OBČINE SV. ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH Vitomarci, oktober 2014 št. 49 V LETU 2014 SMO S POMOČJO NEPOVRATNIH EVROPSKIH SREDSTEV PREPLASTILI SKORAJ 10 km CEST uredništvo Živimo v zelo težkih, zapletenih in razburkanih časih, v tem smo si vsi edini. Pogosto ne vidimo, kam nas bo to pripeljalo. Pa ne samo pri nas. Nemiren in nezadovoljen je praktično ves svet. Če se ozremo nazaj v zgodovino, vidimo, da so se težki časi vedno pojavljali. Pošteno - bili so še veliko težji od teh zdaj. Ampak te čase doživljamo sedaj, zato se nam zdi, da so najtežji. Zdaj imamo tudi več možnosti, kako se bomo odzvali in reagirali. Lahko samo stokamo in si dopovedujemo, kako nepošteno, brezupno, strašno je vse skupaj in kako se ne da ničesar narediti. Zaradi stokanja postanejo stvari samo še hujše in rešitev se nam zdi vedno bolj oddaljena. Je pa še druga možnost, ki prinese več upanja. Zanjo je Uvodnik potrebna človeška zrelost. Večina nas ne more spreminjati sveta niti družbenega dogajanja. Prav vsak od nas pa lahko v okolju, v katerem živi, prižiga luč s svojim odnosom do ljudi okrog sebe. Ljudje so preživeli težke čase, ker so imeli ob sebi ljudi, ki so jim pomagali ali bili naklonjeni. Z njimi so bili pripravljeni deliti tisto malo, kar so imeli. Dragocenosti naših medsebojnih odnosov ne moremo ne meriti ne tehtati. Prizadevajmo si za boljše življenjske razmere v družbi, okolici, službi oziroma kjerkoli smo. Če je volja, res ni potrebno veliko energije. Z dobrimi, nesebičnimi in poštenimi odnosi lahko k temu veliko pripomoremo. Pa lepa beseda naredi čudež. Prižgimo si luč, zazrimo se v svetlobo. Nosimo jo v sebi in jo razširimo na ljudi okrog sebe. Poskušajmo. Saj bo šlo! Drage občanke in občani! V imenu uredniškega odbora Novic Vam želim veliko dobrega, veliko svetlobe in obilo nesebičnih medsebojnih odnosov. Novice št. 50 bodo predvidoma izšle 23. decembra 2014. Prispevke lahko oddate kot predstavnik katerega od društev ali kot občan. Rok za oddajo vaših prispevkov je najkasneje do srede, 10. decembra 2014. Prispevkov, ki bodo prispeli kasneje, ne bomo mogli objaviti v tej številki Novic. Pripišite napovednik dogodkov (izleti, prireditve, srečanje ...), ki jih organizirate v vašem društvu do vključno aprila 2015. V svojih prispevkih upoštevajte datum izida Novic in temu prilagodite vsebino. Prispevke posredujte v digitalni obliki na elektronski naslov: info@sv-andraz.si. Prosimo, da upoštevate navodila za predajo prispevkov: - določite kratek in udaren naslov prispevka (kot npr. »Srečanje vseh članov društev«); - prispevki naj bodo kratki, v prispevku označite, kje pride katera fotografija in kaj naj piše pod njo (poimenujte enako, kot boste poimenovali priložene fotografije: med besedilom jih napišite z drugo barvo -npr. Fotografija: Nabiranje zvončkov); PROSIMO, DA TO UPOŠTEVATE; - fotografije pripnite posebej in jih poimenujte -podnaslovite, dodajte imena oseb na fotografiji (če je smiselno) ... Neoznačenih fotografij v prihodnje žal ne bomo mogli objaviti; - napišite avtorja prispevka. Prepozno poslanih prispevkov, neoznačenih (nepoimenovanih fotografij in nepodpisanih prispevkov žal ne bomo mogli objaviti. V Novicah lahko oddate: NEKOMERCIALNI MALI OGLAS ZA FIZIČNE OSEBE - oglasi do 10 besed so brezplačni. Vsebino prav tako pošljite do 10. 12. 2014. Uredništvo si pridržuje pravico, da prispevke po potrebi krajša, jih razporeja v rubrike ali zaradi neprimerne vsebine ne objavi. Uredniški odbor Napovednik dogodkov V nadaljevanju je napovednik dogodkov s prireditvami, ki so jih posredovali predstavniki društev. Oktober: -razstava Zahvala jeseni; Društvo upokojencev Vitomarci; -1. 10. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo; prireditev v telovadnici POŠ Vitomarci; Občina Sv. Andraž v Slov. goricah in Radio Tednik Ptuj - 28. 10. - proslava ob dnevu reformacije; KUD Vitomarci; - kreativna delavnica za otroke, razstava, literarni večer; KUD Vitomarci. November: - 7. 11. - gledališki predstavi za otroke Kraljična na zrnu graha (Otroška gledališka skupina) in predstava Volk in sedem kozličkov (GS Kalimero); KUD Vitomarci; - 14. 11. - predpraznična kreativna delavnica za otroke; KUD Vitomarci; - 21. 11. - srečanje ljudskih pevcev in godcev, Društvo gospodinj Vitomarci; - 28. 11. - predpraznična kreativna delavnica za otroke; KUD Vitomarci; - 28. 11. - Večer skečev v izvedbi gledaliških skupin društva; KUD Vitomarci; - 29. 11. - program na proslavi ob občinskem prazniku; KUD Vitomarci; - 29. 11. - osrednja proslava ob občinskem prazniku, Občina Sv. Andraž; - 30. 11. - farno žegnanje, Župnija Sv. Andraž; - tečaj vezenja (tudi v decembru), Društvo gospodinj Vitomarci; - tečaj kuhanja, Društvo gospodinj Vitomarci; - likovna razstava (ob občinskem prazniku); Društvo upokojencev Vitomarci; - konec novembra (ali začetek decembra) Članski turnir v pikadu; Društvo upokojencev Vitomarci. December: - 5. 12. - predpraznična kreativna delavnica za otroke; KUD Vitomarci; - 14. 12. - Božični koncert; KUD Vitomarci; - predpraznični obiski bolnih in onemoglih občanov; Društvo upokojencev Vitomarci. Iz vsebine stran Uredništvo 3 Šola in vrtec 31 Župan 4 Župnija 34 Občinska uprava 5 Ostali prispevki 35 Društva 14 Kronika kraja 37 Volitve 15 Nagradna križanka 38 Kolofon Uredništvo si pridržuje pravico do spremembe naslovov in krajšanja člankov. Za morebitne napake se opravičujemo. Izdajatelj: Občina Sv. Andraž v Slov. goricah; Lektoriranje: Alenka Omulec; Za izdajo odgovoren: Franci Krepša; Odgovorna urednica: Bernarda Ban; Uredniški odbor: Alenka Omulec, Bernarda Ban, Ema Ilešič, Kristijan Majer in Vanja Gaber Krepša; Naklada: 450 izvodov; Tisk: Tiskarna Saje d. o. o.; Glasilo Novice občine Sv. Andraž v Slov. goricah je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno št. 376. Novice občine Sv. Andraž 3 župan Spoštovane občanke in občani September je za nami. Naši šolarji so se že navadili na šolske klopi, pred nami pa je, upajmo, lepa jesen. Zaključuje se tudi obdobje četrtega mandata, ki je bil po mojem mnenju kljub recesiji in težkim časom kar uspešen. Nedvomno je bil uspešen zato, ker smo se skoraj vsi trudili in skupno delali za isti cilj - razvoj naše občine. Za razliko od večine prejšnjih mandatov smo si v tem iztekajočem izvolili res dobre občinske svetnike. To se odraža po bogatih oz. obsežnih investicijah po celotni občini. Res je, da tudi prvi trije mandati niso bili enostavni, saj so bila spotika-nja, nagajanja, raznorazne prijave in ovadbe vsakodnevna stalnica. Najtežji je bil prvi mandat, saj smo praktično začeli z ničle. Ni bilo ustreznih prostorov, ni bilo računalnikov, ni bilo zaposlenih in ne nobenih odlokov in pravilnikov. Imeli pa smo ogromno polen pod noge, čeprav so tisti, ki so jih metali, dobro vedeli, da to posredno škodi tudi njim. Takrat sem imel srečno roko pri izbiri tajnika oz. direktorja občinske uprave Jožefa Kocuvana, ki je to področje dela dobro obvladoval in s tem tudi meni v nekaj letih pomagal nabrati izkušnje za dobro in strokovno delo. Vse »nevšečnosti« smo skozi posamezne mandate nekako obvladovali. Situacijo smo obvladovali predvsem zato, ker smo skoraj vsi, ki smo bili izvoljeni, imeli pred seboj en sam cilj - razvoj in napredek občine! Z večino svetnikov in občinsko upravo prvih dveh mandatov smo vso svojo energijo vlagali v to, da čim prej do-hitimo tiste, ki so bili z razvojem nekoliko pred nami. Tretjega mandata ne bi moral opisati kot najbolj pozitivnega, še manj pa neprijetnega, saj ga je takratna sestava svetnikov vodila s pogostimi žalitvami in neprimernimi izjavami, v prvi vrsti predvsem meni, v drugi pa svetnikoma Pučku in Druzoviču, ki smo se trudili delati v pravi, a seveda za njih nikakor sprejemljivi smeri. To se je seveda potem odražalo v nekaterih težko ali neizvedenih projektih, nenazadnje pa tudi na volitvah v četrti mandat, kjer ste volivci odločili, da ne želite, da ostanejo pri takšnem kreiranju naše občine. Kljub vsem naštetim in ne naštetim težavam in nevšečnostim nam je vseeno uspelo v teh preteklih štirih mandatih narediti veliko. V mislih imam novo vodovodno omrežje po celi občini, dokončali smo mrliško vežico, čistilno napravo, del kanalizacije, šolo, vrtec in telovadnico, zdravstveno ambulanto, večnamensko dvorano, dve stanovanji nad večnamensko dvorano, ... Praktično smo na novo zgradili ali modernizirali okrog 40 kilometrov cest. Letos smo postavili rekord, saj smo preplastili dobrih 10 kilometrov cest. Za razširitev in preplastitev je ostala le še cesta Drbetinci-Čago-na in cesta skozi Vitomarško vas, za novogradnjo pa še cesta, ki povezuje Hvaletince in Novince ter cesta proti Župetincem. Teh odsekov je za dobre štiri kilometre, kar bi moralo biti v naslednjem mandatu narejeno brez večjih težav. Po volitvah, ki so pred nami, nas v naslednjih letih čaka še veliko pomembnih in potrebnih projektov, ki bodo tudi pomembno vplivali na našo občino. Vsekakor si želim, da bi pri teh pomembnih projektih sodeloval in jih tudi, kot že mnoge prej, odgovorno izpeljal. Nikakor mi ni vseeno, kako bodo še naprej živeli naši občani in kako bo izgledal naš kraj, v katerem bom tudi sam živel ter v katerega sem že vložil ogromno truda, moči in volje. Še posebej pa ne bi rad naše občine predal v upravljanje nekomu, ki je v preteklosti v naši občini že bil zaposlen in mu je zaradi kršenja delovnih obveznosti moralo biti delovno razmerje prekinjeno. Kot sedanji vaš župan čutim dolžnost in hkrati neprijeten občutek, da vas tudi uradno obvestim, da je Občina Sv. Andraž vložila kazensko ovadbo zoper kandidatko za županjo Darjo Vudler. Namreč Darja Vudler je v času zaposlitve na naši občini namerno odrekala našemu občanu pravico do opravičljivega zdravstvenega zavarovanja, kasneje pa v prid prikri-tja svojega dejanja ponaredila uradni dokument in podpis direktorice občinske uprave. Prepričan sem, da našteta dejanja ne zagotavljajo, da je oseba, ki kandidira za najvišjo funkcijo v naši občini oseba, ki zagotavlja zakonitost, pravičnost in poštenost ter enakost do vseh občanov. Vem, da boste mnogi ob tem pomislili na predvolivna natolcevanja in napadanja, sicer pa še zadeva ni zastarala in jo bodo obravnavali tudi kriminalisti in tožilstvo. Pa vseeno, po mojem videnju, župan občine ne more biti oseba s takšno moralno držo in takšnimi vrednotami. Na vas dragi občani in volivci pa je, da te preverljive navedbe pretehtate in se odločite po svoji volji. Kot sem že večkrat poudaril, sem zelo vesel in zadovoljen, da so se v zadnjih časih odnosi med vsemi občani zelo izboljšali. Prav je, da smo vsi skupaj nekako spoznali, da prerekanje za »oslovo senco« ne vodi nikamor in da je zadnji čas, da vsi skupaj naredimo čim več dobrega za naš kraj -našo občino, torej za nas. Potrudimo se - vsak po svojih močeh, da tega volitve, ki so pred nami, spet ne pokvarijo! Franci Krepša, župan 4 številka izdaje 49 • oktober 2014 občinska uprava Na podlagi 13. člena Odloka o priznanjih Občine Sv. Andraž v Slov. goricah (Uradni list RS, št. 16/01), občina Sv. Andraž v Slov. goricah objavlja JAVNI RAZPIS ZA PRIZNANJA OBČINE SV. ANDRAŽ V SLOV. GORICAH ZA LETO 2014 I. OSNOVNI POGOJI 1. člen S tem razpisom se določi vrsta priznanj in postopek za njihovo podeljevanje. Predlagatelji za podelitev priznanj so lahko fizične ali pravne osebe. Predlagatelj zase ne more vložiti predloga za podelitev priznanja. II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA 2. člen Predlagatelji lahko predlagajo kandidate za naslednja priznanja: 1. Naziv častni občan občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah - podeljuje se posameznikom za posebno pomembna dejanja, delo, zasluge, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah ali na mednarodnem področju. 2. Grb občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah - podeljuje se posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za izredno življenjsko delo ali vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled in razvoj občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. V koledarskem letu se lahko podeli največ en grb občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. 3. Plaketa občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah - podeljuje se posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za pomembne dosežke v krajšem obdobju in kot vzpodbudo za nadaljnje delo. V koledarskem letu se lahko podelijo največ tri plakete. 4. Podelitev nagrade in priznanja inovator - podeljuje se lahko posamezniku ali skupini posameznikov za dosežke na področju inovativne dejavnosti. III. MERILA IN KRITERIJI 3. člen Zahtevki se bodo financirali v skladu z Odlokom o priznanjih Občine Sv. Andraž v Slov. goricah (Uradni list RS, št. 16/01). 4. člen Predlog za podelitev priznanja mora biti predložen v pisni obliki z obrazložitvijo in mora vsebovati podatke o kandidatu. IV. ODDAJA PREDLOGOV 5. člen Prijavo z zahtevanimi vsebinami iz 4. člena tega razpisa je potrebno poslati najkasneje do 17. 10. 2014 do 12.00 ure na naslov: Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Vitomarci 71, 2255 Vitomarci, s pripisom « Javni razpis priznanja - Ne odpiraj« Javni razpis je objavljen na spletni strani www.sv-andraz.si oziroma se lahko dobi osebno v sprejemni pisarni občine Sv. Andraž v Slov. goricah ali po elektronski pošti, zahtevo pošljite na: info@sv-andraz.si. Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila oddana do 17. 10. 2014 do 12.00 ure v tajništvu občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. V. POSTOPEK OBRAVNAVANJA VLOG 6. člen O javnem odpiranju vlog bodo vlagatelji obveščeni naknadno. Strokovna komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja bo odprla pravočasno prispele ponudbe in ugotovila ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Odpiranje vlog bo javno. Komisija lahko v postopku od predlagatelja zahteva, da v osmih dneh dopolni predlog, če je predlog nepopoln oziroma zaprosi za dodatno mnenje ali predlog zavrne. Kadar je predlogov več, kot je razpisanih priznanj, komisija predloge točkuje po kriteriju navedenem v 14. členu Odloka o priznanjih Občine Sv. Andraž v Slov. goricah. Odločitev o podelitvi priznanj sprejme občinski svet s sklepom. O izidu razpisa bodo prijavljeni kandidati obveščeni najkasneje v 30. dneh od datuma, ko se zaključi postopek. Izbranim kandidatom priznanja praviloma izroči župan na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku občine Sv. Andraž v Slov. goricah. VI. DODATNE INFORMACIJE 7. člen Informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Občini Sv. Andraž v Slov. goricah na tel.: 02/757 95 30 ali po e-pošti: info@sv-andraz.si. Vitomarci, 22. 09. 2014 Župan Občine Sv. Andraž v Slov. goricah Številka: 094-1/2014-1 Franci Krepša, l. r. Novice občine Sv. Andraž 5 občinska uprava Obvezno zatiranje pelinolistne ambrozije Pelinolistna ambrozija (Ambrosiaar-temisifolia) in druge sorodne vrste iz rodu Ambrosia spadajo med škodljive rastline, ki zaradi svoje razširjenosti predstavljajo probleme kmetijstvu in zdravim ljudem. Pelinolistna ambrozija kot plevel povzroča težave in dodatne stroške v kmetijstvu. Večja gospodarska škoda z občutnim zmanjšanjem pridelka se ugotavlja zlasti v ekološki pridelavi, kjer kemično zatiranje ni mogoče. Velike težave povzroča pri občutljivih ljudeh zaradi inhalacijskih alergij oziroma senenih nahodov. Z namenom preprečevanja širjenja in zmanjševanja zapleveljenosti kmetijskih in nekmetijskih površin z ambrozijo je v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin ter Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia predpisano obvezno zatiranje teh škodljivih rastlin. Rastline ambrozije je treba odstraniti s koreninami vred ali odstraniti nji- hov nadzemni del tako, da se rastlina ne obraste več. Ambrozija se lahko izpuli s koreninami vred ali se v sezoni večkrat pokosi ali pa se zatira s herbicidom. Cvetenje se v večini let začne v sredini julija in traja do konca oktobra, maksimum pa je v avgustu in začetku septembra. Zaradi hitrega razraščanja te rastline je treba opravljati nadaljnja opazovanja zemljišč vso rastno dobo in po potrebi izvajati košnjo ali druge ukrepe zatiranja, da se prepreči nastanek semen. V občini Sv. Andraž v Slov. goricah smo k reševanju tega problema pristopili v letu 2010. Napredek je pri preprečevanju širjenja že viden, a so še površine, kjer se ta škodljiva rastlina ponovno razrašča. Ob občinskih cestah in na občinskih parcelah je dolžna odstranjevati te rastline občina, na privatnih zemljiščih pa morajo odstranjevati to rastlino imetniki zemljišč. Prosimo vas, da na svojih zemljiščih redno odstranjujete te rastline, saj škodijo tudi vašemu zdravju. Nadzor nad odstranjevanjem rastlin opravlja Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Alenka Vršič Ambrosia-artemisiifolia Kazenska ovadba proti Darji Vudler - ponarejevalki uradnih dokumentov Občinska uprava je na državno tožilstvo in Policijsko upravo Maribor vložila kazensko ovadbo zoper Darjo Vudler, kandidatko za županjo občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah. V letu 2010, ko je še bila zaposlena v občinski upravi kot javna uslužbenka, je ponarejala uradne dokumente. Pri vodenju uradnih postopkov je mimo predpisov in zakonodaje odrekla pravico do obveznega zdravstvenega zavarovanja Andreju Čermuko-viču z Gibine, pa čeprav je bil ta do tega zavarovanja po vseh kriterijih upravičen. Ko je on o tem obvestil župana, je župan naročil nadzor upravnega postopka. V tem postopku se je ugotovilo, da je Darja Vudler ponaredila uradni dokument - odločbo, natančneje podpis direktorice mag. Bernarde Ban. S tem je grobo kršila zakonodajo in kodeks etike javnih uslužbencev. Že v septembru 2010 je proti njej bila pripravljena kazenska ovadba, ki pa ni bila vložena, saj je Darja Vudler raje sporazumno prekinila delovno razmerje, kot da bi proti njej vložili tako obremenilno kazensko ovadbo. Ta kazenska ovadba bi ji namreč zaprla vrata za zaposlitev v katerikoli javni službi. Ko se ga. Vudler vključuje v politično delovanje v občini (kandidaturo), smatramo, da je prav, da ljudje zvedo iz kakšnih razlogov je v januarju leta 2011 dala odpoved in zapustila občinsko upravo. Nedopustno in nemoralno je, da nekdo, ki je že ponarejal uradne dokumente, kandidira za kakršno koli politično funkcijo v občini, še posebej, če se sklicuje na geslo '' Občinska uprava mora delovati zakonito''. Kandidatka za županjo Darja Vudler pa v svojem programu in predstavitvah zelo poudarja omenjeno geslo. Čeprav ji je župan v letu 2010 kljub njenim nemoralnim in kaznivim dejanjem prizanesel, ji tega sedaj, ko se poteguje za župansko funkcijo, nismo mogli spregledati. Skrajno neodgovorno bi namreč bilo, če vas o tem ne bi seznanili. Če kdo dvomi v verodostojnost teh navedb, lahko podrobnosti tega dogodka preveri na občini ali na Policijski upravi Maribor. Občinska uprava 6 številka izdaje 49 • oktober 2014 občinska uprava Občina Sv. Andraž * $!ov. goflcjh Httnfitf^, Mit HTMivn m v Slov. [Ofifüi iii.iT 'Jix FiisJitsk il. Alenko Vr^û HIKI.K HOMCA OHt[S'SIJi I !P»AVB Original podpis direktorice občinske uprave Ob&nJ Sv- Ančftf v SfQv. çoric.m VJhmnmra ft. Hit vmwnàrtt m si iSf*t Ju fit il fit SU Ji. t trfi* tt it&jt f i^icjrcLD av in Ji pftj, ta '-¿y-.", i, d:i rbhl.iii IK izpülnjiifc irf pobojev im pf ijivo v ob* ro» rtuiu«*«ji Oilfcilj. jr n« pvdlvi ¡S. «■» v liai (tir Ild KS, (in. IIFH m ÏJÉ/2W7J osroUnn plnül» irmK Ink» Fitintti Mif.twIvL1: /jpf ndloClu jt doiûljMû vini hI jniuirto v raku t J. dni po rçjiiwm prejemu pci iupynu Obiinr S' AiWfvl f Hl.nk. pmcidi Prhuflfc-! v -, Il->Ji pl-v.' ali IUIhü H k rj LJ+-J n Sv An Ji j i V SI«. fOTJili In jr fru^n homojik vodil: IJbnt Vudfef Mjur DEKEKTORIC* ODÎTNSkE ITRAVF be mai di Bui rM iniif ITlr 1, SionlLl, 1. Hurt* (MniTKnljnKjji ^njdiv*. Očiten ponaredek podpisa - podpis ponaredila Darja Vudler Polomljene luči na osnovni šoli v Vitomarcih Teden pred koncem počitnic so se nekateri ponovno znesli nad osnovno šolo. Poškodovali so fasado, zvili odtočni žleb in razbili dve luči nad zunanjim vhodom v telovadnico. Očitno je, da se je to zgodilo z nabijanjem žoge v zid telovadnice. Vandalizem se nenehno ponavlja, škoda se povzroča na šolski stavbi, ki je last vseh občanov, strošek popravil pa seveda prazni občinski proračun. Če storilci menijo, da s tem nagajajo županu in občinski upravi in da se škoda povzroča prav njim, se motijo. Škoda gre namreč na račun vseh občanov, saj bo treba naročiti popravila in kupiti nove luči, denar Polomljene luči pa bo šel iz občinskega proračuna. Naj poudarim, da se je to zgodilo, še preden so se odvijale igre Muže 2014 - torej ta škoda ni bila posledica iger. Bernarda Ban Polomljene luči Koriščenje telovadnice v sezoni 2014/15 Koriščenje telovadnice bo v sezoni 2014/15 potekalo enako kot prejšnja leta. Tudi cena najema ostaja enaka. Cena najema za en termin (1,5 ure) za domača društva znaša 5,00 €, za občane občine 10,00 €, za vse druge 20,00 €. Nekatera društva so letos pohitela in že rezervirala termine. Prosti so še vsi termini od ponedeljka do petka od 16.00 do 17.30 ure, termini v torek in sredo od 17.30 do 19.00 ure in termin v torek od 19.00 do 20.30 ure. Načeloma je možno termine rezervirati tudi v soboto, vendar le ob zasedenosti vseh terminov med tednom. Če se boste odločili za rezervacijo, lahko le-to opravite tudi preko e-pošte na naslov: alenka.v@sv-andraz.si ali po telefonu 051/328 275. Alenka Vršič Novice občine Sv. Andraž 7 občinska uprava Evropski razpisi za novo programsko obdobje 2014-2020 V preteklem programskem obdobju 2007-2013 je naša občina v okviru Programa razvoj regij počrpala vsa predvidena in razpoložljiva evropska sredstva v skupni višini dobrih 1,450.000,00 €. Novo programsko obdobje naj bi se začelo z letom 2014, vendar naša država še ni podpisala Partnerskega sporazuma z Evropsko unijo in tako ustreznih razpisov za to obdobje še ni. Prvi razpisi se pričakujejo v letu 2015. Za novo programsko obdobje, kot ga imenujejo na ravni Evrope, je postavljena zahteva t. i. pametne specializacije regije, ki naj izkoristi naravne danosti, kar za našo regijo pomeni, da bo turistično naravnana. Tako smo občine že sredi leta 2013 pripravljale projekte za novo programsko obdobje. Tako smo se (naša občina) v okviru pričakovanih razpisov RRP (razvoj regij) 2014-2020 za nepovratna evropska sredstva vključili v regijski projekt GROZD OBČIN SP. PODRAVJA; GRADIMO RAZVOJ OBČIN SP. PODRAVJA - OHRANJAMO ZELENO DEDIŠČINO, ki je gospodarsko-turistični projekt in bo potekal večfazno v letih 2015-2020. V ta projekt smo se združile občine Dornava, Gorišnica, Trnovska vas, Destrnik, Sv. Andraž, Juršinci, Mar-kovci in Zavrč. Vsaka občina bo izvajala projekt, poimenovan 'jagoda', s katerim bo urejala omenjene aktivnosti na območju svoje občine. Regijski razvojni projekt GROZD je razvojni projekt, ki temelji na regionalnem razvojnem programu, uresničuje razvojne prioritete razvojne regije in izkorišča njene razvojne potenciale. Sodelujoče občine v Sp. Podravju ustvarjamo turističen produkt, blagovno znamko »GROZD SP. PODRAVJA«, ki ima vsebinsko osnovo v identifikaciji kulturno-zgo-dovinskih znamenitosti (dediščina) posameznih občin, temelječih na kulturnih in naravnih danostih po- deželja in okolja za območje celotne regije. Preko področja občin, sodelujočih v GROZDU, potekajo: slovenjegoriška planinska pot, haloška planinska pot, kolesarska pot LAS, Marijina pot, vinsko-turistična cesta VTC 13 in vinsko-turistična cesta VTC 11 in je treba z ureditvijo ustrezne infrastrukture to območje urediti na način, da bo turistom in obiskovalcem nudilo domačnost, zdravo in čisto okolje, s čimer bomo dopolnili že obstoječo ponudbo. Z ureditvijo kapel, kulturno-turistič-ne ponudbe (ureditve starih kmečkih hiš v muzeje in zbirke, aktivirati kmečke turizme), ureditve okolice kulturnih spomenikov in objektov, vključitev na svetovni splet (interne-tno omrežje) in ureditev tematskih poti, se bomo vključili v »mrežo« podeželskih muzejev in zbirk. Občina Sv. Andraž bo pri nastajanju »GROZD SP. PODRAVJA« v letih 2015-2020 izvajala projekt jagoda »POT PO ANDRAŽU«; ki bo zajemal: - obnovo in ureditev vaških kapel, ki so v lasti občine in predstavljajo del kulturne dediščine občine (ena je iz leta 1476); - obnovo kužnega znamenja na Selah (16. stol.) in v Hvaletincih; - obnovo spomenika talcem (Vito-marci); - obnovo Domačije Vitomarci (Hr-gova hiša), v kateri bomo dokončno uredili muzej ''Tako smo nekoč živeli'', zbirke starih kmečkih in vinogradniških orodij, notranje opreme preužitkarske hiše na podeželju. Ohranjanje vinogradništva in prepoznavnost vin tega območja je pomemben faktor za razvoj turizma (hrana in vino v povezavi s pohodništvom, kolesarjenjem), vključili bomo tudi barovčinov rog kot avtentičen spominek, v sami hiši uredili razsvetljavo, sanitarije; - ureditev okolice cerkve sv. Andreja (kulturni spomenik, Drbetinci); - revitalizacijo obokane kleti v ob- činski stavbi (stavba iz leta 1864) za ohranitev kulturne dediščine. Klet bomo uredili v starinskem stilu, jo opremili z ustrezno opremo, v kleti predstavili tudi vinoteko (vina domačih proizvajalcev kvalitetnih vin), prav tako v sliki in besedi predstavili kulturno dediščino občine (fotografije kulturne dediščine na območju občine z opisom leta nastanka objekta ali orodja, opisom namena ...); - ureditev kolesarsko-sprehajalne poti (delno asfaltirane in delno makadamske) mimo cerkve do kapel na travniku; - ureditev internetnega omrežja ne območju občine za potrebe turizma. Z novim turističnim produktom GROZD in razvojem nove blagovne znamke »GROZD OBČIN SP. PO-DRAVJA« bodo občine s projekti rekonstrukcije in obnove podeželskih muzejev in objektov kulturne dediščine zagotavljale ohranitev arhitekturne posebnosti na podeželju, zbirke orodij in opreme ter druge kulturne zanimivosti, ohranitev zdravja in bogatenje kakovosti življenja. Podeželske muzeje in objekte kulturne dediščine bomo povezali s tematskimi potmi na podeželju in z rekreacijskimi centri. V posamezni občini bodo v mrežo vključene obstoječe in nove muzejske posebnosti ter rekreacijski centri, ki predstavljajo identiteto območja. Občine Sp. Podravja pričakujemo, da bo projekt prinesel neposredne rezultate, in sicer: • uveljavitev blagovne znamke (GROZD) kulturnega in rekreacijskega turizma v regiji in izven nje; • z obnovo in rekonstrukcijo muzejev in objektov kulturne dediščine ter zbirk kakovostno turistično infrastrukturo na podeželju; • ureditev in izgradnja tematskih poti (kolesarske, sprehajalne); • povečanje širšega (zunanje) zanimanja javnosti za podeželje in tu 8 številka izdaje 49 • oktober 2014 občinska uprava ristično ponudbo na podeželju; • obnovo in varovanje kulturnih in zgodovinskih znamenitosti na podeželju; • vzpostavitev pogojev za razvoj novih oblik turistične ponudbe na podeželju; • povezovanje podeželskega turizma z regijsko in medregijsko turistično ponudbo; • zaposljivost v okviru projekta pre- ko zavodov, TIC oziroma hotelske mreže; • zaposljivost direktno na projektih; • pridobitev prostorov za druženje in rekreacijo občanov; • krepitev društvenega življ enja; • interesnega združevanja krajanov; • spodbujanje k inovativnosti prebivalcev; • motiviranje tu živečih in s tem ohranitev poseljenosti na tem območju; • večje število turističnih obiskov na obravnavanem območju; • mednarodno promocijo; • nastanek novih turističnih kmetij s kakovostno turistično ponudbo in kmetij z drugimi dopolnilnimi dejavnostmi; • nove oblike medijskega trženja (kulturno-turistični produkt). Vrednost celotnega projekta GROZD (za 8 občin) znaša po ocenah 14.900.719 €, od tega pričakujemo skupaj 10.524.358 € nepovratnih evropskih sredstev. Vrednost našega projekta jagoda ''Pot po Andražu'' znaša po ocenah skupaj 1.395.000 €, od tega pričakujemo 988.125 € nepovratnih evropskih sredstev. Razpisi bodo predvidoma v letu 2015, realizacija projekta pa v letih 2015-2020. Bernarda Ban Zaključuje se sedemletno obdobje evropskih razpisov 2007-2013 Evropski razpisi za nepovratna evropska sredstva so razdeljeni na sedemletno programsko obdobje. Trenutno je v zaključni fazi Programsko obdobje 2007-2013. Projekti, izvajani v okviru tega obdobja, se z letom 2015 zaključujejo. Velja namreč, da je treba projekte, prijavljene na zadnje razpise za evropska sredstva, zaključiti v letu n + 2, kar pomeni, da je projekte, prijavljene na razpise v letu 2013, treba zaključiti najkasneje do konca leta 2015. S tem se zaključuje programsko obdobje 2007-2013. Prestopamo v novo programsko obdobje 2014-2020, za katere lahko pričakujemo prve razpise v letu 2015. Leta 2007 so župani Sp. Podravja (16 občin na območju bivše velike občine Ptuj) na kolegiju županov s pomočjo razvojnih agencij MRA in ZRS BISTRA Ptuj in s sklepom županov določili ključ za razdelitev Sp. Podravju dodeljenih nepovratnih evropskih sredstev z naslova Razvoj regij. Ključ za razdelitev je bil: velikost, razvitost in poseljenost posamezne občine. Naši občini je po tem ključu pripadlo dobrih 800.000 € nepovratnih sredstev, ki smo jih tudi v celoti počrpali do konca leta 2012. Vmes smo črpali še sredstva iz razpisov drugih ministrstev. Rečemo lahko, da smo preteklo programsko obdobje uspešno zaključili, saj smo izvedli veliko projektov, prijavljenih na različna ministrstva. Skupaj smo počrpali dobrih 1,467.090 € nepovratnih sredstev, od tega 1.088.126 € nepovratnih evropskih sredstev in 378.964 € sredstev po 21. čl. Zakona o financiranju občin. V letih 2007-2013 (v 2014 zaključujemo projekt Modernizacija cest v Sv. Andražu, začetega v letu 2013) smo s pomočjo nepovratnih sredstev izvedli sledeče projekte in investicije: I. PROGRAM RAZVOJ REGIJ 1. Navezava na avtocesto AC-A5 (izvajanje projekta 2008-2010) Vprojektu smo sodelovale tri sosednje občine (Cerkvenjak, Juršinci in Sv. Andraž), nosilec projekta je bila naša občina. Narejena je bila navezava na avtocesto AC-A5 Maribor-Lendava (cesta Čagona) in še 8 ostalih cestnih odsekov. V okviru tega projekta so bile v naši občini asfaltirane ceste: Trnovci, Drbetinci-Vitomarci (od šole do križišča Berlak), Hvaletinci-Rjavci (od križišča v Hvaletincih mimo Gunglovih do križišča Rjavci-Gibina), Gibina, Oblaki (do meje z občino Juršinci); makadamska cesta Čagona pa je bila razširjena in asfaltirana. V Juršincih je bila preplastena celotna cesta Oblaki do regionalne ceste in v Cerkvenjaku celotna cesta Brengova-Čagona do avtoceste. Vrednost celotnega projekta skupaj je znašala 1,596.716 €, od tega smo pridobili 938.818 € nepovratnih evropskih sredstev. E9 tj i - injmifin.-é.|.--- 1 K " ' LTWzirrl 1 y *?t -hI TJ ¡C- Ji K frf ■ h 1 ^ ^ J K- *i d. cs ii^ m - J i ti ■s B v a » w i --"J v TA Ä-S J* 11HUh ur: r' ro-IHdS^ i ' ■ idÄP^ a* »T -9 , Zemljevid občine - projekt Navezava na avtocesto AC-A5 Novice občine Sv. Andraž 9 občinska uprava Skupaj je bilo narejenih dobrih 9 km cest na območju treh občin Cerkvenjak, Sv. Andraž in Juršinci. Postavljena je bila tudi tabla z zemljevidom vseh treh občin z vrisanimi naravno-kulturno in turistično ponudbo posamezne občine. V vsaki sodelujoči občini stoji ena tabla z zemljevidom (pri nas je pri spomeniku talcem). Na območju naše občine je bilo obnovljenih 5,8 km cest v skupni vrednosti 782.026 €, od tega smo prejeli 445.470 € nepovratnih evropskih sredstev. Cesta Sp. Čagona-Drbetinci (navezava na avtocesto) 2. Obnova Večnamenske dvorane Vitomarci (leto 2011-2012) Projekt Obnova Večnamenske dvorane Vitomarci smo začeli izvajati v letu 2011 in ga dokončali leta 2012 s svečano otvoritvijo novembra 2012. Na novo je bila postavljena dvorana z ustreznimi spremljevalnimi prostori (hodniki, sanitarije), urejeno je bilo ogrevanje na toplotno črpalko, prostori za društva in prostori za knjižnico. Vrednost projekta je skupaj znašala 719.727 €, od tega smo prejeli 356.018 € nepovratnih evropskih sredstev. V okviru obnove dvorane je bila obnovljena tudi fasada gasilskega doma in urejeno njegovo ogrevanje, za kar je občina namenila dodatnih 8.500 € Nova Večnamenska dvorana Vitomarci II. PROGRAM LEADER - LAS (Lokalna akcijska skupina) LAS Društvo bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah smo v letu 2008 ustanovili skupaj s še preostalimi osmimi občinami Sp. Podravja (Destrnik, Dornava, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markovci, Ptuj, Sv. Andraž in Trnovska vas). Z ustanovitvijo in vključitvijo v LAS smo pridobili pravico izvajanja manjših projektov na temo kulturne dediščine. Tako smo v letih 2008-2013 izvedli nekaj lastnih in nekaj skupnih projektov. Projekti naše občine: 1 - Kulturna dediščina: FOTOPOVEČAVE, OBELEŽNE TABLE, ZLOŽENKA (leto 2011) Povečali smo stare fotografije (od leta 1916 naprej), naredili kakovostne povečave, fotografije uokvirili in jih namestili v prostorih društva upokojencev kot stalno razstavo 'Tako smo nekoč živeli' (60 povečanih in uokvirjenih fotografij). Nekaj fotografij smo uporabili za izdelavo dveh panojev (roll up), hkrati pa sta le-ta za označitev (opis) razstave in predstavitev občine. Z obeležnimi tablami smo označili kulturno dediščino v naravi (13 tabel; označene kapele, cerkev, rojstna hiša književnika - opisi so v slovenskem in angleškem jeziku). Izdelali smo zloženko - Predstavitev občine in kulturne dediščine (naklada 1.000 kosov). V okviru tega projekta smo obnovili tudi kužno znamenje na Dragah. Vrednost projekta: 15.801 €, od tega 7.043 € nepovratnih evropskih sredstev. Obeležna tabla - označitev kulturne dediščine na območju občine Kužno znamenje na DRAGAH -obnovljeno jeseni 2010 10 številka izdaje 49 • oktober 2014 Tabla z navedbo znamenitih mož občine Predstavitveni prenosni pano občine 2 - Učna pot, smerokazi (leto 2013) V letu 2013 smo skupaj s šolo uredili in označili Andraževo učno pot: 10 oglednih točk, 10 lesenih tabel z opisi in fotografijami rastlinstva, živalstva in kulturne dediščine v občini; 1 velika tabla z zemljevidom in opisom poti, 1 usmerjevalna tabla, izdelava in tisk zloženk (2.000 kosov; občinska uprava 1.000 v slovenskem jeziku in 1.000 v angleškem). V okviru učne poti smo pred šolo uredili gredico z zelišči (nabava zemlje in postavitev ograjice okoli nje - zelišča so podarili domači pridelovalci zelišč, izdelava in postavitev majhnih lesenih tablic za označitev, tj. poimenovanje zelišč (20 kosov)). Postavili smo 10 lesenih -obveščevalnih kozolcev (za obešanje obvestil, plakatov ...) in postavili usmerjevalne table - kažipote in oznake hišnih številk (skupaj 30 tabel). Vrednost projekta: 8.481 €, od tega 5.057 € nepovratnih evropskih sredstev. Zemljevid z opisom Andraževe učne poti Učna pot - označevalne table Novice občine Sv. Andraž Oznaka hišnih številk 3 - Prepoznavnost dediščine: Zemljevid občine, knjiga ''Sv. Andraž in mi'' (2013-2014) V letih 2013-2014 smo zloženko - predstavitev občine in kulturne dediščine prevedli v angleških jezik in natisnili 2.000 izvodov. V zaključni fazi je knjiga Sv. Andraž in mi, ki nastaja v sodelovanju g. Kupčiča, občine in Andreja Omulca. Natisnjenih bo 1.000 izvodov knjige v slovenskem jeziku. Predviden zaključek do konca leta 2014. Prav tako je v zaključni fazi izdelava zemljevida občine z vrisom vseh kul-turno-naravnih znamenitosti občine, gostinsko-turistične ponudbe z vsemi potmi, ki vodijo po občini. Natisnili bomo 3.000 izvodov in izdelali en velik zemljevid na aluminijasto tablo, ki bo nameščen pred šolo na že postavljen kozolec. Predviden zaključek do konca leta 2014. S postavitvijo zemljevida se bodo domači kot tuji gostje lažje orientirali po našem prostoru in spoznali našo kulturnozgodovinsko in turistično-gostinsko ponudbo. Vrednost projekta: 13.667 €, od tega bomo pridobili 7.582 € nepovratnih evropskih sredstev. Zloženke Andraževa učna pot in Kulturna dediščina 11 občinska uprava Skupni projekti občin Sp. Podravja, vključenih v LAS Kolesarske poti Vzpostavljena je kolesarska povezava med vsemi devetimi občinami, vključenimi v LAS. Vključena je naravna dediščina ob poti. Glavna žilna Kolesarska pot poteka po celotnem območju LAS-a. Za vsako občino je izrisana krajša kolesarska pot, ki poteka znotraj posamezne občine. V vsaki občini je postavljena predstavitvena tabla celotne kolesarske poti. Na tabli je poudarjena tako imenovana občinska kolesarska pot in glavne kulturne in naravne znamenitosti občine. Skupna vrednost projekta znaša: 106.000,00 €, LAS sredstva 33.000,00 €, ostalo iz delovanja društva. Zemljevid kolesarske poti po občini Marijina pot po vzhodni Sloveniji, obmejni Hrvaški in Avstriji Naša LAS in LAS-i sosednjih držav (Hrvaška in Avstrija) so izvedli skupen projekt Označitev cerkva na t. i. Marijini romarski poti na območju meje s Hrvaško in Avstrijo. Projekt so poimenovali Marijina romarska pot. Izdelane so bile obeležne table z opisom cerkve in znamenitosti občine, v kateri cerkev stoji, prav tako so izdelali zemljevid celotne poti in romarski dnevnik, v katerem je predstavljena tudi naša občina. Za ta projekt ni bilo treba prispevati nobenih sredstev iz občinskega proračuna, saj je bil narejen v celoti z evropskimi sredstvi. Interaktivne točke Na območju občin LAS-a je bilo postavljenih 15 interaktivnih točk v skupni vrednosti 105.960 €, od tega Obeležna tabla na Marijini romarski poti - opis naše cerkve Sv. Andraža je bilo pridobljenih 70.000 € nepovratnih evropskih sredstev. Pri nas smo postavili eno točko, za katero smo prispevali 925 € lastnih sredstev. Interaktivna točka - dostop do informacij o naši in sosednjih občina Katalog ponudnikov pridelkov in izdelkov na območju LAS-a z lastno pridelavo oz. predelavo »UŽIVAJ ZDRAVO - IZBIRAJ LOKALNO''. Katalog je nastajal v izvedbi LAS-a iz sredstev delovanja društva in evropskih sredstev; občini v tem primeru ni bilo treba prispevati denarja iz proračunskih sredstev. Za vključitev v katalog ponudnikov so se odločali ponudniki sami. Za celotno območje LAS-a je bilo narejenih še 10 projektov, ki so po vsebini zajeli vse občine in tako povečali prepoznavnost območja in predstavljajo turistično ponudbo sodelujočih občin. Projekti, ki so bili izvedeni: obnovljivi viri energije, mleko, nitrati, spoznajmo lepote VTC-13, od pridelka do izdelka, boljša prepoznavnost izdelkov, bogastvo okusov podeželja (recepti naših krajev), ogledne kmetije, podporno okolje za ocenjevanje izdelkov. Prospekti so na voljo v TIC-u na Ptuju. Neposrednih stroškov za občino ni bilo, vrednost vseh projektov skupaj znaša 202.900 €, od tega 116.600 € nepovratnih evropskih sredstev. I. PROGRAM: UKREP 322 1. Modernizacija cest v občini Sv. Andraž Izvajanje projekta: marec-avgust 2014 Asfaltiranih 4.678 m cest, od tega še razširitve ceste Jaušovec v dolžini dobrih 470 m. V okviru tega projekta smo asfaltirali 5 odsekov cest (Košarjak-Muže, cesta na Vršec, Slavšina-Košarjak, Slavšina-Jaušovec in Slavšina-Ko-cuvan), na križiščih smo postavili 7 LED solarnih javnih svetilk in 5 avtobusnih postajališč. Vrednost projekta: 549.898 €, od tega 266.956 € nepovratnih evropskih sredstev. Nova avtobusna postaja in javna razsvetljava v Novincih II. SREDSTVA IZ NASLOVA 21. in 23. čl. Zakona o financiranju občin Sredstva, ki smo jih pridobili po 21. in 23. čl. ZFO (Zakon o financiranju občin), smo namenili za različne projekte. Tako smo skupaj v letih 2007-2013 z naslova ZFO pridobili 378.964 € nepovratnih sredstev. 12 številka izdaje 49 • oktober 2014 občinska uprava V letu 2007 je bila izvedena prepla-stitev odcepa Košarjak in ceste na Bukošak, v letih 2008-2010 smo ta sredstva namenili navezavi na avtocesto, v letu 2011 in 2012 za Večnamensko dvorano Vitomarci, v letu 2012 smo del sredstev namenili tudi Ostali V okviru praznovanja 500-letnice začetka gradnje cerkve Sv. Andraža so jeseni 2013 v župnišču začeli z obnovitvenimi deli, za kar je občina prispevala 4.500 €. V septembru 2013 je bil očiščen Severni obrobni jarek (SOJ) od Grlincev proti Vitomarcem, vrednost del je bila 26.800 €, od tega je občina prispevala 6.500 €. V letih 2007-2013 smo nadaljevali z izgradnjo kanalizacijskega omrežja, ki ga gradimo z namenskimi sredstvi iz naslova takse okoljske dajatve za odpadne vode. V letu 2007 je bilo zgrajenega 45 m, v letu 2010 17 m, v letu 2011 dobrih 134 m in v letu 2012 dobrih 210 m kanalizacijskega omrežja. Skupaj torej 406 m v skupni vrednosti 89.180 €. V letu 2012 smo zgradili tudi prvo od treh prečrpališč na kanalizacijskem omrežju. Tako je do sedaj zgrajenih dobrih 550 m kanalizacijskega omrežja od čistilne naprave do Večnamenske dvorane Vitomarci in eno od treh črpališč. Lastna oskrba s pitno vodo: v letu 2014 smo zgradili dve vodni vrtini z namenom zagotovitve lastne in cenejše oskrbe s pitno vodo. Vrtini dajeta skupaj več kot 4 litre vode na sekundo. Investicija nas je do sedaj stala dobrih 30.000 €. Po izračunih bo naša voda cenejša za najmanj 30 %, kot je trenutna cena. Lastni vodovod bi naj začel delovati v letu 2015, ko bodo stopila v veljavo vsa že pridobljena dovoljenja. V septembru letos pa so bile izvedene še preplastitve dobrih 5 km cest (Tinkov klanec, cesta na Kobošak, Ostragova, odcep v Hvaletincih in v Mali Slavšini) in asfaltirana okolica za asfaltiranje ceste Veseli grič in v letu 2013 smo s pomočjo teh sredstev asfaltirali cesti Gibina-Slana in Roškar - Gibina. V programskem obdobju 20072013 je tako bilo za investicije po evropskih razpisih skupaj name- njeno 2.262.571 €, od tega smo prejeli skupaj 1.464.737 € nepovratnih sredstev, kar pomeni, da smo vložili 797.834 € lastnih proračunskih sredstev. Bernarda Ban projekti v letih 2007-2013 Asfaltiran trg pred cerkvijo Asfaltiran odcep Kobošak cerkve (dovozna cesta, trg pred Za te projekte smo v letih 2007- cerkvijo, parkirišče pred prostori 2013 namenili dobrih 222.000 €. Karitasa). Vrednost izvedenih del skupaj znaša dobrih 92.000 €. Bernarda Ban Novice občine Sv. Andraž 13 občinska uprava Občinski prostorski načrt - Mnogi občani sprašujete, kako daleč je novi prostorski načrt občine (OPN).Vsem je znano, da se OPN pripravlja že nekaj let. Razlog za dolgotrajen proces je, da se je od začetka priprave OPN zakonodaja večkrat spremenila in tako za seboj potegnila obvezne spremembe v grafičnih predstavitvah. Od 11. junija do 11. julija 2012 je bila javna razgrnitev Osnutka OPN, občani so v tem času podali devet pripomb, ki jih je bilo treba obdelati. Sledile so uskladitve z mnenji pri- stojnih ministrstev in obravnava pripomb občanov. V letu 2013 je bil na pristojna ministrstva poslan osnutek OPN, ki so svoje pripombe podajala do začetka leta 2014. Na osnovi pripomb ministrstev je bilo treba nekaj občanov pozvati k dodatnim pojasnilom glede njihovih želja za gradbene parcele, nekateri so morali pridobiti še mnenja Kmetij-sko-svetovalne službe. Potrebne so bile dodatne uskladitve. Po nekajkratnih sestankih in urgencah našega župana na ministrstvih smo oddali OPN dokončen predlog OPN (usklajen z vsemi ministrstvi) v dokončno potrditev. Po zagotovilih Ministrstva za kmetijstvo, ki zadnje podaja mnenje, naj bi bil naš OPN potrjen v roku 2 mesecev. Kar pomeni, da bi ga občinski svet lahko sprejel še letos in tako bi še pred novim letom imeli nov, veljaven in dolgo pričakovan OPN, kar pomeni nove gradbene parcele. Bernarda Ban Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Maribor, Krajevna enota Ptuj. Obvestilo vsem lastnikom gozdov in gozdnih površin Odkazilo drevja za domačo rabo (drva, tehnični les) je obvezno. V skladu z določbami 17. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS 30/93) si je lastnik pred posegom v gozd dolžan pridobiti odločbo o odobritvi poseka izbranih dreves, ki mu jo po predhodnem skupnem ogledu gozda in označitvi dreves (odkazilu) izda revirni gozdar Zavoda za gozdove Slovenije. Odkazilo je prosto plačila upravne takse. Lastniki lahko kontaktirajo krajevno pristojne gozdarje osebno, pisno ali ustno (telefon) v času uradnih ur na Krajevni enoti Ptuj ZGS v: ponedeljek in sredo od 7:00 do 9:00 ure na tel. št.: (02) 780-01-70 ali (02) 780-01-71, GSM: 041/ 340-151 Prosimo, da kličete med uradnimi urami! Bonifacij FURMAN, dipl. inž. gozd., revirni gozdar društva PRISPEVKI DRUŠTEV Spoštovani bralci, kljub večkratnim pisnim povabilom vsem društvom, da oddajo svoje prispevke za objavo v Novicah, se nekatera društva ne odzivajo povabilom in tako v Novicah lahko prebirate le tiste prispevke društev (ki so prispela v Uredništvo), ki so pripravljena kaj napisati in svoje delovanje in uspehe deliti z vami. Želimo vam prijetno branje. Uredniški odbor Hrgova hiša - dom preužitkarja in etnografski muzej Zadnja številka občinskih Novic nam je dala vedenje o nastajanju muzeja Hrgova hiša, doma preužitkarja in etnografskega muzeja. To je pomemben projekt za ohranjanje kulturne dediščine v občini. Je tudi osnova za prihodnji tržni turizem, saj smo s to hišo dobili šesti muzej v občini. Program, ki je bil sprejet, je bil v veliki meri izpolnjen do 10. 8. 2014, ko je bila otvoritev razširjenega etnološke- ga muzeja s 181 predmeti. Seznam prinašalcev z imeni predmetov je na ogled v veži Hrgove hiše. Predmete še zmeraj zbiramo. Ti bodo razmeščeni po ostalih prostorih in jih ne bo preveč. Radi bi natančno predstavili delo čevljarja, kako je bilo priti do kmečkega kruha in druge nepopolne zbirke. V kratkem bomo morali vse predmete tudi primerno zaščititi. Pri vsem tem bomo še potrebovali pro- stovoljce in pomoč občine ter dona-torstva kmetov in drugih. Upamo, da bo letos do občinskega praznika vsaj delno še urejen kletarsko-vinogra-dniški del. Prednja soba kmečkega preužitkarja je za zdaj precej urejena in je že na ogled, vendar še ni čisto opremljena. Notranjost sobe mora biti bogatejša od viničarske z zavedanjem, da se je tudi ta z leti spreminjala. Sedanja 14 številka izdaje 49 • oktober 2014 Volitve 2014 Drage volivke in volivci! Na vas se obračam s prošnjo, da ne trgate in ne uničujete plakatov, namenjenih predstavitvam kandidatov za župana in občinski svet. Na mestu je, da se vsak kandidat predstavi na svoj način ali s plakati ali kako drugače. Bodimo kulturni in ne izlivajmo jeze na plakate. Svojo podporo ali morebitno nenaklonjenost pokažite v nedeljo 5. oktobra na voliščih. Franci Krepša, župan Na podlagi 41. člena ter drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah ZLV-UPB3 (Ur.l. RS,št. 94/07, 45/08 in 83/12) v zvezi z določbami 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor - ZVDZ, (Ur. l. RS, št. 44/92 in 54/07), Občinska volilna komisija Občine Sveti Andraž v Slov. goricah RAZGLAŠA seznam kandidatov za župana Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Kandidati so: Volitve bodo v nedeljo, 5. oktobra 2014. 1. FRANCI KREPŠA ROJ. 13. 12. 1966, RJAVCI 31, VITOMARCI POKLIC: UNIV. DIPL. INŽENIR STROJNIŠTVA DELO, KI GA OPRAVLJA: ŽUPAN PREDLAGATELJ: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 2. DARJA VUDLER ROJ. 14. 12. 1982, NOVINCI 43A, VITOMARCI POKLIC: UNIV. DIPL. PRAVNICA DELO, KI GA OPRAVLJA: SAMOSTOJNA PODJETNICA PREDLAGATELJ: NEODVISNA LISTA SKUPAJ ZA LJUDI! MITJA BERLAK IN SKUPINA VOLIVCEV Volivec glasuje tako, da obkroži zaporedno številko pred imenom kandidata, za katerega glasuje. Glasujete tako, da obkrožite največ eno številko pred želenim kandidatom. Številka: 041-6/2014-6 Datum:19.9.2014 Občinska volilna komisija Predsednik Tomaž Žiger, l. r. Obvestila Občinske volilne komisije Občinska volilna komisija občine Sv. Andraž v Slov. goricah obvešča vse občane, da bo predčasno glasovanje na lokalnih volitvah 2014 v Občini Sv. Andraž v Slov. goricah potekalo v : - sredo, 1. 10. 2014 od 7. do 19. ure in - četrtek, 2. 10. 2014 od 7. do 19. ure na volišču št. 06 Občina Sv. Andraž v Slov. goricah. Če se na dan glasovanja ne morete udeležiti volitev na rednih voliščih in želite glasovati na svojem domu, morate to sporočiti občinski volilni komisiji najkasneje do vključno 1. 10. 2014. Glasovanje na domu opravi volilni odbor na območju katerega je volilec vpisan v volilni imenik. Za vsa vprašanja glede volitev sem vam na razpolago na tel. št. 02 757 95 30 ali 051 328 275. Alenka Vršič Novice občine Sv. Andraž 15 Občina Sveti Andraž v Slov. goricah Občinska volilna komisija Vitomarci 71 2255 VITOMARCI Datum : 19. 9. 2014 Številka : 041-6/2014-7 R A Z G L A S Na podlagi 41. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah ZLV-UPB3 (Ur.l. RS, št. 94/07, 45/08 in 83/12) v zvezi z določbami 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor - ZVDZ, (Ur.l.RS, št. 44/92 in 54/07), je Občinska volilna komisija Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah sestavila dne18. septembra 2014 naslednji potrjenih kandidatur za lokalne volitve v občinski svet v volilni enoti št. 1, ki obsega območje naselij: Drbetinci, Gibina, Hvaletinci, Novinci, Rjavci, Slavšina in Vitomarci. 1. MILAN TANCOŠ, roj. 30 .04. 1962, SLAVŠINA 29, 2255 Vitomarci, poklic: kuhar, delo: kuhar Predlagatelj: Ptujska regijska koordinacija SDS 2. STANKO FRAS, roj. 02 .05. 1972, Novinci 54, 2255 Vitomarci, poklic: trgovec - prodajalec, delo: hišnik Predlagatelj^ Nova Slovenija - Krščanski demokrati 3. ANITA VRŠIČ, roj. 11. 05. 1984, Novinci 27, 2255 Vitomarci, poklic: diplomirana medicinska sestra, magistrica zdravstvene vede, delo: strokovni vodja zdravstvene nege Predlagatelj: Nova Slovenija - Krščanski demokrati 4. KAROL VRŠIČ, roj. 03. 08. 1947, Slavšina 22a, 2255 Vitomarci, poklic: skladiščnik, delo: upokojenec Predlagatelj: Nova Slovenija - Krščanski demokrati 5. JANI DRUZOVIČ, roj. 16. 02. 1988, Drbetinci 47, 2255 Vitomarci, poklic: ekonomski tehnik, delo: nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji Predlagatelj: Neodvisna lista Skupaj za ljudi! Mitja Berlak in skupina volivcev 6. ANDREJ VRŠIČ, roj. 07. 11. 1971, Slavšina 35, 2255 Vitomarci, poklic: policist, delo: policist Predlagatelj: Neodvisna lista Skupaj za ljudi! Mitja Berlak in skupina volivcev 7. ANTON BRENHOLC, roj. 21. 07. 1961, Rjavci 21, 2255 Vitomarci, poklic: kovinar, delo: upokojenec Predlagatelj^ DESUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Občinski odbor Sv. Andraž v Slov. goricah 8. ANDREJA ČUČEK, roj. 13. 11. 1980, Vitomarci 37a, 2255 Vitomarci, poklic: cvetličarka, delo: invalidsko upokojena Predlagatelj: Neodvisna lista Skupaj za ljudi! Mitja Berlak in skupina volivcev 9. MARJANA HORVAT, roj. 01. 03. 1972, Rjavci 34, 2255 Vitomarci, poklic: ekonomski tehnik, vzgojitelj predšolskih otrok, delo: pomočnica vzgojiteljice Predlagatelj: Nova Slovenija - Krščanski demokrati 10. PETRA BREZNIK, roj. 22. 10. 1977, Vitomarci 34, 2255 Vitomarci, poklic: univ. diplomirana socialna delavka, univ. diplomirana sociologinja, delo: socialna delavka Predlagatelj: Neodvisna lista Skupaj za ljudi! Mitja Berlak in skupina volivcev 11. DANIELA ROJKO, roj. 05. 12. 1972, Vitomarci 24a, 2255 Vitomarci, poklic: PTT - tehnik, delo: upravnik pošte Predlagatelj: Nova Slovenija - Krščanski demokrati 12. ANTON RUDOLF, roj. 10. 10. 1948, Novinci 17, 2255 Vitomarci, poklic: gradbeni tehnik, delo: upokojenec Predlagatelj: DESUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Občinski odbor Sv. Andraž v Slov. goricah 13. JANEZ KVAR, roj. 04. 08. 1953, Gibina 10a, 2255 Vitomarci, poklic: rudar, delo: upokojenec Predlagatelj: Nova Slovenija - Krščanski demokrati 14. TOMAŽ TOŠ, roj. 27. 09. 1993, Drbetinci 3, 2255 Vitomarci, poklic: dijak, delo: pomoč na družinski kmetiji Predlagatelj: Neodvisna lista Skupaj za ljudi! Mitja Berlak in skupina volivcev 15. ANICA CIGULA, roj. 04. 07. 1950, Vitomarci 80, 2255 Vitomarci, poklic: elektrotehnik, delo: upokojenka Predlagatelj: DESUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Občinski odbor Sv. Andraž v Slov. goricah S E Z N A M Kandidati so: Voli se sedem / 7 / članov občinskega sveta. Občinska volilna komisija Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Vitomarci 71 Volitve bodo v nedeljo, 05. 10. 2014. Predsednik Tomaž Žiger, l. r. 16 številka izdaje 49 • oktober 2014 -f Franci Krepša, i C župan in ponovni kandidat za župana m Spoštovane volivke in volivci, verjetno se mi ni treba posebej predstavljati, pa vendar naj bo na začetku nekaj osnovnih podatkov o meni: sem Franci Krepša, rojen 13. 12. 1966, z družino živim v Rjavcih. Na tehnični fakulteti v Mariboru sem zaključil študij strojništva in pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir strojništva. Po študiju sem najprej poučeval na srednji tekstilni šoli, opravljal sem tudi delo tajnika na Krajevni skupnosti Vitomarci, zadnjih 16 let pa opravljam delo župana. In tako so štiri leta spet naokrog, pred nami so nove lokalne volitve in spet bomo izvolili naše »zastopnike«, ki bodo v naših imenih odločali o prihodnjem razvoju naše občine. Skupaj s svojimi kandidati za občinske svetnike sem se znova podal na predvolilno tekmo. Takšno odločitev smo sprejeli skupaj zaradi, vsaj po naši oceni, uspešnega mandata, ki je za nami. Marsikoga je upravičeno skrbelo, da zaradi ustrahovanj (zažig avtomobila) in podobnega ne bom več upal kandidirati. Vendar so se ti skrivači in požigalci ušteli. Skupaj jim bomo dokazali, da v naši občini za takšne ni prostora. Takšni nam za nobeno ceno ne bodo krojili usode. K lažji odločitvi za ponovno kandidaturo mi je pomagalo tudi dejstvo, da ste mi že v štirih mandatih in to povprečno z veliko večino (60-70 %), zaupali vodenje naše občine. Prav tako je zelo pomembno dejstvo, da sem si v teh šestnajstih letih pridobil ogromno izkušenj (in poznanstev) na ministrstvih. To mi oz. nam zelo pomaga pri pridobivanju dodatnih evropskih nepovratnih sredstev, ki so bistvenega pomena za naš razvoj. Če ste iskreni do sebe, si morate to na tihem priznati tudi vsi tisti, ki niste moji zagovorniki, da vsakdo, ki začne opravljati neko delo na novo, za to potrebuje kar nekaj časa. Pri županskem delu je to, lahko mi verjamete, vsaj dve do tri leta, pa naj bo na novo izvoljeni kandidat še tako sposoben. Po moji oceni bi v sedanjih kriznih časih z novim neizkušenim županom razvoj občine dejansko zastal. Veliko vprašanje je, če si to lahko privoščimo glede na dejstvo, da nam nenehno grozijo z ukinjanjem občin. V teh štirih mandatih obstoja in delovanja občine Sveti Andraž sem veliko svoje energije in življenjskega truda vložil v razvoj in napredek naše občine. Zaradi tega mi nikakor ni vseeno, kdo bodo svetniki v naslednjem mandatu, saj bodo le-ti sprejemali odgovorne odločitve, ki bodo vplivale na kakovost našega življenja. Poznate me po tem, da v minulih predvolilnih obdobjih nisem nikoli dajal lažnih oz. nemogočih obljub. Velikokrat mi je bilo zelo težko marsikomu izmed vas reči, da pa žal to letos še ne bo šlo. Naredilo pa se je čez leto ali dve. Tudi tokrat vam "ne prodajamo" nečesa, kar bi morda želeli slišati, temveč le to, kar verjamem, da bo v prihajajočem mandatu mogoče realizirati. Verjetno pa vsi vemo, da vseh želja in potreb naenkrat ni mogoče rešiti oz. uresničiti. Glede na veliko dosedanjih skupnih uspehov želim, da imate še naprej župana, h kateremu lahko kadarkoli in kjerkoli brez razmišljanja pristopite, ga pokličete, vprašate za nasvet, prosite za pomoč. Dobro so mi poznane težave in potrebe občanov. Iz lastnih izkušenj vem, da marsikomu izmed vas ni lahko. Tudi jaz izhajam iz družine, ki se je težko prebijala skozi življenje. Vem pa, da se z večletnim trudom in delom da stvari spremeniti na bolje. Glede na to, sem se odločil ponuditi vam, spoštovane občanke in občani, kar šest dobrih in že preverjenih kandidatov in kandidatk, ki bodo v prihodnjem mandatu odgovorno opravljali nalogo, ki nam bo, verjamem, da nedvomno, spet zaupana. Ti kandidati živijo med nami in poznajo težave in potrebe nas in naših krajev. Še naprej bomo skupaj skrbeli za enakomeren razvoj celotne občine. Na moji listi oziroma listi N.Si so kandidati, ki so se v življenju že dokazali in zastopajo tako rekoč vse generacije, so odgovorni in izkušeni ljudje, ki jim bosta glavno vodilo razvoj in napredek. Znani so kot preudarni ter odločni ljudje in so med nami zelo cenjeni. Franci KREPŠA, univ. dipl. ing. stroj., vaš dosedanji župan in ponovni kandidat PROGRAM DELA, KI POMENI NADALJEVANJE PREJŠNJIH ZELO USPEŠNIH KANDIDATOV Naš program, ki se nanaša na prihodnja štiri leta, vsebuje le realne projekte, ki sem jih kot dosedanji župan predlagal in že delno realiziral! 1. Modernizacije cest: nadaljevali bomo z razšjritvijo in modernizacijo cest v Drbetincih, spodnjih Vitomarcih, asfaltirali bomo še makadamsko cesto proti Župetincem in povezavo Hvaletinci-Novinci, preplastili bomo še preostale odseke cest po ostalih vaseh. 2. Razširitev trgovine KZ Ptuj. 3. Gradbene parcele; spremembe Občinskih prostorskih načrtov so v zaključni fazi. Čakamo samo še soglasje MKO, ki bo v roku enega meseca. 4. Nadaljnji razvoj turizma in kmetijstva. 5. Obnova kulturnih spomenikov: kapele, kužno znamenje na Selah, spomenik NOB v centru ... 6. Zagotovitev pokritosti občine z internetnimi možnostmi (internet, televizija, telefonija ...). 7. Zagotovitev lastne vodooskrbe - že zgrajene vrtine za pitno vodo - posledično znižanje cene vode vsaj za 30 % (višina trenutnih izgub vode po celotnem sistemu). 8. Dokončanje kanalizacije v Vitomarcih in sofinanciranje hišnih čistilnih naprav po vseh vaseh. Pravilnik o sofinanciranju do 50 % je bil sprejet na seji občinskega sveta 25. 9. 2014. 9. Zagotovitev zobozdravnika (v že pripravljenih prostorih šole). 10. Pomoč starejšim in socialno šibkim. Tudi v petem mandatu bom zagovarjal nadaljevanje pomoči starejšim občanom, socialno šibkim in ogroženim družinam ter posameznikom. Kriza, ki se je razmahnila, potiska vedno več ljudi v neugodno in zelo težko situacijo. 11. Zvišali bomo enkratno pomoč ob rojstvu otroka. 12. Uvedli bomo nagrade za pridne študente. 13. Še bolj bomo spodbujali sodelovanje med društvi. 14. Več sredstev bomo namenili za protipožarno varnost (PGD Vitomarci) in civilno zaščito. 15. Ohranitev dobrih odnosov med vsemi občani. In ne pozabite drage občanke in občani, da največ štejejo: izpolnjene obljube, pravičnost, prijaznost, odkritost, dobra beseda in tisto, kar smo skupaj, čeprav v težkih okoliščinah, že naredili! Vaš dosedanji župan in ponovni kandidat Franci KREPŠA, univ. dipl. ing. stroj. < ~ * V i A Stanko FRAS Rodil sem se 2. maja 1972 na Ptuju. Mlade dni sem preživljal v Novincih, kjer sem že kot otrok moral poprijeti za razna dela. Po končani osnovni šoli sem opravljal različne dela. Sedaj sem zaposlen kot hišnik na naši šoli. Za opravljanje tega dela sem si moral pridobiti poklicno izobrazbo. Na Ljudski univerzi v Gornji Radgoni sem se izšolal za trgovca. Za kandidaturo sem se odločil, ker želim v naši občini nekaj doprinesti pri razvoju, še posebej pa k spravi in povezovanju med vsemi občani. Anita VRSIC Rojena sem 11. 5. 1984 na Ptuju in stanujem v Novincih. Po poklicu sem diplomirana medicinska sestra in magistrica zdravstvene nege. Opravljam delo strokovne vodje zdravstvene nege na internem oddelku Splošne bolnišnice Ptuj, kjer sem zaposlena šest let. Za ponovno kandidaturo svetnice občinskega sveta Sveti Andraž v Slov. goricah sem se odločila, ker želim sodelovati pri izpeljavi nekaterih trajajočih in še zastavljenih projektih, ki bodo našo občino popeljali v prijetno prihodnost, predvsem pa v sodobno in prijazno podeželsko pokrajino. Želim si, da bi naši občani živeli zadovoljno življenje, kar nam pa lahko uspe le s skupnimi močmi in idejami ter izkušnjami vseh generacij, predvsem pa pozitivno predanostjo lastnemu domačemu kraju in slehernemu sovaščanu. Karol VRSIC Rodil sem se 3. 8. 1947 v Gradišču v Slov. goricah. Mladost sem preživel s starši, z bratoma in s sestrama. S sedemnajstimi leti sem šel iskat boljšega življenja na Gorenjsko, točneje v Kranj. Zaposlil sem se v Gradisu. Ob delu sem se na Delavski univerzi v Ljubljani izobrazil za skladiščnika. V Gradisu Celje sem opravljal delo glavnega skladiščnika v Termoelektrarni Šoštanj. Sledila so še druga delovna mesta v okvirju Gradisa. V tem času sem si ustvaril tudi družino in zgradil dom. V teh 40. letih dela na različnih odgovornih delovnih mestih meje vedno vodila odgovornost, natančnost in poštenost. Pridobil sem si veliko raznovrstnih življenjskih izkušenj. Leta 2005 sem se upokojil. Ponovno sem se odločil za kandidaturo, ker sem prepričan, da smo pretekli mandat delali dobro, saj smo praktično izpolnili vse obljubljeno. Želim si, da vsi izvoljeni predstavniki delajo pošteno in odgovorno in v korist vsem našim poštenim in pridnim ljudem. Marjana HORVAT Rojena sem 1. 3. 1972 v Mariboru. Sem poročena in mati treh odraščajočih deklet. Mladost sem preživljala v Rjavcih, kjer z družino živim še danes. Po poklicu sem ekonomski tehnik in vzgojiteljica predšolskih otrok. Slednji poklic opravljam v vrtcu Vitomarci kot pomočnica vzgojiteljice. Za svetnico ponovno kandidiram, ker želim, da bi tudi prihodnje šel napredek občine v pozitivno smer. Daniela ROJKO Rojena sem 5. 12. 1972 v Wuppertalu, živim v Vitomarcih 24a. Sem poročena in mama dveh otrok. Po izobrazbi sem PTT-tehnik. Zaposlena sem na Pošti Slovenije in delam v domačem kraju. To mi omogoča, da sem v vsakodnevnem stiku z občani. Že vrsto let sem članica KUD-a Vitomarci in od osnovnošolskih let pojem v pevskem zboru. V prostem času se rada udeležujem družabnih prireditev in berem. Za kandidaturo sem se odločila, ker želim sodelovati pri odločitvah, ki so ključnega pomena za blaginjo naše občine. Janez KVAR Rodil sem se 4. 8. 1953 na Gibini. Sledila je osnovna šola, poklicna šola in zaposlitev v rudniku Velenje. Leta so prinesla poroko in kasneje tudi otroke. V rudniku sem kot skupinovodja preživel celotno delovno dobo. Rudnik mi je privzgojil odločnost, načelnost, pridnost in poštenost. Vse to sem skozi vzgojo prenašal tudi na svoje otroke. V letu 2004 sem se upokojil in se vrnil v rodno Gibino, kjer smo si zgradili hišo. Ponovno kandidiram, ker mislim, da mora vsaka vas imeti svojega predstavnika v občinskem svetu. Le tako lahko na demokratičen način enakopravno razvijamo našo občino. Sem preprost človek, ki pove, kar misli. DARJA VUDLER KANDIDATKA ZA ŽUPANJO Rodila sem se 14. 12. 1982 v Mariboru, kjer sem preživela svoje otroške dni. V zadnjih 15. letih sva si s partnerjem uredila dom v Novincih, kjer živiva skupaj s sinovoma. Po poklicu sem univerzitetna diplomirana pravnica. Delam že od dijaških dni in imam veliko delovnih izkušenj, zato moje znanje ne izvira le iz teorije, ampak praktičnih izkušenj. Zaposlena sem bila tako v javnem sektorju kot v gospodarstvu, sedaj pa sem podjetnica. Od leta 2010 vodim svojo pravno pisarno, kjer se zraven reševanja pravnih zadev ukvarjamo tudi z nepremičninskim posredovanjem in mirnim reševanjem sporov zunaj sodišč s pomočjo mediacije. Verjamem v potencial občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah in vem, da smo lahko uspešnejši, če se med seboj povežemo. Odločitev za kandidaturo zagotovo ni bila enostavna. Sem mama 18-mesečnima dvojčkoma, podjetnica in gospodinja. Zagotovo bi mi bilo udobneje ukvarjati se z družino, vodenjem lastnega podjetja in uživanjem v prostem času, ki ga že sedaj ni prav veliko. Lažje bi mi bilo mižati pred težavami, ki jih imajo moji krajani in prepustiti, da se s tem ukvarjajo drugi. Vendar če želim spremembe, da bo moja občina napredna, razvita, zanimiva za turiste, prijazna za občane, potem se preprosto ne morem obrniti vstran. Zato sem se odločila, da kandidiram za županjo. Delovala bom kot nepoklicna županja in to zato, da bom lahko pomagala drugim. Prvi predlog občinskemu svetu bo, da razliko plače, ki bi jo prejemala kot poklicna županja, namenimo za koristnejše zadeve, prvo leto pa zagotovo s pomočjo razpisov razdelimo za delovanje društev, ki so srce naše male občine. Ob sebi sem zbrala svežo ekipo petih kandidatov za občinski svet, ki je polna delovnega elana, politično neobremenjena in pripravljena na nove izzive, predvsem pa na izboljšave in trdo delo. Naš moto je »Skupaj za ljudi!«, saj imamo dovolj neenakopravnega obravnavanja občanov, neupoštevanja težav in nazadovanja občine. Zavedamo se, da ne živimo v enostavnih časih in nismo idealisti, vendar se spremembe lahko zgodijo tudi brez finančnih sredstev, saj bi lahko k uspešnostiobčinepripomoglažepovezanostobčanovinskupnosodelovanje,pravzaslednjesebomošeposebejzavzemali. 2 SKUPAJ ZA LJUDI! Verjamemo v skupno prihodnost! Verjamemo, da je lahko boljše! Verjamemo, da smo mi lahko sprememba, ki si jo vsi skupaj želimo. Zbrali smo se: SKUPAJ ZA LJUDI! PROGRAM NEODVISNE LISTE SKUPAJ ZA LJUDI! ZAGOTOVILI BOMO: - učinkovito, prijazno in VSEM občanom dostopno občinsko upravo; - nepoklicno županjo in zmanjšane stroške občinske uprave; - podporo društvom in krepitev družabnega življenja; - stavbne oz. gradbene parcele; - varne lokalne ceste in javne poti; - investicijsko naravnan proračun. Spremljajte naše aktivnosti ter našo FACEBOOK stran, kjer boste izvedeli podrobnosti našega programa! SKUPAJ ZA LJUDI! ANDREJ VRSIC KANDIDAT ZA OBČINSKI SVET Z NEODVISNE LISTE SKUPAJ ZA LJUDI! Po poklicu sem policist, opravljam naloge in dela vodje patrulje na Splošni policijski postaji. Rodil sem se 7. 11. 1971 v Mariboru. Osnovno šolo sem obiskoval do četrtega razreda v Mariboru, peti razred v Vitomarcih in višje razrede na Ptuju. Po končani osnovni šoli sem se z željo po izobraževanju vpisal na Strojno tehnično šolo Ptuj. Prvo zaposlitev sem dobil v TVT Boris Kidrič v Mariboru, nato v Lenartu. Od nekdaj sem želel postati policist, zato sem se zaposlil na Ministrstvu za notranje zadeve, kjer še danes vestno opravljam svoj poklic in delo. Z družino živim v Slavšini. Za kandidaturo za občinskega svetnika sem se odločil, ker želim pomagati svojim krajanom in dvigniti kakovost življenja. Verjamem, da lahko s svojo izvolitvijo v občinski svet pomagam, da se bodo krajani počutili varni, se med seboj spoštovali in si zaupali ter živeli dostojno življenje, saj jim vse našteto lahko omogoči prav občina. Zavzemal se bom za uresničitev zastavljenega programa za razvoj in napredek občine. ANDREJA ČUČEK KANDIDATKA ZA OBČINSKI SVET Z NEODVISNE LISTE SKUPAJ ZA LJUDI! Sem Andreja Čuček, rojena 13. 11. 1980 na Ptuju. V Celju sem končala šolo cvetličarke. Po opravljeni šoli sem se zaposlila in delo opravljala 7 let. Poklicno pot sem nadaljevala v tekstilnem podjetju Boxmark, dokler se nisem invalidsko upokojila. Rada se družim z veselimi, iskrenimi ljudmi. Sodelovala sem v gledališki skupini KUD Vitomarci, sedaj pa sem aktivna članica mešanega pevskega zbora. Za kandidaturo za svetnico sem se odločila zato, ker si želim povezati mlajšo in starejšo generacijo in tvorno sodelovanje v napredku naše občine. SKUPAJ ZA LJUDI! ,14 T V \\ SKUPAJ ZA LJUDI! OMAZ TOŠ KANDIDAT ZA OBČINSKI SVET Z NEODVISNE LISTE SKUPAJ ZA LJUDI! Rojen sem 27. 9. 1993 na Ptuju. Končal sem četrti letnik gimnazije na Ptuju, šolanje nadaljujem s prekvalifikacijo za ekonomskega tehnika. Po končanem šolanju se nameravam zaposliti doma na kmetiji, kjer delam že sedaj in pomagam staršem ter bratu. Veliko prostega časa namenim domačim društvom. Sem predsednik društva mladih Vitomarci, član odrasle gledališke skupine KUD Vitomarci ter član PGD Vitomarci, kjer sem letos tudi opravil izpit za gasilca. Za kandidaturo za svetnika sem se odločil, ker se mi zdi pomembno, da se mladi in društveno aktivni občani vključujejo v lokalno politiko. Zavzemal se bom za povezovanje občanov in uresničitev ciljev našega programa. PETRA BREZNIK KANDIDATKA ZA OBČINSKI SVET Z NEODVISNE LISTE SKUPAJ ZA LJUDI! Po izobrazbi sem univ. dipl. socialna delavka in univ. dipl. sociologinja. Trenutno sem zaposlena na Centru za socialno delo Ljutomer. S partnerjem in dvema otrokoma živimo v Vitomarcih. Rodila sem se 22. 10. 1977. Svoje otroštvo sem preživela v Gori-šnici. Po končani srednji šoli sem v času študija živela v Ljubljani. Več let sem bila prostovoljka v društvu, ki se ukvarja s psihosocial-no pomočjo, bila sem vzgojiteljica otrok v počitniških kolonijah, sodelovala pri raziskovalnem delu. Moja prva zaposlitev je bila delo z otroki s posebnimi potrebami, potem sem se na svoji poklicni poti ukvarjala z brezposelnimi in s področjem samozaposlovanja, kar mi je prineslo tudi nekaj izkušenj na področju evropskih projektov. Sedaj sem zaposlena kot informatorka, kjer je potrebno predvsem dobro poznavanje zakonodaje, pripravljenost prisluhniti drugim in skupaj z ljudmi oblikovati nove rešitve. Pomembno mi je delo z ljudmi, o čemer priča tudi moj poklic, ki ga z veseljem opravljam. Prav tako delujem kot predsednica Društva socialnih delavcev Pomurja in Prlekije. Prosti čas porabim za družino, rada kolesarim, grem na fitnes ali preberem kakšno dobro knjigo. Moje delo je usmerjeno, in tako mislim tudi nadaljevati, v spodbujanje in življenje vrednot, kot so: pomoč ljudem, povezovanje in sodelovanje, ker le skupaj za ljudi oz. skupaj z ljudmi lahko dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili. S svojim znanjem, izkušnjami in novimi idejami si želim pomagati tudi naši občini. JANI DRUZOVIČ KANDIDAT ZA OBČINSKI SVET Z NEODVISNE LISTE SKUPAJ ZA LJUDI! Rojen sem 16. 2. 1988 na Ptuju. Po poklicu sem ekonomski tehnik, zaključujem študij gradbeništva na Fakulteti za gradbeništvo Maribor. Sem podjetnik, ukvarjam se z vzgojo travnih preprog in urejanjem okolice, zato bom lahko svoje podjetniško znanje koristno uporabil tudi pri sprejemanju odločitev v občini. Veliko se ukvarjam s športom, od tod tudi izvira del moje nepopustljivosti in zagnanosti. Za kandidaturo sem se odločil iz preprostega razloga, ker želim sodelovati in soustvarjati v naši občini in ker bi rad pripomogel k nadaljnjemu razvoju našega kraja s programom naše liste. SKUPAJ ZA LJUDI! SKUPAJ ZA LJUDI J SKUPAJ ZA LJUDI! KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET Z LISTE DeSUS (DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE) Iz programa DeSUS: Občinski program za lokalne volitve 2014 - regres za vse upokojence, usklajevanje pokojnin z inflacijo, krajše čakalne dobe in ureditev financv zdravstvu, sprejetje Zakona o oskrbi in negi v starosti, ureditev sociale in več socialne države; - spoštovanje koalicijske pogodbe; - izvajanje projekta Starejšim primernejše življenje na domu; - nega in pomoč na domu; organizacija oskrbe in več sofinanciranja občin; - pomoč občine za pravne in druge administrativne vloge za pokojnine, socialo, zdravstvo; ZPIZ, ZZZPS, varuha človekovih pravic in varuha bolnikovih pravic ter vlog - reševanje občinskih zadev; - organiziranje projektov z društvom upokojencev in drugimi (R. Križ, Karitas), ki bi pomagali starejšim, in sicer pri oskrbljenosti z ogrevanjem pozimi, nakupih v trgovini, dostopu do zdravnika, odmetavanju snega, druženju, prevozih v cerkev, iskanju skrbnikov, samopreskrbi in drugo; - gradnja stanovanj za vse prosilce, odpiranje delovnih mest za mlade, spodbujati več obrti, več turističnih točk in razvoj turizma, oskrba infrastrukture in pomoč pri projektih razvoja; - uvedba subvencij za delo mladih, za zaposlitev starejših, za kmetijstvo, obrt, samooskrbo in samozaposlitev; - enakomeren razvoj infrastrukture po vaseh (ceste, kanalizacija, voda, telekomunikacije itd.); - nelastninjenje vode, ekološko ozaveščanje; - ohranjanje kulturne dediščine; - zagotavljati delo društev in spodbujanje ter financiranje bolj delovnih; dodelati kriterije financiranja z novimi problemi in aktivnostmi. Upokojenci hočemo živeti zdravo v skup nem sobivanju različnih starosti, v prijetni neizkoriščevalski družbi. Ne pustimo se oropati našega preteklega dela. Varčevanje pri pokojninah, v zdravstvu z daljšanjem čakalnih dob, sociali in prod aji državne lastnine, ki smo jo ustvarili po večini upokojenci, niso prava pot iz krize! Naše geslo: NAPREDEK, RAZVOJ, SOD ELOVANJE, SOLIDARNOST, STRPNOST IN SPOŠTOVANJE MED LJUDMI.TUDI STAROST JE VREDNOTA, KI LAHKO SLUŽI VSEM. Od upokojencev, ki bodo izvoljeni v občinski svet, bomo zahtevali odgovore, kako izpolnjujejo gornji program in težave pri tem. DeSUS Edi Kupčič, predsednik društva upokojencev Vsi kandidati so upokojenci in člani Društva upokojencev Sv. Andraž in bodo delali največ na področjih, opisanih v nadaljevanju. Anton Rudolf Rojen sem 10. 10. 1948, stanujoč v Novincih 17. Aktiven sem v organih Društva upokojencev Sv. Andraž in Čebelarskega društva Vitomarci. Kot svetnik si bom prizadeval aktivno sodelovati na področju promocije občine. Želim povečati turizem v naši občini, povečati prepoznavnost naše kulturne dediščine in muzejev, sodeloval bom pri spodbujanju skladnega razvoja in napredka. Zagovarjam strpnost med ljudmi in društvi, zavzemam se za aktivacijo obrti in obrtne dejavnosti v občini. Spodbujam povečano aktivnost v samooskrbo in s tem razvoj kmetijstva. Zavzemal se bom za pomoč in svetovanje mladim pri iskanju poklica oz. dela. Z izkušnjami in znanjem bom aktivno skrbel za uresničevanje našega gesla: NAPREDEK, RAZVOJ, SODELOVANJE, SOLIDARNOST, STRPNOST IN SPOŠTOVANJE MED LJUDMI! Anica Cigula Rojena sem 4. 7. 1950, stanujoča v Vitomarcih 80. Aktivna sem v Društvu upokojencev Sv. Andraž kot prostovoljka, Lovski družini Vitomarci, Društvu gospodinj Vitomarci, pevski skupini Lipa in drugje. Zavzemala se bom za več pomoči vsem bolnim v občini, onemoglim, ostarelim in drugim pomoči potrebnim. Zavzemala se bom za upokojence in mlade, da bi se jim zagotovilo najmanj, kar predpisuje zakonodaja, prav tako se bom zavzemala, da bo občina pogosteje sodelovala v projektih Društva upokojencev Sv. Andraž, v projektih Rdečega križa in Karitasa. Prizadevala si bom, da bi vsem zainteresiranim nudili pisno in pravno pomoč pri izpolnjevanju vlog, zahtev, predlogov itd. Anton Brenholc Rojen sem 21. 7. 1961, stanujoč v Rjavcih 21. Aktivno sodelujem v upravne odboru Društva upokojencev Sv. Andraž, sem praporščak in gospodar v Lovski družini Vitomarci. Kot svetnik si bom prizadeval za enakomeren razvoj vasi in celotne občine, za enake pogoje delovanja in financiranja vseh društev. Prizadeval si bom tudi za ohranitev in izboljšanje ekološkega stanja občine, podpiral bom razvoj lovskega turizma, spodbujal bom k večjemu številu ponudnikov kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in se zavzemal za dodeljevanje subvencij kot pomoč občanom. Z izkušnjami in znanjem bom aktivno skrbel za uresničevanje našega gesla: NAPREDEK, RAZVOJ, SODELOVANJE, SOLIDARNOST, STRPNOST IN SPOŠTOVANJE MED LJUDMI! SDS i Milan Tancoš Rodil sem se 30. 4. 1962 v Grabšincih, stanujem v Slavšini 29. Sem poročen in ponosen oče štirih hčera. Po poklicu sem kuhar, trenutno pa sem zaposlen pri podjetju Situacija PLUS, d. o. o. V prostem času spremljam šport, predvsem svoj najljubši nogometni klub NK Maribor, vsako zimo pa kot kurent preganjam zimo. Dejaven sem na področju gasilstva, kot aktiven gasilec. Za kandidaturo sem se odločil, ker menim, da je treba nekaterim področjem v občini nameniti večjo pozornost, saj potencial za razvoj občine še ni izkoriščen v celoti. Prioritetna področja mojega delovanja kot občinskega svetnika bodo: - ureditev vodotokov in vodostajev v občini; - razvoj kmečkega turizma in povezovanja turističnih točk znotraj regije; - ohranjanje kulturne dediščine; - ohranitev občine in izboljšanje črpanja evropskih sredstev; - zavzemanje za dom starejših in slabotnih; - večja podpora lokalnim društvom ... Mojo kandidaturo podpira tudi poslanec Državnega zbora Andrej Čuš, ki zagotavlja, da v poslanski skupini SDS nasprotujejo nepremičninskemu davku, ki bo jemal prihodke lokalnemu okolju. Prav tako bodo nasprotovali nadaljnjemu zniževanju finančnih sredstev, ki jih država namenja lokalnemu okolju. Na podlagi 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 94/07 - UPB 3, 45/08 in 83/12) in Statuta Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah (Uradno glasilo slovenskih občin št. 29/07) je Občinski svet Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah na svoji 22. redni seji dne, 18.06.2014 sprejel SKLEP o imenovanju Občinske volilne komisije Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah 1. člen Imenuje se Občinska volilna komisija Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah v sestavi: Predsednik: Tomaž Žiger, Žmavčeva 2a, Maribor Namestnik predsednika: Andrej Perme, Maistrova ul. 24, Maribor Članica: Jana Ilešič, Vitomarci 56 a, 2255 Vitomarci Namestnik članice: Marko Roškar, Slavšina 56, 2255 Vitomarci Članica: Mateja Šamperl, Drbetinci 30, 2255 Vitomarci Namestnik članice: Vladimir Kramberger, Novinci 42, 2255 Vitomarci Član: Ivan Danko, Novinci 47, 2255 Vitomarci Namestnica člana: Darja Pristovšek, Gibina 10, 2255 Vitomarci 2. člen Mandatna doba članov komisije traja 4 leta od dneva pričetka veljave sklepa o imenovanju. 3. člen Občinska volilna komisija ima sedež na naslovu Vitomarci 71, 2255 Vitomarci. 4. člen Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi goricah. Številka: 007-4/2014-3 Datum: 18. 06. 2014 v Uradnem vestniku občine Sv. Andraž v Slov. Župan občine Franci Krepša, l. r. Novice občine Sv. Andraž ■ 25 Občina Sv. Andraž v Slov. goricah Občinska volilna komisija Vitomarci 71, 2255 Vitomarci 02 757 95 30, fax; 02 757 95 34, e-mail: info@sv-andraz.si Datum: 30. 07. 2014 Št.: 041-6/2014-1 Občinska volilna komisija Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah izdaja na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah ZLV-UPB3 (Uradni list RS, št. 94/07, 45/08 in 83/12) in 18. člena Zakona o evidenci volilne pravice ZEVP-1-UPB1 (Ur.l. RS, št. 1/07 in 98/13) naslednji S K L E P Za izvedbo lokalnih volitev v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah, ki bodo dne 5. oktobra 2014, Občinska volilna komisija d o l o c a naslednja volišča in volilna območja Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah Zap. št. 01 02 03 04 05 06 Sedež volišča Albin Druzovič Drbetinci 47 Janez Kostanjevec Gibina 26 Stanko Fras Novinci 54 Rudolf Lovrenčič Rjavci 29 Marko Vršič Slavšina 21 Občina Sv. Andraž Vitomarci 71 volilno območje za volivce naselja Drbetinci za volivce naselja Gibina za volivce naselja Novinci za volivce naselja Rjavci za volivce naselja Slavšina za volivce naselja Vitomarci in Hvaletinci Predčasne volitve bodo na sedežu občine, volišča dostopna invalidom so na volišču 01 Drbetinci, 02 Gibina, 03 Novinci in 05 Slavšina. Tomaž Žiger, l r. Predsednik OVK Sv. Andraž v Slov. goricah 26 številka izdaje 49 • oktober 2014 društva hiša je grajena po načinu gradenj iz 16. in 17. stoletja (mala okna), za to je treba v veliki meri slediti temu tudi z notranjo opremo. Če je kaj mlajše, je to treba posebej poudariti. Kmetje pomagajte, da dostojno in pravilno predstavimo življenje vaših ostarelih prednikov ob tesnem sodelovanju stroke. Krajša otvoritev sedanje predstavitve je že bila, za kar si Društvo upokojencev Vitomarci zagotovo šteje nekaj zaslug. Uvodni govor sem podal kot predsednik društva upokojencev in sekcije ohranjanja kulturne dediščine ter zgodovine. Poudaril sem predvsem pomen tega projekta, dosedanje delo in odločitve. Poudaril sem tudi del zgodovine Hrgove hiše in načina življenja preužitkarjev ter preužitkarja te hiše. Navzoče je nagovoril tudi župan občine Franci Krepša. Poudarek je dal pomenu izvedbe tega projekta za občino in občane. Kulturni program so izvedli člani Kulturno-umetniškega društva Vitomarci, pevke Društva gospodinj Ob otvoritvi delno Vitomarci in pevci Lipa iz Lenarta. Nato je sledil ogled prostorov. Zadovoljstvo je bilo veliko, pohval pa preveč, saj projekt še ni končan. Delo se bo nadaljevalo tudi v oktobru. V veliko strokovno pomoč sta ponovno bila Monika Roškar Simo-nič in njen mož, oba zaposlena na Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož. Brez pomoči prostovoljcev upokojencev, občine in Toševih (uredili so okolico hiše) otvoritve ne bi bilo. urejene Hrgove hiše Ureditve in postavitve tudi ne bi zmogli brez pomoči Antona Rudolfa in Sonje Vršič. Napisana je tudi zgodovina prebivalcev in hiše. A to je le ena od ljudskih pripovedi z nekaj resnice. Zgodovino hiše in prebivalcev hiše, ki bo čim bližje resničnim dogodkom, bomo objaviliv kratkem, najpozneje v naslednjih občinskih Novicah. Podrobnosti še zbiramo. Edi Kupčič Zadnji konec tedna v avgustu, ki je bil eden izmed redkih toplih in sončnih v letu, je potekala prireditev Muže 2014. Tudi tokrat smo člani in simpatizerji Društva mladih Vitomarci stopili skupaj in še enkrat dokazali, da se v naši občini le da nekaj narediti in uspeti. Prireditev je potekala enajstič zapored in nosi ime po prvotni lokaciji izvedbe. Muže 2014 Veseli nas in ponosni smo, da prireditev nosi takšno ime, saj s tem spominjamo, negujemo in na neki način vzdržujemo našo najbrž edino naravno znamenitost v občini. Tradicionalne Igre brez meja so spet privabile ekipe, ki jih dosedaj pri nas še nismo zasledili. Še bolj veseli pa smo tistih, ki se vedno znova in znova vračajo na zabavne igre. Tako se je ekipa Pero in zlati zvoki iz Juršincev letos izenačila po številu zmag KUD-a Vitomarci, le da slednji še zmeraj držijo edinstveni rekord zaporednih zmag. Drugo mesto je osvojila ekipa Jebeš morje, ki je bila letos prvič z nami in dokazala, da to poletje res nismo potrebovali morja, da smo uživali in se sprostili. Igre, temelj naše prireditve, bomo negovali Ni manjkalo zabave, plesa, niti gneče Čuki Novice občine Sv. Andraž 27 društva še naprej in obljubljamo, da bomo na le-tem v prihodnje nadgradili še nekaj stvari in tako bodo Igre brez meja še bolj atraktivne za tekmovalce in gledalce. Velik prireditveni šotor, ki je tudi letos stal na najboljši možni lokaciji v naši občini - na igrišču, je 29. in 30. avgusta privabil veliko obiskovalcev. Za njih in nas smo namreč v goste povabili kar štiri glasbene izvajalce. V petek so nas počastili Čuki in Dejan Vunjak z Brendijevimi barabami. Lepo je bilo slišati in zaplesati na glasbo Čukov in preminulega Brendija, katerih besedila skoraj vsi dobro poznamo. V soboto pa so nas dodobra ogreli Kingstoni. Mejaši iz sosednje države Hrvaške pa so dokazali, zakaj trenutno veljajo za velike izvajalce na glasbeni sceni. Vedno smo veseli vsake pohvale v čast našemu društvu in članom. Tako smo jih letos najbrž prejeli največ. Vsem se za zaupanje in lepe besede lepo zahvaljujemo. Upam, da vas ne razočaramo in da boste še naprej naši zvesti obiskovalci in podporniki. Občina potrebuje povezano mladino, saj lahko le tako mladi stojimo in delujemo skupaj, uresničujemo svoje potrebe in želje. Najbrž nam težko kdo očita lenobo, popivanje in veseljačenje, saj zmeraj znova dokazujemo, da smo ta prava mladina, ki si jo tudi drugje po občinah še kako glasno želijo. Lani so občinski svetniki sprejeli sklep, da v bodoče sme biti prireditev najkasneje en teden pred začetkom šole in da mora biti očiščeno. Upam, da se strinjate z mano, da pač enostavno tisti, ki ne organizirajo prireditve tako na veliko in odmevno, ne morejo vedeti, koliko dela je s pripravami in pospravljanjem. Vedno delamo po najboljših močeh in površnosti nam kar tako ne more več očitati nihče. Tri tisoč ljudi je težko obvladovati. Težko je omejiti početje obiskovalcev izven prireditvenega šotora. Verjamem pa, da so tudi letos tisti, ki so lani videli neočiščeno okolico, prišli pogledat, kako smo očistili lokacijo. Ne vem, zakaj pri nas ni večjega interesa za to, da se nekaj dogaja in da nekaj povezuje ljudi, kot pa da dobivamo ultimate, ki nas bodo dodatno ločili in mlade pahnili na vse druge možne strani. Namesto da se kritizira, bi se moralo priti na kraj dogodka in fizično nekaj narediti oziroma pomagati. Če bi bilo tako, bi bili oboji srečni in zadovoljni. Letos smo se prvič ubadali tudi z anonimnimi pisnimi grožnjami, češ da bomo imeli na prireditvi inšpektorske službe ter da razpisi na občini ne potekajo pravilno, saj naše društvo prejme veliko preveč finančnih sredstev. Naj tiste, ki nam to in še več očitajo in tako dvomijo o nas, nekaj vprašam. Ali si ne zaslužimo nekaj sto evrov iz občinskega proračuna, ki nam pomaga pri delovanju in organizaciji prireditev, ki mlade, občane in vse ostale povezuje z našim krajem? Ali je smiselno pljuvati v lastno skledo in obtoževati domača društva, ki so edini pravi povezovalni člen pri nas? Očitno je nekomu cilj le spreti člane med seboj in razdreti društva. Bodimo prijatelji, imejmo se radi in se spoštujmo ter si medsebojno pomagajmo. Le tako bomo naredili dobro sebi in sovaščanom. Kristijan Majer Dejan Vunjak 28 številka izdaje 49 • oktober 2014 društva Proslavitev 35 let Društva upokojencev Vitomarci Spoštovani člani društva, upokojenke in upokojenci ter ostali. Letos smo praznovali 35 let obstoja našega društva. Ustanovljeno je bilo leta 1979. Ob takih obletnicah se običajno govori o zgodovini, o čemer smo že pisali v posebni knjižici. Letos načrtujemo še izdajo Arhivskega zbornika, kjer boste lahko še prav tako kaj prebrali o omenjenem. Tokrat pa se bolj osredotočimo na naše preteklo in prihodnje delo. Začel bi z mislijo Valerije Ilešič Toš, ki je povezovala proslavo ob obletnici: »Jesen človeškega življenja je lahko čas velikega zbiranja. To je čas, ko poberemo sadove dela, življenja in doživetij. «Sam sem dodal: »Ti sadovi porajajo in ustvarjajo novo prihodnost dela in uspehov. « Nekaj uspehov smo vam napisali v avgustovskih upokojenskih novicah. Največ uspehov si pripisujemo z druženji, izleti, srečanji in romanji (vsako leto od tri do pet). Veliko smo naredili za starejše (posebno v zadnjih osmih letih za manj pokretne in ostarele člane), izkazali smo se tudi na športnem področju (v pikadu) in pri ohranjanju kulturne dediščine. Zadnji čas stremimo k ohranjanju fotografske dejavnosti in ohranjanju tovrstne zgodovine o delu v društvu, zgodovinskih objektih, pisnih virih in drugih dogodkih. Poskrbeli smo za marsikatero razstavo, še posebej na likovnem področju (letos že 9 razstav). Zbranih imamo še veliko zgodovinskih podatkov, a za zdaj še neobjavljenih. V naši občini je z našo pobudo ali delom nastalo več muzejev in stalnih razstav. Pisali smo tudi državnim organom o njihovih prevelikih pritiskih na upokojence z zmanjšanjem pokojnin, sociale in zdravstva. Varčevalni ukrepi bi bili še ostrejši, če tega ne bi delali. Seveda so pripombe imeli tudi mnogi drugi. V zadnjem času si kot uspeh pripisujemo proslavo, prireditve pred muzejsko Hrgovo hišo - hišo kmečkega preužitkarja in romanje oziroma izlet v Bistrico ob Sotli ter na Svete gore, v Marijino cerkev na Sladki Gori in v tamkajšnji etnološki muzej. Desetega avgusta letos smo v društvu praznovali 35 let obstoja. Ob tej obletnici smo pripravili proslavo v Večnamenski dvorani Vitomarci. Poleg mojega nagovora kot predsednika društva, župana Francija Krepša in predsednika pokrajine upokojencev Spodnjega Podravja Franca Hojnika Zbrani ob 35-letnici Društva upokojencev Vitomarci Nagovor predsednika društva Edija Kupčiča je bil še obširen kulturni program našega kulturnega društva, pevk Društva gospodinj Vitomarci in pevcev Lipa Lenart. Sledilo je podeljevanje priznanj za dosežene uspehe. Uspehov je bilo veliko. Mnogih ne bi uspeli, če ne bi bili upravni in nadzorni odbor, nekdanji in sedanji poverjeniki, vodje in člani sekcij, člani prostovoljci za projekt starejših maksimalno aktivni ob medsebojnem sodelovanju in solidarnosti. Za zahvalo najaktivnejšim in kot spodbudo za nadaljnje delo smo po sklepu upravnega odbora podelili priznanja za 4-8 let dela v organih društva, za posebne vrhunske uspehe v športu, za prostovoljce, za člane, stare 90 in več let, in za sodelovanje pokra- Novice občine Sv. Andraž 29 društva jine Ptuj-Ormož. Zaradi odsotnosti bodo priznanja nekateri prejeli pozneje. Iskrene čestitke vsem. Za 35-letnico smo pripravili tudi obširno razstavo v Večnamenski dvorani, ki je še vedno na ogled. Ta prikazuje fotografije starih mašnih plaščev naše župnije, fotografij ledenice, fotografije pastirskega (barovčinovega) roga, fotografijo ukaza za gradnjo strelskega stolpa, ki je sedaj sestavni del cerkve, fotografije starih zemljevidov več stoletij Sv. Andreja, prvič tudi fotografije naših štirih znameni- tih mož, fotografije iz naših muzejev, povečanih fotografij iz zbirke Tako smo nekoč živeli in fotografije iz aktivnosti društva. Razstavljeni so tudi pokali in nekatera priznanja, ki jih je dobilo društvo. Vsi ti uspehi naj nas ne uspavajo. Društvo namreč z različnimi programi nudi boljše počutje, umske vitalnosti in protistresno odpornost, kar je v času televizije, računalništva, mobilne telefonije in vse več uživanja hrane od drugje ter manj gibanja vedno bolj pomembno. Ne pustimo se oropati preteklega minulega dela. Živeti hočemo zdravo in v prijetni ne-izkoriščevalski družbi, za kar pa potrebujemo staro borbenost. Društvo je po moči več kot posameznik, zato ga v prihodnje še bolj utrjujmo. Cilji društva v prihodnje: - druženja, srečanja, izleti, romanja in pohodi; - šport, kultura, kulturna dediščina, delovanje kluba vseh muzejev, izdaja zapisov naše zgodovine v knjigi in Novicah; - delo na projektu Starejši za starejše za primerno življenje doma; - boj za boljše življenje starejših, primerne pokojnine, zdravstvo in socia-la; ohranitev solidarnosti in strpnosti med nami. Na koncu velika hvala vsem minulim in sedanjim članom našega društva, še posebej pa tistim, ki so ali delajo v organih društva. Hvala občini za sodelovanje, hvala drugim društvom za sodelovanje, prav tako hvala naši osnovni šoli, župnijskemu uradu, še posebej župniku, hvala Pokrajinski zvezi društev upokojencev in še bi lahko našteval. Edi Kupčič, predsednik Prejemniki priznanj 13. srečanje vaških pevcev in godcev V nedeljo, 28. 9. 2014 smo članice Društva gospodinj Vitomarci v sodelovanju še treh drugih skupin organizirale 13. srečanje vaških pevcev in godcev. Ob 18. uri se je v Večnamenski dvorani Vitomarci zbralo 10 skupin iz občin Spodnjega Podravja in kulturno obarvalo prvi jesenski dan. Ljudske pevke Društva gospodinj Vitomarci smo letos že petič zapored sodelovale na tem srečanju. Vsako leto je srečanje v drugem kraju. Ljudmila Kocuvan, predsednica Ljudske pevke Društva gospodinj Vitomarci 30 številka izdaje 49 • oktober 2014 šola/vrtec Prvič v vrtec ZNAČILNOSTI OTROKA, KI VSTOPA V VRTEC Otroka ne morete vnaprej pripraviti na nekaj, kar se bo zgodilo, ker zanj obstaja le sedanjost. Otrok je čustveno navezan na svoje starše. Želi jih imeti v svoji bližini, še posebej v novem okolju. Otrok se počuti najbolj varnega takrat, ko je v znanem okolju, ko je v bližini svojih staršev in ko življenje teče po ustaljenem redu. Barvamo zaboj za igrače Gremo na sprehod Otrok doživlja svet okoli sebe tudi skozi doživljanje najbližjih (če je strah mamo, je strah tudi otroka). REAKCIJE OTROK Otroci ob vstopu v vrtec različno reagirajo. Nekateri se hitro prilagodijo novi situaciji, nekateri imajo normalne prilagoditvene težave: ob ločitvi jokajo, se držijo staršev, so občutljivi, nemirni in utrujeni, teže za-spijo in slabše jedo, starše lahko tudi odklanjajo. Takšne težave se lahko pojavljajo tudi ves mesec. Včasih se težave pojavijo kasneje in ne takoj ob vstopu v vrtec, ampak hitro minejo. PRIPOROČAMO Ločitev od staršev, čeprav kratka, in bivanje v novem okolju je za otroka velika sprememba, zato bo nekaj časa bolj občutljiv. Doma bo potreboval več pozornosti, potrpežljivosti in nežnosti. Ne skrbite, ne boste ga razvadili! V času vstopa v vrtec ne spreminjajte otrokovega življenja: ne jemljite mu dude, plenic ... Za to bo dovolj časa kasneje, ko se bo otrok že dobro navadil na vrtec in bo vam in otroku lažje. Slovo od otroka v vrtcu naj bo kratko. Poslovite se in ga predajte vzgojiteljici. Ko pridete ponj, mu dajte možnost, da reagira in sprosti napetost (npr. jok). Ne bodite žalostni, če vas bo otrok v razočaranju zavrnil. Počakajte trenutek in prišel bo k vam. Stalen ritem prihodov in odhodov iz vrtca daje otroku občutek varnosti in zaupanja. Držite svoje obljube. Tako boste vzgojiteljici pomagali, da bo bivanje otroka v vrtcu prijetno. Pomembno je, da se boste tudi vi dobro počutili, ko boste zaupali svojega otroka tujim ljudem, saj je vstop v vrtec pomemben in čustveno zahteven dogodek tudi za vas, starše. Mateja Holc in Janja Danko, vzgojiteljici Skupina Zmajčki Naši sončki Novice občine Sv. Andraž 31 šola/vrtec Osnovna šola Cerkvenjak - Vitomarci si je uspešno pridobila naziv KULTURNA ŠOLA, ki ga vsako leto razpiše Javni sklad za kulturne dejavnosti. V petek, 19. septembra 2014, smo naziv prejeli na prireditvi, ki je potekala na OŠ Brežice za matično šolo v Cerkvenjaku in POŠ Vitomarci. KULTURNA ŠOLA je projekt v osnovnih šolah, ki ima cilj dvigniti kakovost in obseg kulturnega udejstvovanja učencev, staršev in učiteljev mentorjev v sklopu šolskih ter obšolskih dejavnosti. S tem projektom si prizadevamo dvigniti kulturno vzgojo na vseh področjih kulturnega delovanja. Naša šola je dejavna predvsem na Kulturna šola gledališkem, folklornem, likovnem, pevskem, literarnem, plesnem in instrumentalnem področju. Kulturna dejavnost je del rednega programa (pevski zbori), izvajamo pa jo tudi pri izbirnih predmetih in pri interesnih dejavnostih. Učitelji spodbujajo učence k sodelovanju na natečajih in pri projektih, ki spodbujajo ustvarjalnost. Šolske skupine redno sodelujejo na revijah, srečanjih, festivalih in tekmovanjih, namenjenih predstavitvi, primerjavi in vrednotenju. Na šoli se preko celega leta vrstijo kulturni dogodki, namenjeni učencem. Redno prirejamo prireditve, ki so namenjene staršem in širši lokalni skupnosti ter tudi krajevnim organizacijam. Naziv smo prejeli za obdobje treh let. Hkrati smo prejeli tudi zastavo in priznanje.Priznanje je dokaz ter nagrada, da veliko in zelo kakovostno delamo na področju kulture na matični šoli v Cerkvenjaku in na POŠ v Vitomarcih. Spadamo v krog tistih šol, ki se izkazujejo z nadpovprečno kulturno dejavnostjo. Zelo smo ponosni na naše dosežke in nam priznanje veliko pomeni. Priznanje je spodbuda in obveza, da bomo vsi skupaj skrbeli za kulturno dogajanje in ga skušali še nadgraditi. Jožica Vršič, mentorica kulturnih dejavnosti V petek smo obiskali OŠ Brežice. Naši šoli je bil podeljen naziv »Kulturna šola«. Program, ki so ga pripravili učenci in učitelji OŠ Brežice, mi je bil zelo všeč. Preživeli smo lep dan pri njih, poskrbeli so za nas, nam dali malico, kosilo ter pester kulturen nepozaben dogodek. Zelo izviren je bil skupinski nastop, povzetek delavnic, na brežiškem osrednjem trgu, točno ob dvanajsti uri. Upam, da bo naša šola še vrsto let med elitnimi šolami, ki si zaslužijo naziv »Kulturna šola«. Patricija Peklar, 9. a Postati, biti kulturna šola, to ni preprosto. Naša šola je kar kulturno dejavna na področju gledališča, zborovskega petja, plesa ... Ker imamo na šoli veliko prireditev in kulturnih dejavnosti, so nas povabili v Brežice na podelitev priznanj. V Brežicah je bilo zelo zabavno in zanimivo. Upam, da bom še kdaj šla na takšno prireditev in se družila z vrstniki. Breda Toš, 8. a Učenke v Brežicah ob prireditvi Kulturna šola 32 številka izdaje 49 • oktober 2014 šola/vrtec Zaključek leta v vrtcu in minimaturantke Tudi najmlajši so zaplesali Letošnji prvošolci Za varno pot v šolo in iz nje sta skrbela policist in varnostnik Novice občine Sv. Andraž 33 župnija Okolica cerkve je urejena Novembra 2012, ko so stekli prvi pogovoriolanskoletnempraznovanju 500-letnice začetka gradnje cerkve v naši občini, smo izrazili željo, da bi uredili okolico cerkve in parkirišče pod njo. Ta želja je bila ena izmed zastavljenih ciljev, ki jih želimo uresničiti do oktobra 2019, ko bomo praznovali obletnico posvetitve cerkve Sv. Andraža. Vesel sem, da nam je po dveh letih to uspelo, saj je sedaj prostor pred cerkvijo in tudi parkirišče pod njo oz. pred Župnijsko Karitas še lepša slika vseh, ki tukaj živimo in gradimo medsebojne odnose tako do Boga kot do naših bližnjih. Krpanje lukenj spomladi leta 2010 Prav tako sem vesel in zadovoljen, da smo ob tem projektu predali služnost ceste, ki pelje mimo cerkve občini v zameno za preplastitev omenjenih površin. Ostale stvari, kot je podlaga, del robnikov in delo so bili zagotovljeni s strani župnije. Šele danes sem izvedel, da je g. župan Franci Krepša imel v svojem predvolilnem programu enako obljubo, ki se je sedaj tudi izpolnila. Prav je, da ljudje držimo besedo! Če povzamem: z občino je župnija z dovoljenjem nadškofije in ob navzočnosti obeh ključarjev sklenila medsebojni dogovor, da občina financira preplastitev asfaltnih Asfaltiranje trga pred cerkvijo površin v okolici cerkve ter na novo asfaltira parkirišče pred Župnijsko Karitas, župnija pa občini v zameno podeli služnost na cesti, ki pelje mimo cerkve in Bara Šilec. Asfaltiranje pred gostilno Bar Šilec Pri garažah in prostorih Župnijske Karitas je na novo pridobljenih kar nekaj parkirnih prostorov. S tem smo pridobili tudi lažji dovoz do garaž, Župnijske Karitas in veroučne učilnice, ki se trenutno ne uporablja, saj verouk izvajamo v prostorih šole. Če pa nam bo v prihodnosti naklonjena prava finančna zmožnost, bomo tudi veroučno učilnico poskušali obnoviti, da bo služila f Cesta Zadruga-Šilec svojemu ali drugemu namenu. Na prvem mestu je seveda obnova župnišča, ki je v teku. Urejen in asfaltiran trg pred Cerkvijo Poudariti moram, da je prostor pred cerkvijo Sv. Andraža sedaj res lepo urejen. Ne gre le za nove asfaltne površine, ampak tudi za Staro trto, klopce ob njej ter ampelografski vrt. Vse to nam je uspelo z dobrim medsebojnim sodelovanjem, na katerega upam še vnaprej. Janko Babič, župnijski upravitelj 34 številka izdaje 49 • oktober 2014 ostali prispevki Prikaz in tekmovanje v oranju s plugi na stari način Steyr klub Kog je v soboto, 19. julija 2014, na njivah v Vitanu pri Kogu pripravil drugo tekmovanje v oranju z ročnimi plugi na stari način in s traktorji starodobniki. Tekmovalne ekipe so orale s plugi in s traktorji starodobniki, orač je bil za plugom in je moral vsako brazdo dobro zorati do globine 15 cm. Tekmovanja s plugi se je udeležilo 19 tekmovalcev, med njimi tudi orači iz sosednje Hrvaške iz Štrigove. Mlademu rodu so prikazali ročno oranje zemlje s poudarkom, kako so nekoč naši dedje s kravjo ali konjsko vprego orali, sejali, da so preživeli številne družine. Komisija, ki je bdela nad oranjem in tekmovalci, je ocenjevala več faz, od priprave pluga in traktorja, začetka oranja, globino oranja in pravilni naklon zorane brazde. Ocenjevalo se je po pravilniku društva in po državnem kriteriju ocenjevanj oranja s plugi. Zmagala je ekipa Društva Oldtimer Anton Ljubeč - pokal za 1. mesto Stara Gora iz občine Sveti Jurij ob Ščavnici, za katerega je tekmoval in dosegel zmagovalno mesto Anton Ljubec, Gibina 7, Sv. Andraž v Slov. goricah. Prejel je pokal za doseženo 1. mesto, ob tem pa še prehodni pokal za * m i' " '■■ a - v : ■ v i • - r . Tone na starodobniku Hanomag (1955) 1. mesto. Poleg tekmovanja si je bilo moč ogledati še kar 35 najrazličnejših starodobnih traktorjev. Na tekmovanju v Dornavi, 16. 8. 2014, je Anton Ljubec z Gibine zasedel 4. mesto. Čestitamo mu za oba uspeha. Bernarda Ban Mogočna Amazonka - reka življenja za mnