinstalacije v sodnem pošlo- $ju l,27o.ooo 66 o4-l Sofinanciranje izgradnje HTC krvaveč 1,000.000 67 04-1 Sofinanciranje sanacije Jelov-škove galerije 500.000 SKUPAJ 04 57*o29.ooo 57»029.000 - GLAVNI NAMEN 07 - KULTURNO PROSVETNA DEJAVNOST -• 68 o7 Vzdrževanje obeležij NOI in socialistične revolucije v KS 584.000 69 07 Vzdrževanje grobov in grobišč borcev NOV 255.ooo SKUPAJ 07 657.000 657.ooo GLAVNI NAMEN 08 - SOCIALNO SKRBSTVO ?° 08 Priznavalnine,denarne pomoči in zdravstveno varstvo udel.NOV 4*066.000 71 o8 72 08 73 08 74 08 7508 76 08 77 09 78 09 79 lo 8* 10 81 lo 82 10 83 U 84 11 85 11 86 11 87 11 Priznavalnine borcem za severno mejo in slov.dobrovoljcem 258.000 Enkratne denarne pomoči udeležencev NOV 4oo.ooo Sosedska pomoč za udeležence NOV Pomoč za zdravljenje udeležencev NOV Oskrbnine družinam, katerih hranilec je v JLA Preživninsko varstvo kmetov 330.000 496.000 741.000 178.000 SKUPAJ 08 6,469.000 6,469.oqo GLAVNI NAMEN 09 - ZDRAVSTVENO VARSTVO Mrliško ogledna služba 42.000 Zdravstveno zavarovanje kmetov 174.000 SKUPAJ 09 216.000 216.000 GLAVNI NAMEN 10 - KOMUNALNA DEJAVNOST Geodetska dela Urbanistična dokumentacija Služba zavarstvo okolja Rušenje in odstranjevanje nedovoljenih gradenj in sanacija terena l,oA2.ooo 2,7oo.ooo 75.ooo 286.000 SKUPAJ 10 4,lo3.ooo 4,I03.000 GLAVNI NAMEN 11 - KRAJEVNE SKUPNOSTI Vrnitev krajevnega samoprispevka 60.000 Krajevne skupnosti - sredstva za funkcionalno dejavnost 8,725.ooo Amortizacija osnovnih sredstev Sredstva za funkcionalno dejav- 400.000 nost novih krajevnih skupnosti Sredstva za referendum in voli- l,35o.ooo tve 459.ooo Vzdrževanje družbenih prostorov 900.000 SKUPAJ 11 ll,894.ooo ll,894.ooo 88 11 89 12 90 12 91 16 92 16 93 16 94 16 95 16 96 16 97 17-1 98 17-2 99 18-4 18-4 GLAVNI NAMEN 12 - PBISPEVKI PRORAČUNOM DRUGIH DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI Združena sredstva za skupne negospodarske investicije v mestu 4,673.ooo Prispevek proračunu skupščine mesta Ljubljane 18,464.ooo SKUPAJ 12 23,137.ooo 23,137.ooo GLAVNI NAMEN 16 - INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU Združevanj* sredstev za kompenzacije drobnoprodajnih cen osnovnih živil 3,2o2.ooo Sofinanciranje izgradnje Zaloške ceste v okviru desetletnega programa izgradnje cest v Ljubljani l,8oo.ooo Skupnost za pospeševanje kmetijske proizvodnje 1,652.000 Namenska sredstva, zbrana iz naslova turist.taks in taks od prometa s parkiarji in kopitarji 3,448.ooo Obveznost iz garancije za Tulon 800.000 Veterinarsko higienska služba 326.ooo SKUPAJ 16 ll,228.ooo 11,228.ooo GLAVNI NAMEN 17 - TEKOČA PRORAČUNSKA REZERVA IN OBVEZNOSTI IZ PREJŠNJIH LET Tekoča proračunska rezerva l,486.ooo Obveznosti iz prejšnjih let l,ooo.ooo SKUPAJ 17 2,486.ooo 2,486.ooo GLAVNI NAMEN 18 - KREDITI, VEZANA IN IZLOČENA SREDSTVA Izločitev na sredstva rezerv l,693«ooo Izločena sredstva za kompenzacije, blagovne rezerve in intervencije v gospodarstvu 32,922.ooo SKUPAJ 18 34,6l5.ooo 34,615.ooo SKUPAJ RAZPORED PRIHODKOV 218,169.000 213,159.000 OBRAZLOŽITEV Razlog za spremembo proračuna izhaja iz določbe aneksa dogovora o oblikovanju splošne porabe za leto 1981. Na podlagi te določbe se sredstva dogovorjene osnovne proračunske porabe občin znižujejo za 2 %, tako pridobljen denar pa je namenjen za združevanje sredstev za kompenzacije drobnoprodajnih cen osnovnih živil. Dogovorjeno je bilo, da občine v okviru proračunskega glavnegp namena 16 odprejo novo postavko s tem nazivom in da se sredstva te postavke združujejo v posebnem samoupravnem skladu na ravni republike. Poleg tega z rebalansom letošnjega proračuna pokrivamo še nekaj drugih obveznosti, ki v času sprejetja osnovnega odloka še niso bile znane, in sicer 800.000 din za adaptacijo zgradbe TSS na Aškerčevi, 1,660.000 din za podražitve pri nakupu kadrovskih stanovanj v Novih Jaršah, 250.000 din za nakup nadomestnih stanovanj Zavoda SRS za šolstvo, 500.000 din za vzdrževalne stroške doma ..Španski borci" (za te obveznosti odpiramo štiri nove postavke v glavnem namenu 04) in 500 000 din za delovanje operativnega štaba za pripravo referenduma za samoprispevek III. (za ta znesek odpiramo novo postavko v glavnem namenu 03). Skupna vrednost vseh dodatnih obveznosti znaša 6,912.000 din, pri čemer je treba opozoriti, da ostajajo prihodki proračuna nespremenjeni. To pomeni precejšnjo redukcijo nalog, ki so ovrednotene v dosedaj veljavnem odloku. Znižujejo se naslednje postavke: ' 1. Nabava računalniške opreme za enotni informacijski sistem za notranje zadeve v SRS ter L O (gl. nam. 04) za 1J00 000 din 2. Združena sredstva za skupne negosp. invest. v mestu (gl. nam. 12) za 412.000 din 3. So financ, izgradnje Zaloške ceste v okviru 10-letnega programa izgradnje cest (gl. nam. 16) za 5,000.000 din Po naštetih zvišanjih in zniian/ih beležimo v razporedu proračunskih prihodkov po glavnih namenih naslednje spremembe: 1. Glavni namen 03 - Dejavnost DPO se zvišuje za 500.000 din in znaša 11,923.000 din, kar je za 4% več kot je bil prvotni načrt. 2. Glavni namen 04 - Negospodarske investicije se znižuje zn 1.500.000 din in zvišuje za 3/210.000din, tako da znaša 37.029.000 din, kar pomeni vgjobatu zvišanje za 5 %. 3. Glavni namen 12 - Skupne mestne potrebe se znižujke za 412.000 din (znižanje se nanaša na sofinanciranje investicij v živalskem vrtu) in znaša 23,137.000 din, kar pomeni 2 % znižanje v primerjavi s prvotnim načrtom. 4. Glavni namen 16 - Intervencije v gospodarstvu te znižuje za 5,000.000 din in zvišuje za 3/202 000din in znaša 11228.000 din, kar pomeni globalno znižanje za 14% v primerjavi s prvotnim načrtom. OSNUTEK Na podlagi 19. člena Zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS, št. 24/79), 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni Ust SRS, it. 2/78) in v skladu z določili zakona o upravah za družbene prihodke (Ur. list SRS, št. 3/81) je dcupŠčina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju dne.sprejela ODLOK o spremembi odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter občinskih upravnih organih in strokovnih službah V_____________________________________/ 1. člen V odloku o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter občinskih upravnih organih in strokovnih službah (Ur. list SRS, št. 15/79,19/79 in 8/80) se četrta točka 32. člena spremeni tako, da se glasi: „4. Uprava za družbene prihodke.” 2. člen 39. člen se spremeni tako, da se v celoti glasi: »Uprava za družbene prihodke: spremlja pridobivanje dohodkov občanov, od katerih se plačuje davke - proučuje in analizira davčno politiko, pripravlja predpise in druge splošne akte za urejanje vprašanj s področja davkov ter sodeluje pri pripravi planskih dokumentov občine; - ugotavlja davčne zavezance, odmeija, obračunava, pobira in prisilno izteijuje davke, takse in druge davščine, razen tistih, ki jih v okviru svojih pristojnosti ugotavlja in pobira služba družbenega knjigovodstva, - ugotavlja izvor premoženja občanov, - odmeija in pobira prispevke občanov za samoupravne interesne skupnosti s področja mižbenih dejavnosti, - odmeija in pobira prispevke in druge obveznosti občanov tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti, če se tako sporazumejo, - opravlja inšpekcijsko nadzorstvo pri izpolnjevanju davčnih in drugih obveznosti občanov, - opravlja izteijavo neplačanih denarnih kazni, carin, sodnih taks in drugih družbenih prihodkov, - vodi postopek o prekrških v skladu z zakoni, - opravlja strokovne in administrativno tehnične naloge za družbeni svet s svojega delovnega področja, - opravlja druge zadeve v skladu s predpisi na tem področju.” 3. člen V 42. členu se v drugem odstavku drugi stavek spremeni in se glasi: »Sekretariat vodi sekretar, oddelek vodi načelnik, upravo pa vodi direktor.” . 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu OBRAZLOŽITEV V skladu z določili zveznega in republiškega zakona o državni upravi je zakon o upravah za družbene prihodke (Uradni list JR5> št. 3/81) določil temelje organizacije ter naloge in način delovanj* upravnih organov za družbene prihodke ter s tem zagotovil osnov-ne pogoje za učinkovito in ustrezno organizacijo ugotavljanja ih pobiranja davkov za družbenopolitične skupnosti in prispevkov ta samoupravne interesne skupnosti ter drugih obveznosti od občanov. Da bi uskladili odlok o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter občinskih upravnih organov glede davčn* uprave z zakonom o upravah za družbene prihodke ter zagotovili pogoje za učinkovito, neodvisno in samostojno delo tega upravnega organa, je potrebno spremeniti 4. točko 32. člena omenjene? odloka in sicer se davčna uprava preimenuje v upravo za družbene prihodke ter v celoti preoblikovati in dopolniti 39. člen odbka, ki opredeljuje naloge predvsem obveznost pobiranja prispevkov t* samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti, za druge samoupravne interesne skupnost/ pa če se tako sporazumejo z ustrezno organizactjopoz. skupnostjo. Davčna uprava je t* naloge že opravljala samo za določene samoupravne interesne skupnosti in sicer na podlagi sporazuma z ustrezno samoupravno interesno skupnostjo. Izhodišče za takšno rešitev je bilo predvsem v predpostavki, d* je le v enotni službi ugotavljanja odmere in pobiranja družbenik prihodkov možno zagotoviti nafvečfo stopnjo učinkovitosti službe, ustrezno organizacijo dela in kadrov ter modernizacijo dek. Hkrah pa bo doseženo tudi to, da bo zavezanec za plačilo družbenik prihodkov na enem mestu urejal vse svoje družbene obveznosti. Ker 42. člen občinskega odloka določa, da upravo kot upravni organ vodi načebtik, /e potrebno ustrezno spremeniti tudi to odločbo in sicer da upravo vodi direktor. J "družini izdelali 5-letni lovsko gojitveni načrt za obdobje 1981-1985. Oba lovska gospodarska načrta je obravnaval in potrdil izvršni odbor Zasavskega lovskogojitvenega območja. Zaradi usklajevanja lova s kmetijstvom je oba načrta obravnaval izvršni odbor SIS za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje. Pri tem so bila upoštevana mnenja in stališča krajevnih skupnosti iz kmetijskega območja občine. Ta stališča so se oblikovala na sestankih s kmeti v februarju in marcu 1981. 1. LOVSKA DRUŽINA LAZE Lovska družina Laze ima sedež v Dolskem št. 16. Obsega KO Volavje - del, KO Javor - Del, KO Laze, KO Vinje, KO Petelinje, KO Dol in KO Podgorica. Upravno leži pretežni del lovišča v občini Ljubljana Moste-Polje in obsega KS Besnica, KS Dolsko, KS Klopce in KS Dol. LD Laze obsega 5.225 ha lovne površine, od tega je 3585 ha gozda, 1640 ha kmetijskih zemljišč in 200 ha drugih površin. PODATKI O ŠTEVILČNOSTI, ODSTRELU IN IZGUBAH DIVJADI LD LAZE LOVSKO GOSPODARSKI NAČRT za LD Laze in LD Pugled za obdobje 1981-1985 V______________________J Na območju občine delujeta dve lovski družini: LD Laze in LD Pugled, ki spadata v Zasavsko lovsko gojitveno območje. Na podlagi 38. in 41. člena Zakona o varstvu in gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Ur. list SRS, št. 25/76) sta obe lovski Vrsta medved volk ris jelenjad gams kozorog divji prašič danaek muflon planinski orel ruševec svizec poljski zajec fazan jerebica divja raca divja mačka jazbec lisica gozdni jereb Ocena pomladanske številčnosti 1980 1 ? . > :• 6 5 2 ■2 J 16 2.0 §1 ‘SP > 15 IT« is 2 220 60 50 0 110 4 37 30 20 Odstrel in izgube 1975/76 1976/77 1977/78 0 0 0 4 2 4 20 14 8 0 0 0 37 40 66 7 3 11 111 87 154 0 0 0 120 89 145 0 0 0 5 2 7 15 13 33 7 0 0 1978 0 11 4 0 61 8 60 0 174 0 S 19 0 1979 0 4 4 0 70 3 34 0 99 0 3 20 1 Gojitvene smernice LD Laze za obdobje 1981-1985 - MEDVED je več ali manj stalen gost v lovišču. Njegovi obiski v . °višču so vedno daljši. V kolikor se bo ustalil gaje nujno odstreliti nima primernih življenjskih pogojev. DIVJI PRAŠIČ Število divjih prašičev ne sme preseči 0,8 živali na 100 ha. Za vet* rečitev škode kmetom bodo redno oskrbovali 5 krmišč v času tatacije.v zimskem času ima prašič v kostanjevih gozdovih dovolj 2n £C' Struktura odstrela bo sledeča: 50 do 70 % mladičev, 40 do lan<* lanščakov- Letni odstrel v lovišču bo tako 8 mladičev, 5 »nsčakov in 2 starejša meijasca. Seveda se bo odstrel ravnal po P°nuadanskem staležu. SRNJAD itpvfu Strelu srnjadi bodo posegali s 40 % od pomladanske in sn»st*- Odstrel bo zajemal 50% mladičev in enoletne srnjadi Srnjaki $tare^e smJa<^ po sledeči strukturi: mladičev maki. 40 % mladičev mta! enoletnih min. 220 % enoletnih maks. /= nad dvoletnih 40 % nad dvoletnih min. jgelenjad ojenje jelenjadi je za lovišče vprašljivo. Glede škode, ki jo jelen naiv/£Ča kmetom na obdelovalnih površinah. Zaradi tem naj bo 6oV JVtevUčnost 0>1 živali na 100 ha lovišča. Odstrel divjadi bo in mladičev0mladanSke8a StaleŽa in t0 60 % Jelenov in 40 % košut GOZDNI JEREB Da bi se gozdne kure obdržale v lovišču je treba odstrel čim bolj zmanjšati. FAZAN Naj večja številčnost fazanov naj ne bi presegla 2 fazana na 100 ha lovišča. DIVJI ZAJEC Najvišja številčnost zajca naj ne bi presegla 5 zajcev na 100 ha lovnih površin. RACAMLAKARICA . Naj višja številčnost rac naj ne bi presegla 25 rac na 100 ha lovišča. Najvišja številčnost ostale manj pomembne divjadi naj bi bila: lisica 2,5 na 100 ha kuna 1 na 100 ha lovnih površin jazbec 0,2 na 100 ha lovnih površin divja mačka 0,1 na 100 ha lovnih površin dihur 0,2 na 100 ha lovnih površin divji golob 2 na 200 ha lovnih površin grlica 2 na 100 ha lovnih površin kljunač 0,5 na 100 ha lovnih površin kragulj 0,1 na 100 ha lovnih površin skobec 0,1 na 200 ha lovnih površin Zaradi občutne škode, ki jo divjad povzroča na kmetijskih kulturah bo LD Laze obdelovala 0,50 ha njive s koruzo za krmljenje fazanov in rac in 3,25 ha krmilnih njiv zasadilas koruzo, topinamburjem in krmnim ohrovtom za jelenjad in divje prašiče. Krmilne njive bodo organizirane na opuščenih kmetijskih zemljiščih. 2. LOVSKA DRUŽINA PUGLED LD Pugled ima sedež Pot v dolino 37. Lovišče obsega KO Slape, Kašelj, Za dobrava, Volavlje — del, Bizovik, Dobrunje, Sostro in Lipoglav. Upravno leži lovišče v občini Ljubljana Moste-Polje v KS Bizovik, Zadvor, Lipoglav, Besnica, Zalog, Zadobrava, Vevče, Polje, Šmartno, Jarše, Hrušica, Snebeije, Moste. LD Pugled obsega 4625 ha lovnih površin. Od tega je 2801 ha gozda in 1824 ha kmetijskih površin. PODATKI O ŠTEVILČNOSTI, ODSTRELU IN IZGUBAH DIVJADI Vrsta Ocena pomladanske številčnosti 1980 Odstrel in izgube 1981 1982 1983 1984 Opombe: 1985 medved volk o 5 1 1 1 1 ris || - jelenjad -J 14 9 9 10 10 gams a° kozorog divji prašič §f || 8 8 8 8 8 danuek muflon % s> planinski orel divji petelin srnjad 2 240 110 120 120 120 ruševec svizec poljski zajec fazan 70 150 50 50 50 50 50 50 50 50 jerebica 60 30 30 30 30 divja raca divja mačka 120 170 170 170 170 jazbec 18 10 10 10 10 lisica 50 50 50 50 50 gozdni jereb 40 10 10 10 10 1 10 8 120 50 50 30 170 10 50 10 zavisi od vlaganja Gojitvene smernice LD Pugled za obdobje 1981-1985 JELENJAD LD Pugled planira 40% odstrel jelenjadi od spomladanskega staleža. SRNJAD Izhodiščni načrt odstrela srnjadi je 40% od spomladmske številčnosti. Struktura vsakoletnega odstrela bo zajemala 50% mladičev in enoletne srnjadi ter 50 % starejše srnjadi. DIVJI PRAŠIČ Stalež živali planirajo 0,8 živali na 100 ha. Struktura odstrela bo 50 — 70 % mladičev, 20 — 40% lanščakov in 10 — 20% starejših. DIVJI PETELIN Divji petelin je v lovišču skoraj prenehal obstajati. Zato sc v tem srednjeročnem obdobju ne načrtuje odstrelitev živali. DIVJI ZAJEC Pri poljskem zajcu je odstrel planiran v višini prirastka. POLJSKA JEREBICA Njena številčnost je postala izredno majhna. Zato bo planiran odstrel v skromnem številu. Za preprečevanje škode po divjadi bo LD Pugled organizirala krmne njive. V ta namen je že ali bo odkupila, 2 20 ha zemljišča na katerih bodo sadili krmne rastline. Izvršni odbor Skupnosti za pospeševanje kmetijstva občin6 Ljubljana Moste-Polje je obravnaval lovskogospodarski načrt obeh lovskih družin in predlaga, da se v lovsko gospodarskem načrtu z® obdobje 1981-1985 na območju občine dopolni še naslednje: — LD Laze in L D Pugled naj skleneta s krajevnimi skupnostmi svojega lovskega območja samoupravni sporazum o povračilu in preprečevanju škode kmetom in Kmetijskim organizacijam, ki j° povzroča divjad — v obeh LD naj se poveča število in površina krmnih njiv — v LD Laze naj odstrel srnjadi zajema 50% mladičev in enoletne srnjadi in 50 % starejše srnjadi po sledeči strukturi: SRNJAKI: 5 % mladičev (maksimalno) 20 % enoletnih 25 % nad dvoletnih SRNE: 20 % mladičev (minimum) 5 % enoletnih (maksimalno) 25 % nad dvoletnih V obeh LD pa naj pri odstrelu srnjadi upoštevajo samoupravni sporazum o enoletnih gojitvenih smernicah v SR Sloveniji z» obdobje 1981 - 1985. — odstrel jelenjadi številčno in kvalitetno naj ne bo omejen, mora pa biti v ustreznem spolnem razmeriu (1:1). Omejitev velja le z« nad 5-letnih jelenov, kjer je odstrel omejen na največ 1 jelena letno v posameznem lovišču (velja za obe lovski družini). v POROČILO o delu komisije za odlikovanja za leto 1980 V letu 1980 se je precej razpravljalo o podeljevanju državnih m------• j—•>- — -------s :-------A 1—jti vse vrste družbenih letu 1981 pa so prizna- odlikovanj ter drugih priznanj in nagrad kajti vse vrste družbenih Priznanj imajo poseben pomen ter ugled, v lt nja poleg tega povezana tudi s 40-letnico OF. Pri politiki podeljevanja državnih odlikovanj pa izhajamo iz dmžbeno dogovorjenih načel kadrovske politike in jo vključujemo v celoten sistem oblikovanja in uresničevanja kadrovske politike. Zbori skupščine občine Ljubljana Moste-Polje so v mesecu aprilu 1980 obravnavali poročilo o odlikovanjih za preteklo obdobje in sprejeli določena priporočila, ki jih je komisija za odlikovanja pri skupščini občine v obravnavanem obdobju spoštovala in realizirala. Tu gre zlasti za ustanavljanje komisij po TOZD in drugih samoupravnih skupnostih ter krajevnih skupnostih in za enotno izvajanje zakona o odlikovanjih. Pri realizaciji teh priporočil in sklepov smo dosegli napredek, saj trenutno v naši občini deluje 54 komisij za odlikovanje, ki so v večini primerov v TOZD. Manj uspešni smo bili v krajevnih skupnostih, kjer v večini, kljub sklepom skupščine občine, še danes jtimajo delegatsko sestavljenih in izvoljenih komisij, pač pa pošiljajo predloge družbenopolitične organizacije posamezno. Komisija za odlikovanja pri skupščini občine Ljubljana Moste-*1blje je v mesecu decembru 1980. leta organizirala posvet za predsednike in tajnike komisij za odlikovanja iz TOZD in drugih skupnosti ter KS. Namen posveta je bil doseči enotno izvajanje zakona tfir sklepov zborov skupščine, ki so ob obravnavi poročila o odlikovanjih ter poročila o uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Ljubljana Moste-Polje poudarili, da mora °aša socialistična samoupravna družba, glede na družbeopolitični P°men, ki ga odlikovanja SFRJ imajo, posvečati posebno skrb in Pozornost tej obliki družbenih priznanj delovnim ljudem, občanom ter kolektivom. Odlikovanja naj bi vzpodbujala delovne ljudi in občane, da s čim večjimi napori prispevajo k: splošnemu napredku našega družbenega in gospodarskega razvoja, boljšim delovnim jjspehom in večji produktivnosti dela, s čimer doprinašajo k uve-‘javljanju ukrepov stabilizacije, razvoju znanosti in kulture, uresničevanju programa usmeijenega izobraževanja, nadaljnjemu razvoju s°cialističnih samoupravnih odnosov v temeljnih organizacijah ^drviženeea dela in kraievnih skupnostih ter razvoju in utrjevanju tudi h , J..HJ ijuuajvv ui/iauu/v m wuwviiv samozaščite, krepitvi bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi ter k nadaljnjemu uveljavljanju samoupravljanja, kot temeljnega življenja in dela. Omenjenega posveta se je udeležilo 78 predstavnikov komisij oz. .OZD in KS ter člani občinske komisije za odlikovanje. Posvet pa le vodil pomočnik republiškega sekretarja za kadrovska vpaašanja. . Na posvetu so bili opredeljeni problemi, ki se pojavljajo v vsakodnevni praksi pri izvajanju politike odlikovanj *ter sprejeta stališča . odpravo teh problemov. Izmenjane so bile izkušnje o doseda-?i®nt delu ter dogovorjene metode za nadaljnje delo. Ugotovljeno 1® bilo tudi, da so doseženi pozitivni premiki, vendar pa so še vedno Prisotni sledeči problemi: ' komisije za odlikovanja v posameznih TOZD, še bolj pa v KS še vedno niso sestavljene na delegatski osnovi, kar je nujno po-___ riebno za dosledno izvajanje politike odlikovanj, " komisije za odlikovanja pri TOZD, drugih samoupravnih skupnostih in v KS bi morale s samoupravnimi otgar.i in pristojnimi službami ter družbeno političnimi organizacijami biti bolj aktiv-ne pri spremljanju in oceni dela posameznih kadrov ter na osnovi takih ocen dajati pobude za odlikovanja, odlikovanja še niso ustrezno porazdeljena; tako je še vedno pre-malo pobud za odlikovanja delavcev iz neposredne proizvodnje f3 njihove nadpovprečne delovne uspehe, mladih delavcev za ^jemne delovne rezultate (saj ie iz podatkov razvidno, da sta samo dva delavca v starosti do 30 let prejela odlikovanje), nova-toijev in drugih izumiteljev, ki s tehniškimi izboljšavami in morijami prispevajo k racionalizaciji in večji produktivnosti, delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, delovnih ljudi in °bčanov za njihova prizadevanja in dosežke pri delovanju dele- gatskega sistema, nasploh pa žensk glede na število zaposlenih ter njihov prispevek k napredku TOZD, KS in razvoju širše družbene skupnosti — premalo ali skoraj nič ni predlogov za odlikovanja organizacij združenega dela, drugih organizacij in društev. Pri obravnavi posameznih pobud komisija ugotavlja tudi vrsto pomanjkljivosti kot npr. preskromne, površne in neustrezne obrazložitve predlogov, tako da mora komisija take pobude zavračati predlagatelju v dopolnitev, kar že itak dolgotrajni postopek samo še zavlačuje in onemogoča pravilno izbiro vrste in stopnje odlikovanja. Da bi se izognili problemom, komisija za odlikovanja pri skupščini občine, čestokrat rešuje zadeve skupno s pobudniki v delovnih organizacijah ali drugih skupnosti in tako prispeva k enotnejšemu in hitrejšemu postopku. Komisija je v letu 1980 prejela in obravnavala 325 pobud za odlikovanje; odloženih je bilo le 10 predlogov. V obravnavanem obdobju je bilo podeljenih 264 odlikovanj. Podelitve so potekale na svečan način v delovnih organizacijah in na ravni občine. V letu 1980 so bila podeljena po vrsti in stopnji naslednja odlikovanja: MEDALJA DELA 53 MEDALJA ZASLUG ZA NAROD 3 RED DELA S SREBRNIM VENCEM 157 RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO 29 RED REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM 4 RED DELA Z ZLATIM VENCEM 11 RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI 3 RED REPUBLIKE S SREBRNIM VENCEM 2 RED DELA Z RDEČ O ZASTAVO 2 Po starostni strukturi so odlikovanja prejeli: > do 30 leta starosti 2 od 30 - 50 leta 126 od 50 in več 136 Od 264 podeljenih odlikovanj je bilo odlikovanih 54 žensk. Podeljenih redov druge in tretje stopnje je 20 %; več je podeljenih nižje stopenjskih redov, kar pomeni, da gre v večini primerov za podelitev prvega odlikovanja. Komisija je v obravnavanem obdobju imela 13 sestankov. Delo komisije je izredno odgovorno in težavno. Komisija sodeluje z delovnimi organizacijami, družbenopolitičnimi organizacijami v DO in na ravni občine, s komisijami za odlikovanja v KS ter z republiško komisijo za odlikovanja. Poleg obravnave predlogov za odlikovanja, pa je komisija obravnavala tudi druga vprašanja, ki se nanašajo na delo komisije in politiko odlikovanj. Strokovne naloge za komisijo opravlja kadrovska služba pri IS; ta nudi tudi strokovno pomoč organizacijam združenega dela, KS in drugim samoupravnim skupnostim in sicer v direktnem kontaktu in sodelovanju. Ugotavljamo, da so na področju uresničevanja politike odlikovanj SFRJ v občini doseženi pozitivni premiki, tako pri podruž-bljanju politik odlikovanj, kot pri uveljavljanju politike odlikovanj, kot sestavnega dela kadrovske politike. PREDLOG Na osnovi sklepa 5. seje Odobra podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji z dne 13. S. 1981 predlagamo podpisnikom družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji, da sprejmejo SKLEP o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev dela obveznosti SR Slovenne v letu 1981 za plačilo prispevka kot kredit SR Črni gori 1. Za izpolnitev dela obveznosti SR Slovenije v letu 1981 za plačilo prispevka kot kredit SR Črni gori za kreditiranje občanov po 3. in 5. členu zakona o sredstvih za odpravo posledic katastrofalnega potresa,' ki je prizadel območje Socialistične republike Črne gore v letu 1979 (Uradni list SFRJ, št. 15/80) se uporabijo sredstva solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3/75 in 8/78) v znesku 160.025.008 dinarjev in sicer: - 34 % zneska obračunanega prispevka solidarnosti iz osebnega dohodka delavcev v letu 1980; — ves znesek vplačanih sredstev solidarnosti na posebne račune občin pri Službi družbenega knjigovodstva v obdob ju od 1. do 31. decembra 1980; - znesek sredstev na računu sredstev solidarnosti SR Slovenije za odpravljanje posledic naravnih nesreč na dan uveljavitve tega sklepa; — obračunani prispevek solidarnosti iz dohodka v prvem trimesečju 1981. 2. Pogodbo o odobritvi kredita iz sredstev solidarnosti SR Slovenije za odpravo posledic naravnih nesreč v znesku 160.025.008 dinarjev v SR Črni gori sklene Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč. 3. Sredstva solidarnosti, ki jih SR Črna gora vrne pod pogoji in v rokih, določenih z zakonom o sredstvih za odpravo posledic katastrofalnega potresa, ki je prizadel območje Socialistične republike Črne gore v letu 1979, se vplač^o na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije za odpravljanje posledic naravnih nesreč. OBRAZLOŽITEV 1. S prvim odstavkom 3. člena zakona o sredstvih za odpravo posledic katastrofalnega potresa, ki je prizadel območje Socialistične republike Črne gore v letu 1979 (Uradni list SFRJ, št. 15/80 - v nadaljevanju: zakon) je določeno, da socialistične republike in avtonomni pokrajini zagotovijo 13.699.635.000 dinarjev s svojim prispevkom kot kredit Socialistični republiki Črni gori za kreditiranje občanov po 6. členu zakona o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic katastrofalnega potresa, ki je prizadel območje Socialistične republike Cmegore v letu 1979 (Uradni list SFRJ, št. 36/79) S prvim odstavkom 5. člena zakona je določeno, da bodo republike in pokrajini zagotovile v letu 1980 do 1983 znesek 11.199 635.000 dinarjev prispevka kot kredit v enakih letnih zneskih. Znesek 2.500.000.000'dinarjev, ki ga je SR Črna gora uporabljala začasno v letu 1979 iz emisije Narodne banke Jugoslavije, pa bo vrnila ob pogojih in na način, ki jih določa 10. člen zakona. SR Črna gora namreč začne vračati sredstva kredita republikam in avtonomnima pokrajinama po preteku dveh let od leta, v katerem so ji bila dana na razpolago, in sicer v letnih obrokih in v rokih, v katerih so bili krediti iz teh sredstev dovoljeni končnim uporabnikom. Za kredite, dane SR Črni gori po določbah zakona, se ne plačajo obresti Z odlokom o razporeditvi sredstev po republikah in avtonomnih pokrajinah za leto 1981 (Uradni list SRFJ, št. /81 )xje določena obveznost SR Slovenije za plačilo prispevka kot kredit v letu 198znesku 460.025.008 dinarjev, kar predstavlja 16,43 % celotnega zneska, ki ga bodo republike in avtonomni pokrajini zagotovile v tem letu kot kredit SR Črni gori. Navedeni znesek bo SR Slovenija zagotovila predvidoma z najetjem kredita pri vseh Temeljnih bankah s sedeietn na območju SR Slovenije v znesku 300 mitj-din, kot največjim možnim zneskom dodatne zadolžitve SR Slovenije v letu 1981, s tem sklepom pa je predlagano, da se za izpolnitev preostalega dela navedene obveznosti v znesku 160.025.008 dinarjev uporabijo razpoložljiva sredstva solidarnosti SR Slovenije za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Skupščina SR Slovenije je 25. aprila 1980 sprejela zakon o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1980 in 1981 (Uradni list SRS, št. 11/80), s katerim se zagotavlja del sredstev za plačilo prispevka SR Slovenije po zveznem zakonu brez obveznosti vračila v letih 1980 in 1981. S posebno ureditvijo je zatorej potrebno zagotoviti sredstva za plačilo prispevka SR Slovenije kot kredit v letu 1981. S tem sklepom je predlagano, da se preostala razpoložljiva sredstva solidarnosti uporabijo za izpolnitev obveznosti SR Slovenije za plačilo dela prispevka kot kredit SR Črni gori v letu 1981 in sicer v naslednjih zneskih: v 000 din 1. Sredstva na računu sredstev solidarnosti SR Slovenije za odpravljanje posledic naravnih nesreč (stanje na dan 30. 4.1981) 83 2. Ves znesek vplačanih sredstev na posebne račune občin od 1. do 31. 12. 1980 12.646 3. 34 % zneska obračunanih prispevkov solidarnosti iz osebnega dohodka delavcev v letu 1980 113.376 4. Ves obračunani prispevek soliddrnosti iz dohodka v prvem trimesečju 1.1981 33.920 SKUPAJ: 160.025 S tem sklepom je predlagano, da sklene pogodbo o odobritvi kredita iz sredstev solidarnosti Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji. Tak postopek pa terja predhodno odločitev vseh podpisnikov družbenega dogovora. Ker so z zakonom določeni pogoji in način vračanja sredstev, ki jih je SR Črna gora prejela kot kredit, je s sklepom predlagano, da se vrnjena sredstva vplačajo na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Po določbah drugega odstavka 10. člena zakona o sredstvih za odpravo posledic katastrofalnega potresa, ki je prizadel območje SR Črne gore v letu 1979, bo SR Črna gora pričela vračati sredstva kredita po preteku dveh let od leta, v katerem so ji bila dana na razpolago. Vračilo sredstev bo realizirano v letnih obrokih in v rokih, v katerih so bili krediti iz teh sredstev dovoljeni končnim uporabnikom. Podpisnikom družbenega dogovora je tokrat v drugo predlagano sklepanje o uporabi sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč za plačilo kreditne obveznosti SR Slovenije do Cme gore po zveznem zakonu. V letu 1980 so podpisniki družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za ta namen dovolili uporabo sredstev solidarnosti v znesku 456.105.136 din. Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč je pri oblikovanju tega predloga sklepa upošteval razloge, ki so že v lanskem letu narekovali takšen način uporabe sredstev in sicer predvsem zaradi tega, da za izpolnitev navedenih obveznosti ne bi bilo potrebno uvajati dodatnih obveznosti organizacij združenega dela in občanov. x Odlok v času predlaganja tega sklepa še ni bil sprejet v Skupščini PREDLOG -------------------- < Na podlagi 118. člena Zakona o osnovni šoli (Ur. list SRS št. 5/80) in v skladu s 192. členom statuta občine Ljubljana— Moste—Polje (Ur. list SRS št. 2/78) sta skupščini občine Ljubljana-Moste-Polje na sejah zbora združenega dela dne.....zbora krajevnih skupnosti dne.ter skupšči- na izobraževalne skupnosti občine Ljubljana-Moste-Polje dne .....sprejeli SKLEP o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol v občini Ljubljana Moste-Polje Skupščina občine Ljubljana-Moste-Polje določa šolske okoliše osnovnih šol v občini Ljubljana-Moste-Polje tako, da obsega okoliš: 1. Osnovne šole Adolf Jakhel, Ljubljana, Zalog, Zaloška c. - krajevno skupnost Zalog, 2. Osnovne šole Edvarda Kardelja Polje, Ljubljana-Polje, Polje 358 - krajevne skupnosti: Polje, Vevče-Kašelj ter podružničnih šol: - osnovne šole Dolsko, Dol pri Ljubljani, Dolsko 61: zaselke: Dolsko, Laze, Petelinje, Vinje, Kamnica, Osredke v KS Dolsko in zaselek Klopce v KS Klopce, - osnovne šole Križevska vas, Dol pri Ljubljani, Križevska vas, Krajevna skupnost Klopce, - osnovne šole Senožeti, Kresnice, Senožeti 53 Sp in Zg. Senožeti v krajevni skupnosti Dolsko 3- Osnovne šole Jože Moškrič-Ciril, Ljubljana, Jarška 34, krajevne skupnosti: Jože Moškrič, Dušan Kveder - Tomaž ter v KS Šmartno območje levo od Smartinske ceste in v KS Tomačevo — Jarše naselje Jarše, 4. Osnovne šole Karla Destovnika-Kaiuha, Ljubljana, Veljka Vlahoviča 42, Krajevne skupnosti: Štepanjsko naselje I, Šte-panjsko naselje III, 25. maj ter v krajevnih skupnostih Selo in Nove Fužine desno in levo stran Zaloške ceste od križišča s Kajuhovo do vojašnice na Fužinah ter podružnične Osnovne šole Hrušica, Ljubljana, Pot do šole 1, krajevni skupnosti Hru-šica-Fužine in Bizovik; 5- Osnovne šole Kette Murn, Ljubljana, Koširjeva 2, krajevno skupnost Kodeljevo, v KS Moste in KS Selo na desni strani Zaloške ceste od križišča z Grablovičevo ulico do križišča s Kajuhovo ulici; 6- Osnovne šole Leopolda Mačka Boruta, Ljubljana-Polje, Za-dobrovška 35, krajevne skupnosti Novo Polje in Zadobrova ter v KS Šmartno območje desno od Smartinske ceste; '• Osnovne šole Vide Pregare, Ijubljana, Bazoviška 1, krajevno skupnost Zelena jama ter v KS Moste in Selo do Kajuhove, razen desne strani Zaloške ceste. Iz šolskega okoliša podružnične Osnovne šole Lipoglav se črta naselje ZG. Slivnica. Občinska izobraževalna skupnost Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje Moste-Polje predsednik: Predsednik: »*avko PUŠ Marjan MOŠKRlC OBRAZLOŽITEV • l območju občine Ljubljana-Moste-Polje je 8 osnovnih šol, Im je ustanovila Skupščina občine Ljubljana-Moste-Polje oz. 0 mski ljudski odbor Ljubljana-Moste-Polje, vendar v večini ust novitvenih aktov ni bil določen šolski okoliš, ki bi skladno sil c‘enom Zakona o osnovni šoli moral biti opredeljen, oziroma 0ostajajo drugi dokumenti o šolskem okolišu ali pa se je šoli okoliš po ustanovitvi šole že spremenil. Zato je bilo skladno oz voj cm osnovnega šolstva v občini Ljubljana-Moste-Polje z r°ono določiti meje šolskih okolišev. , V ustanovitvenih aktih imajo šolski okdiš določen šole Ado okhel Zalog, Tone Trtnik-Tomaž Sostro in Leopolda Mačka-h ta- Novo Polje, vendar je tudi pri zadnjih dveh prišlo do spi Šolski okoliš podružnične osnovne šole Lipoglav, ki je podružnična šola Osnovne šole Tone Trtnik-Tomaž, se spremeni tako, da se črta naselje Zg. Slivnica v občini Grosuplje. Izobraževalna skupnost občine Grosuplje in Izvršni svet občine Grosuplje sta zahtevala, da so otroci iz Zg. Slivnice kljub večji oddaljenosti vključeni v šolski okoliš Osnovne šole Šmarje Sap, Občina Grosuplje. K šolskemu okolišu osnovne šole Leopolda Mačka-Boruta, določenem z odločbo o ustanovitvi, ki jo je izdala Sob Ljubljana-Moste-Polje št. 022-27/8001, se doda še del krajevne skupnosti Šmartno - desno od Smartinske ceste. Šolski okoliši osnovnih šol Jože Moškrič, Vide Pregare, Karel Destovnik Kajuh, Kette Murn in Edvard Kardelj Polje, so določeni po predhodnem dogovoru in usklajevanju s šolami samimi. Komite za družbene dejavnosti PREDLOG Na podlagi 24. člena zakona o osnovni šoli (Ur. list SRS št. 5/80) in v skladu s 187. členom statuta občine Ljubljana-Moste-Polje (Ur. list SRS št. 2/78) je^na seji zbora združenega dela dne ... in seji zbora krajevnih skupnosti dne .... ....sprejela SKLEP o soglasju k statutom osnovnih šol v občini Ljubljana Moste-Polje J Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje daje soglasje k naslednjim statutom osnovnih šol v občini Ljubljana Moste-Polje: 1. Osnovne šole Adolf Jakhel, Ljubljana, Zaloška c., sprejetem na referendumu dne 15. 5. 1981 2. Osnovne šole Edvard Kardelj Polje, Ljubljana-Polje, Polje 358, sprejetem na referendumu dne 28. 5. 1981 3. Osnovne šole Jože Moškrič, Ljubljana, Jarška c. 34, sprejetem na referendumu dne 2. junija 1981 4. Osnovne šole Karla Destovnika-Kajuha, Ljubljana, Veljka Vlahoviča 42 na referendumu dne 18. 5. 1981 5. Osnovne šole Kette Murn, Ljubljana, Koširjeva 2, na referendumu dne 15.6.1981 6. Osnovne šole Leopolda Mačka Boruta, Ljubljana-Polje, Novo Polje C. XVI/9, na referendumu dne 7. 5. 1981 7. Osnovne šole Vide Pregare, Ljubljana, Bazoviška 1, na referendumu dne 20. maja 1981 8. Osnovne šole Toneta Trtnika Tomaža, Sostro, p. Dobrunje, Cesta II. grupe odredov 47, na referendumu drte 20. maja 1981. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje Predsednik Marjan MOŠKRlC OBRAZLOŽITEV Na območju občine Ljubljana Moste-Polje opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena s področja vzgoje in izobraževanja 8 osnovnih šol in sicer: OS Adolf Jakhel, OS Edvard Kardelj, Polje, OS Jože Moškrič, OS Karel Destovnik-Kajuh OS Kette Murn, OS Leopold Maček-Borut, OS Vide Pregare in OS Tone Trtnik-Tomaž, Sostro. V mesecu marcu 1980 je stopil v veljavo zakon o osnovni šoli (Ur. list SRS št. 5/80), ki obvezuje osnovne šole, da uskladijo svojo organizacijo z določbami tega zakona. Osnovne šole so s pripravo novih statutov šele nekoliko zakasnile in so jih sprejele na referendumih v maju in juniju letošnjega leta. Komite za družbene dejavnosti in sekretariat za občo upravo občine Ljubljana Moste sta pregledala statute osnovnih šol in ugo- tovila, da statuti urejajo vsa vprašanja notranjih razmerij, ki jih v smislu 337. člena zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ št. 35/76) morajo vsebovati in sicer: statusne določbe, dejavnost osnovne šole, uresničevanje samoupravljanja delavcev, poslovodni organ, delavce s posebnimi pooblastili, samoupravno delavsko kontrolo, disciplinsko komisijo, komisijo za ocenjevanje kakovosti in količine opravljenih delovnih nalog, samoupravljanje učencev, delegacije šole, pravice in obveznosti sindikata, odgovornost za opravljanje samoupravljalskih funkcij in delovnih nalog, uporabo sredstev in razpolaganje z njimi, uradno tajnost, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, organizacijo dela v šoli, način sprejemanja, spreminjanja in dopolnjevanja samoupravni splošnih aktov. Obenem Komite za družbene dejavnosti in Sekretariat za občo upravo ugotavljata, da so določbe statutov v skladu z ustavo in zakoni, zato predlaga občinski skupščini, da sprejme sklep, s katerim daje soglasje k statutom osnovnih šol v občini Ljubljana Moste-Polje. Če se delegati želijo podrobneje seznaniti z vsebino statutov posameznih osnovnih šol, so le-ti na razpolago v Sekretariatu za občo upravo. „ Komite za družbene dejavnosti PREDLOG f Na podlagi 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (ur. list SRS, št. 2/78) in 129. člena Zakona o osnovni šoli (Ur. list SRS, št. 5/80) ter 55. člena statuta osnovne šole Leopolda Mačka — Boruta Polje, je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne., na seji zbora krajevnih skupnosti dne.,.....in na seji družbenopolitičnega zbora dne..sprejela SKLEP o imenovanju delegata v svet osnovne šole Leopolda Mačka-Boruta X_______________________________________J I. V svet osnovne šole ..Leopolda Mačka - Boruta" Polje se imenuje tovarišico VIDONJA Cvetko iz Novega Polja, c. II/25-e. II. Ta sklep prične veljati z dnem sprejema na zborih skupščine občine. Številka: Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Marjan MOŠKRlC OBRAZLOŽITEV V skladu s 186. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje, 129 členom Zakona o osnovni šoli in 55. členom statuta osnovne šole delegira družbenopolitična skupnost v svet šole enega delegata, ki zastopa interese širše družbene skupnosti. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, na podlagi mnenja koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja in soglasja delegata, predlaga zborom skupščine, da predlaganega kandidata potrdijo. Z----—------------------------------------\ ZBOR ZDRUŽENEGA DELA, ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR V_________________________________________J ZAPISNIK skupnega zasedanja zbora združenega dela (40. seja), zbora krajevnih skupnosti (41. seja) in družbenopolitičnega zbora (40. seja) skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bilo dne 28. maja 1981 s pričetkom ob 16,30 v sejni dvorani skupščine občine Ljubljena Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Skupno zasedanje je otvoril in vodil Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine v sodelovanju z Ljubom ZABUKOVC EM, Pfedsednikom zbora združenegt dela, Danilom JURCO, predsednikom zbora krajevnih skupnosti in Antonom KOROŠCEM, predsednikom družbenopolitičnega zbora. Zapisnik skupnega zasedanja je vodila Erika RAČIČ—ŠIFT, sekretar skupščine občine. Predsednik skupščine občine je delegatom zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora pred lagal naslednji dnevni red: 1- Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2- Potrditev zapisnikov: - 38. seje družbenopolitičnega zbora z dne 23 marca 1981 - skupnega zasedanja zbora združenega dela (38 seja) in zbora krajevnih skupnosti (39. seja) z dne 25. marca 1981 - 5. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 16. aprila 1981 " — skupnega zasedanja zbora združenega dela (39 seja), zbora krajevnih skupnosti (40. seja) in družbenopolitičnega zbora , (39. seja) z dne 16. aprila 1981 Razrešitev predsednika in članov izvršnega sveta ter izvolitev predsednika in članov izvršneta sveta Predlagani dnevni red je bil soglasno sprejet. KI V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve dele-8*lov so delegati zbora združenega dela soglasno izvolili: Jožeta KAVČIČA, delegata VIII. konference delegacij -, Emona MIZ, f• Anico TOMAŽIČ, delegatko XIII. konference delegacij - B TC, Janeza MOŽINO, delegata XVI. konference delegacij - SCT. , Po pregledu pooblastil delegatov zbora združenega dela je ko-^sija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila: Zbor združenega dela ima 39 delegatskih mest, na seji je na-2 ®čih 27 delegatov. Odsotnih je 12 delegatov in sicer: delegata I. konference delegacij - Saturnus, 1 !ie!c8at JR- konference delegacij - Žito, 1 j,6®81 V. konference delegacij - Julon, 1 VI. konference delegacij - Velana, 2 ‘jejc8at XV. konference delegacij — Gradis, 1 j, S8 to XVII. konference delegacij - Obnova, 1 Ji^t XIX. konference delegacij — Petrol, i ~eje8»t XXIV. konference delegacij - Staninvest, ^egat XXVIII. konference delegacij - Klinični center, 1 delegat XXIX. konference delegacij — Zdravstveni dom. Zbor združenega dela je sklepčen. V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno izvolili: 1. Tatjano GUMILAR, delegatko krajevne skupnosti Jože Moškrič-Ciril, 2. Marka RAINERJA, delegata krajevne skupnosti Kodeljevo, 3. Janeza GRILJA, delegata krajevne skupnosti Klopce Po pregledu pooblastil delegatov zbora krajevnih skupnosti je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila: Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 27 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Na seji je navzočih 2f delegatov. Odsotnih je 6 delegatov in sicer: en delegpt krajevne skupnosti Dolsko, en delegat krajevne skupnosti Hrušica-Fužine, en delegat krajevne skupnosti Lipoglav, en delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje III., en delegat krajevne skupnosti Vevče — Zg. Kašelj, en delegat krajevne skupnosti Z alog. Seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov družbenopolitičnega zbora je pregledala navzočnost delegatov po prezenčni listi in ugotovila: Od 18 delegatov je na seji navzočih 12 delegatov. Odsotnost so opravičili naslednji delegpti: Marjanca AGREŽ, Nina JEVŠNIK, Jože LESKOVŠEK, Franc MANDELJČ Marko PRIMOŽIČ, Božidar TONI. Seja družbenopolitičnega zbora je sklepčna. Navzoči vabljeni: Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, Gabrijela JELEN, kandidatka za predsednico izvršnesa sveta skupščine občine, Slavka KERŽAN, podpredsednica izvršnega sveta skupščine ob čine, Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine, Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine, Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine, Nikolaj MIKLIČ, pomočnik sekretarja sekretariata za občo upravo, proračun in skupne zadeve, Milan ŠTRUC, kandidat za podpredsednika izvršnega sveta skupščine občine, Biserka CIZAR-ROŽIČ, svetovalka za urbanizem skupščine občine, Darja JUVAN, novinarka „Naše skupnosti*', Tatjana JURCA-COLARIČ, sekretar zbora krajevnih skupnosti, Nikolaj DEMBSKV, sekretar zbora združenega dela, Stane BREZOVAR sekretar družbenopolitičnega zbora. K 2 Delegati družbenopolitičnega zbora so obravnavali zapisnik 38. seje družbenopolitičnega zbora z dne 23. marca 1981 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje na zapisnik 38. seje družbenopolitičnega zbora z dne 23. marca 1981 nima pripomb in ga v celoti potrjuje. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so obravnavali zapisnik skupnega zasetfanja zbora združenega dela (38. seja) in zbora krajevnih skupnosti (39. seja) z dne 25. marca 1981 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje na zapisnik skupnega zasedama zbora združenega dela (38. seja) in zbora krajevnih skupnosti (39. seja) z dne 25. marca 1981 nimata pripomb in ga v celoti potrjujeta. Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so obravnavali zapisnik 5. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 16. aprila 1981 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje na zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela, (39. seja), zbora Krajevnih skupnosti (40. seja) in družbenopolitičnega zbora (39. seja) z dne 16. aprila 1981 nimajo pripomb in ga v celoti potiju-jejo. K 3 Uvodno je predlog sklepa za razrešitev predsednika in članov izvršnega sveta skupščine občine obrazložil Maijan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Tov. Jože KAVČIČ, dipl. ekonomist, stanujoč Ljubljana-Polje, Zalog, dosedanji predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje se razrešuje funkcije predsednika izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje. Funkcije člana izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje se razrešijo vsi dosedanji člani in sicer: 1. Slavka KERŽAN, podpredsednica izvršnega sveta za področje družbenega planiranja in ekonomskih odnosov, 2. Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta za področje družbenih dejavnosti, 3. Zvone TUŠAK, podpredsednik izvršnega sveta za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite, 4. Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta za področje urbanizma, gradbenih zadev in varstva okolja, 5. Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta za področje davčne politike, 6. Karla NOVAK, član izvršnega sveta za področje kadrovske politike, 7. Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta za področje obče uprave in financ, 8. Stane ERMENC, neprofesionalni član za koordinacijo pri vprašanjih skladnejšega družbeno gospodarskega razvoja občine, 9. Tone MARKUN, neprofesionalni član za koordinacijo na področju razvoja industrijskih con, 10. Darko LAKOVIČ, neprofesionalni član za razvoj krajevnih skupnosti Nato je predlog sklepa o izvolitvi predsednika izvršnega sveta skupščine občine v imenu občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje obrazložil Slavko GERLICA, podpredsednik OK SZDL Ljubljana Moste-Polje. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji Predlog sklepa o izvolitvi članov izvršnega sveta skupščine občine zajema le 14 kandidatov, petnajstega člana pa bo skupščina občine izvolila na eni izmed naslednjih sej. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: I. Tovariš Milan ŠTRUC, roj. 1939, magister ekonomije, iz Ljubljane, Vlahovičeva 39, se izvoli za podpredsediika izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. 0. Za profesionalne člane izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje se izvolijo: 1. Slavka KERŽAN, za področje družbenega planiranja in ekonomskih odnosov, 2. Janez LAH, za področje družbenih dejavnosti, 3. Zvone TUŠAK, za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite, 4. Miro DEŠMAN, za področje urbanizma, gradbenih zadev in varstva okolja, 5. Karla NOVAK, za področje kadrovske politike, 6. Štefan TOPLAK, za področje davčne politike, 7. Drago KASAGIČ, za področje obče uprave in financ. Za neprofesionalne člane izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje se izvolijo: 1. Tone MARKUN, dipl. ing. za področje gradbeništva, industrije in prometa, 2. Tatjana BRUMAT, roj. 1946, dipl. ing. agr., zaposlena v Kmetijski zadrugi Dobrunje, za področje kmetijstva, 3. Polde BENČINA, roj. 1939, geometer, zaposlen na Mestni samoupravni stanovanjski skupnosti, za področje stanovanjskega gospodarstva, 4. Hans VERDNIK, roj. 1938, sr. šolska izobrazba, zaposlen pri „Varnost“ Ljubljana, za področje razvoja krajevnih skupnosti, 5. Matjaž PEČAN, roj. 1946, gradbeni tehnik, zaposlen pri GIKOS Ljubljana, za področje razvoja obrti, turizma in gostinstva. Nato je Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta skupščine občine uvodno obrazložila predlog sklepa o imenovanju funkci-onaijev občinskih upravnih organov. , Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Za funkcionaije občinskih upravnih organov se izmed članov izvršnega sveta skupščine občine imenujejo: 1. Slavka KERŽAN, za predsednico komiteja za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj 2. Janez LAH, za predsednika komiteja za družbene dejavnosti 3. Drago KASAGIČ, za sekretaija sekretariata za občo upravo, skupne zadeve in proračun 4. Miro DEŠMAN, za sekretaija sekretariata za urbanizem, gradbene zadeve in varstvo okolja 5. Zvone TUŠAK, za sekretaija sekretariata za ljudsko obramb0 6. Štefan T OPLAK, za načelnika davčne uprave Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo-je predsednik skupščine občine ob 17,10 zakljkučil skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu skupščine občine. SKLEP: Tovarišica Gabrijela JELEN, roj. 1946, dipl. politologinja iz Ljubljane, Vlahovičeva 34, se izvoli za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Po izvolitvi se je tov. Gabrijela JELEN dele^tom zahvalila za .izkazano zaupanje in predlagala sestavo in oblikovanje novega izvršnega sveta skupščine občine na naslednjih osnovah: — da se poveča število članov izvršnega sveta od sedanjih 11 na 15 članov, - da se razširijo področja, ki jih pokrivajo posamezni člani izvršnega sveta, zlasti v tistem delu nalog, ki jih bodo opravljali neprofesionalni člani. SEKRETAR SKUPŠČINE OBČIINE Erika RAČIČ-ŠIFT PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Maijan MOŠKRIC PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽE NEGA DELA PD encunvrtf Ljubo ZABUKOVEC ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI PREDSEDNIK Danilo JURCA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Anton KOROŠEC — ZBOR ZDRUŽENEGA DELA V J Biserka ROŽIČ-CIZAR, svetovalka za urbanizem skupščine občine, Mirko MRVA, predstavnik Zavoda za družbeni razvoj Ljubljane, Franci KASTELIC, predstavnik odbora za izgradnjo PST pri MK SZDL. ZAPISNIK 41- seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-r°lje, ki je bila dne 28. maja 1981. po končanem skupnem zase-j^nju zborov v sejni dvorani Skupščine občine Ljubljana Moste-™lje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Sejo je otvoril in vodil Ljubo ZABUKOVEC, predsednik zbora združenega dela. Zapisnik seje je vodil Nikolaj DEMBSKV, sekretar zbora združenega dela. Po obravnavi predloga dnevnega reda so delegati zbora združe-nega dela soglasno sprejeli naslednji dnevni red: !■ Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti '2. Akcijski program za izvajanje družbenega plana kmetijstva in gozdarstva v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 3- Program razvoja drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 4- Predlog odloka o novelaciji zazidalnega načrta MS 10 Novo 3- Osnutek odloka o spremembi zazidalnega načrta za del zazidal-nega otoka MM 4 (MM 4/1, MM 4/2, MM 4/3 in MM 4/4) 6- Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni pripravi dokumentov »LJUBLJANA 2000“ '• Osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine Ljub-Ijana Moste-Polje za leto 1980 Odločbi o ugotovitvi splošnega interesa za PST — k .o. Zadobrova, k.o. Bizovik ,!?• Obravnava gradiva za seje zborov Skupščine mesta Ljubljane Predlogi in vprašanja delegatov KI 1 V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve detlov so delegati zbora združenega dela soglasno izvolili: požeta KAVČIČA, delegata VIII. konference delegacij - 2 Emona MIZ ,• Anico TOMAŽIČ, delegatko XIII. konference delegacij - BTC • Janeza MOŽINO, delegata XVI. konference delegacij - SCT ,fO pregledu pooblastil delegatov zbora združenega dela je ko-ms'ja za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila: Zbor združenem dela ima 39 delegatskih mest, na seji pa je ^ih 2? delegatov. 2 a , sotnih je 12 delegatov in sicer: 1 . |®8®ta I. konference delegacij - Saturnus 1 /i*8' BI. konference delegacij - Žito 1 a i®at V- konference delegacij - Vulon 1 h i VE konference delegacij - Velana 2 j , Ža* XV. konference delegacij - Gradis 1 j i H8*3 XVH- konference delegacij - Obnova 1 di®3* XIX. konference delegacij - Petrol h^,e9Bt XXIV. konference delegacij - Staninvest 1 .e8»t XXVIII. konference delegacij - Klinični center ^'egat XXIX. konference delegacij - Zdravstveni dom Na,r Z.Beneralnega plana urbanističnem razvoja mesta Ljubljane Uv jtCV območJa SMODINOVEC. ^voiuH? 0 uresn'čevanju akcijskih usmeritev o nadaljnjem t,. de*c8atskega sistema in odnosov v skupščini mesta Ljub-0°sti Pre8°v°ril Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skup **0jti Ko^|Hvi ]t sodeloval Marko RAINER, delegat krajevne skup- tfa$no Sp^čan*a^zPrav' so delegati zbora krajevnih skupnosti so- Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o uresničevanju akcijskih usmeritev o nadaljnjem razvoju delegatskega sistema in odnosov v skupščini mesta Ljubljane s priporočilom, da naj se za razreševanje posameznih zadev predvidijo tisti organi, kijih bosta ustava in statuti v bodoče zadolževala. Uvodno je predlog družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani obrazložil Janez LAH, član izvfšnega sveta skupščine občine. V razpravi sta sodelovala: Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti in Janez LAH, član izvršnega sveta skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje pristopa k družbenemu dogovoru o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani dopolnjenem s spremembami in dopolnitvami dogovora. 2. Zbor krajevnih skupnosti podpira stališčajdružbenopolitičnega zbora sprejeta ob obravnavi družbenega dogovora. Uvodne obrazložitve osnutka odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane za določitev območja SMODINOVEC ni bilo. V razpravi so sodelovali: Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti, Jože JORDAN, delegat krajevne skupnosti Zalog, Marjan MOŠKRIČ, delegat krajevne skupnosti Zadvor in Ferdo MAŠKE, delegat krajevne skupnosti Zelena jama. Po končani razpravi so delegpti zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Mo ste-Polje nima pripomb na osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane za določitev območja SMODINOVEC . K 10 Vladimir AKIČKI, delegat krajevne skupnosti Moste je opozoril, da delegacija Most ni zadovoljna z odgovorom na delegatsko vprašanje Valterja FERFOLJE, ki ga je postavil na 38. seji zbora krajevnih skupnosti glede ureditve kareja med Mercatorjem, novo tržnico in Rojčevimi bloki in z odgovorom na vprašanje delegacije krajevne skupnosti Jože Moškrič-Ciril glede preselitve meščanske tržnice. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednik zbora krajevnih skupnosti skupščine občine ob 19,45 uri zaključil 42. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu skupščine občine. SEKRETAR ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Tatjana JURCA-COLARIČ PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Danilo JURCA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR _____________________:---' ZAPISNIK 41. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Poljc, ki je bila dne 28. maja 1981 s pričetkom ob 17.20 po skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skup nosti in družbenopolitičnega zbora v sejni sobi št. 73/11 skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. I Sejo je otvoril in vodil Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora. Zapisnik seje je vodil Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora. Predsednik družbenopolitičnega zbora je delegatom predlagal, da se predlagani dnevni red razširi še z dodatnima točkama in sicer: - Predlog družbene^ dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja ljudske revolucije Slovenije - Uresničevanje akcijskih usmeritev o nadaljnjem razvoju delegatskega sistema in odnosov v Skupščini mesta Ljubljane Po takem sklepu so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Obravnava poročila o delu delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ za leto 1980 3. Obravnava predloga za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in delegiranju v skupščine z osnutkom zakona 4. Akcijski program za izvajanje družbenega plana kmetijstva in gozdarstva v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 5. Program razvoja drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 6. Predlog družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja Ljudske revolucije Slovenije 7. končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora so-n° sprejeli naslednji« SEKRE T AR DRUŽBENOPOL ITlCNEGA ZBORA Stane BREZOVAR PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Anton KOROŠEC ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ Na 38. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je bilo v razpravi o predlogu dodatka št. 1 k družbenemu dogovoru o združevanju sredstev za financiranje programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v obdobju 1974-1983 postavljeno naslednje delegatsko vprašanje: „Kateri akti določajo način razdeljevanja bencinskega dinaija, kdo sprejema ključ razdelitve, koliko kdo participira in Koliko od tega dobi občina Ljubljana Moste-Polje? “ Republiški komite za promet in zveze je pripravil naslednji odgovor: Pravna podlaga za delitev sredstev Način razdeljevanja »bencinskega dinarja" oziroma nadomestila za uporabo cest, vsebovanega v ceni bencina In plinskega olja v prodaji na drobno, ureja Zakon o javnih cestah (Ur. 1. SRS št. 51/71). Po sedaj veljavnem republiškem zakonu o javnih cestah je v SR Sloveniji enotna cestna mreža razdeljena med dva upravljalca, Republiška skupnost za ceste upravlja in gospodari z magistralnimi In regionalnimi cestami, občinske skupščine pa z lokalnimi in nekate-gorlziranimi javnimi cestami. V tretjem poglavju Zakona o javnih cestah je podrobneje opredeljeno financiranje javnih cest, Po določilih 31. člena Zakona pripada občinam za potrebe lokalnih cest 15 % sredstev od določenega zneska za ceste (nadomestila za uporabo cest), kije vsebovan v ceni bencina in plinskega olja v prodaji na drobno. Preostalih 85 % sredstev od nadomestila za uporabo cest pripada Republiški skupnosti za ceste. V tretjem odstavku 31. člena zakona so določeni vsi trije ključi oziroma kriteriji delitve 15 % deleža od sredstev za ceste, ki pripada občinam. Besedilo 31. člena zakona se v celoti glasi: „Od sredstev, zbranih po tem zakonu, pripada občinam za potrebe lokalnih cest in nekstegoriziranih javnih cest: 1. 15 % od zneska, ki je vsebovan v ceni bencina in plinskega olja /prodaji na drobno; 50 % dohodkov od pristojbin za cestna motorna vozila in 100 % dohodka od pristojbin za specialna motoma vozila komunalnih delovnih organizacij in kmetijskih traktorjev ter njihovih priklopnikov. Vsa ostala sredstva pripadajo Republiški skupnosti za ceste za vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo magistralnih in regionalnih cest. Od sredstev iz 1. točke prvega odstavka tega člena pripada posamezni občini: - na kilometer javne ceste, ki bo z republiškim predpisom po tretjem odstavku 6. člena tega zakona razvrščena v lokalno cesto v znesku, ki ustreza poprečnemu vlaganju cestnega sklada SR Slovenije v te ceste v letu 1971; — ostanek sredstev iz prvega odstavka 1. točke pa se deli: a) 66 % zneska v sorazmerju z dolžino lokalnih cest, ki so z 1 občinskimi odloki veljavnimi nar dan 1. 1. 1971, kategorizirane kot ceste IV. reda; b) 34 % pa na podlagi prodanih količin bencina in plinskega olja na območju občine." (Konec citata) Način delitve sredstev za ceste po veljavnem zakoonu Od uveljavitve zakona o javnih cestah dalje, je razdeljevanje sredstev za ceste vsem 60 občinam na območju SR Slovenije po omenjenem zakonu opravljala strokovna služba bivšega Republiškega sekretariata za gospodarstvo. Ob organizacijskih spremembah v republiških upravnih organih leta 1975, je to opravilo prevzela strokovna služba Republiškega komiteja za promet in zveze, ki posreduje vsakoletni izračun ključev za delitev sredstev vsem občinam v vednost in Centrali Službe družbenega knjigovodstva v Ljubljani za nadaljno mehanografsko obdelavo. 1. Delitev sredstev po kriteriju »prenešenih cest" (prva alineja tretjega odstavka) Po določilih prve alineje tretjega odstavka 31. člena zakona o javnih cestah pripada posamezni občini določen znesek na kilometer javne ceste, ki bo z republiškim predpisom razvrščena v lokalno cesto (imenovana tudi »prenešena cesta") v višini po- prečnega vlaganja Cestnega sklada SR Slovenije (sedaj Republiške skupnosti za cestb) v te ceste. Skupna dolžina javnih cest, razvrščenih v lokalne ceste in prenesenih v pristojnost posameznih občin (»prenešene ceste") znaša v SR Sloveniji 1.823,764 km. Navedeni podatek je opredelil bivši Cestni sklad SR Slovenije dne 31.1. in 9, 3.1971 po stanju dne 1. 1.1971, podatki se ne spreminjajo in so dokončni. Poprečni znesek vlaganja za tekoče in investicijsko vzdrževanje 1 kilometra »prenešenih cest" v letu 1971 je znašal po podatkih in izračunu bivšega Cestnega sklada SR Slovenije 12.188,40 din in je še vedno v veljavi. Izračun prvega ključa se opravi na podlagi podatkov o dolžini ..prenešenih cestn v kilometrih za vsako posamezno občino in poprečnega zneska vlagapj na 1 km teh cest. 5. Delitev sredstev po kriteriju dolžine lokalnih cest (druga alineji tretjega odstavka pod a.) V drugi alineji tretjega odstavka 31. člena zakona nod a) je opredeljena delitev sredstev v sorazmerju z dolžino lokalnih cest, Izračun tega drugega ključa se opravi tako, da se od skupnega seštevka dolžin vseh z občinskimi odloki Icategoriziranlh lokalnih cest v SR Sloveniji izračuna delež vsake občine izražen v odstotkih, 3, Delitev sredstev po kriteriju prodanih količin bencina in plinskega olja (druga alineja tretjega odstavka pod b.) Podlaga za Izračun ključa so podatki o prodanih količinah bencina in plinskega olja s pripadajočimi zneski nedomestila za uporabo cest na območju občin, kijih vsako leto pošiljko Republiškemu komiteju za promet in zveze pristojne občinske službe. Zaradi primerjave in kontrole točnosti prejema poleg tega Republiški komite za promet in zveze tudi podatke o prodanih Količinah pogonskega goriva na območju občin neposredno od trgovskih organizacij za distribucijo naftnih derivatov (Petrol Ljubljana, Istra-benz Koper, INA Zagreb) ter od preprodajalcev na območju občin v SR Sloveniji, katerih količine in zneski nadomestila za uporabo cest niso zajeti v poročilih o prodaji na drobno treh glavnih distributerjev. Iz teh zbranih podatkov je razvidno, kako je po posameznih občinah lociran prvotno ustvarjeni »bencinski dinar" od prodanega pogonskega goriva pred upoštevanjem določil razdelitve sredstev iz 31. člena zakona o javnih cestah. Na podlagi druge alineje tretjega odstavka 31. člena zakona pod b) predstavlja seštevek vseh zbranih sredstev za ceste od prodanih količin pogonskega goriva v SR Sloveniji izhodišče za izračun ključa delitve. Za izračun tretjega ključa je potrebno najprej od ustvarjenega zneska nadomestila za uporabo cest od prodanih količin pogonskega goriva v vsaki občini odšteti 85 % sredstev, ki pripadajo Republiški skupnosti za ceste. Od preostalih 15 % nadomestila, ki je bilo ustvarjeno na območju vseh občin v SR Sloveniji, to je od njegovega skupnega seštevka, pa je treba ugotoviti delež vsake občine izražen v odstotkih. Uporaba ključev za delitev sredstev nadomestila za uporabo cest, ki pripadajo občinam V okviru prehodnih opravil za uporabo ključev delitve Služba družbenega knjigovodstva odvede od ustvarjenega enoletnega priliva sredstev za ceste v vsaki posamezni občini najprej 85 % delež Republiški skupnosti za ceste, seštevek od preostalih 15 % sredstev pa tvori podlago-skupno maso sredstev za prerazdelitev »bencinskega dinarja" po določilih 31. člena zakona o javnih cestah. Od te skupne mase Služba družbenega knjigovodstva odšteje skupni znesek za »prenešene ceste" v SR Sloveniji v višini 22.228.765 din in ga razdeli po prvem ključu med posamezne občine. Ostanek skupne mase sredstev za celotno SR Slovenijo nato razdeli na 66 % in 34 % delež. V nadaljnji obdelavi Služba družbenega knjigovodstva razdeli 66 % delež mase sredstev med občine z uporabo drugega ključa delitve, to je po kriteriju dolžine lokalnih cest ter 34 % delež mase s pomočjo tretjega ključa oziroma delitve po kriteriju prodajnih količin bencina in plinskegp olja. Na ta način je izvedeno solidarnostno prelivanje sredstev za ceste med občinami po sedaj veljavnem načinu financiranja lokalnih cest. Vsi navedeni izračuni Službe družbenega knjigovodstva so objavljeni na posebnih tabelah, ki jih vsako leto prejemajo Skupščine občin v SR Sloveniji. tatidpacga občine Ljubljana Moste-Poljc v din LETO 15% od ustvarjenega nadomestila za uporabo cest na območju občine 1) * . 1 Prerazdelitev nadomestila za uporabo cest, ki pripada občini na podlagi 31. člena zakona o javnih cestah 2) 1976 1,771.877 833,314 1977 2,070.2411 925,550 1978 4,545.472 ) 2,102.779 1979 7,935.814 3,479.669 1980 8,941.600 ■ 4,350.522 (podatek ni dokončen) li Vir podatka: Obračun nosilcev prodaje na drobno po fakturi-rani realizaciji Vir podatka: Obračun Službe družbenega knjigovodstva po prilivu sredstev in uporabo ključev delitve Gornji podatki prikazujejo višino letnih zneskov prvotno “•tvarienga »bencinskega dinarja" v občini Ljubljana Moste-Polje, *n«nj«anui za 85 % delež, ki pripada Republiški skupnosti za ceste. Vsakoletni seštevek teh sredstev vseh občin v SR Sloveniji tvori. skupno maso sredstev za prerazporeditev »bencinskega dinarja", od katere participirajo posamezne občine po sedaj veljavnem zakonu o javnih cestah pripadajoče zneske, izračunane na podlagi ključev delitve. Podrobnejši podatki za vsako posamezno občino so razvidni iz tabel Službe družbenega knjigovodstva - Oddelek zbiralnih računov, kijih redno prejemajo vse Skupščine občin v SR Sloveniji. PREDSEDNIK: Andrej Grahor STRAN: r i VSEBINA i GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE Ocena izvajanja resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana IVioste-Polje v letu 1981 Analiza akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva občine Ljubljana Mo-ste-Polje v letih 1979, 1980 3 13 Predlog odloka o podelitvi domicila španskim borcem 15 Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 16 Osnutek odloka o spremembi odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter občinskih upravnih organih in strokovnih službah 22 Lovsko gospodarski načrt za LD Laze in LD Pugled za obdobje 1981-1985 23 Poročilo o delu komisije za odlikovanja za leto 1980 Predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev dela obveznosti SR Slovenije v letu 1981 za plačilo prispevka kot kredit SR Črni gori Predlog sklepa o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol v občini Ljubljana Moste-Polje Predlog sklepa o soglasju k statutom osnovnih šol v občini Ljubljana Moste- Polje Predlog sklepa o imenovanju delegata v svet osnovne šole Leopolda Mačka-Boruta ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE Zapisnik skupnegp zsedanja zbora združenega dela (40. seja), zbora krajevnih skupnosti (41. seja) in družbenopolitičnega zbora (40. seja) z dne 28. maja 1981 Zapisnik 41. seje zbora združenega dela z dne 28. maja 1981 Zapisnik 42. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 28. maja 1981 25 26 27 27 28 29 31 33 Zapisnik 41. seje družbenopolitičnega zbora z dne 28. maja 1981 36 ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ 38 DELEGATSKO TRIBUNO ri^lč^obCbi^^^^lne^umou|revn^ntereinlhticupno^tiobčlne^L|yb|ana Ntoste-Polje, Ljubljana, Proletarska^-. RA$!$-!Kft. TehničnTurednlk: Stane'BREZOVAR. Rokopisov nevrečamo. Uredništvo: Proletarska c. 1 /II, tel. It!: ^^SO^Mf^t^Prtoravl^za^iik: Dnevnik - BEP. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Glasilo prejemajo brezplačno delegati zborov skupščine občine In zborov skupščin občinskih samoupravnih Interesnih skupnosti. Oprolčeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije št.: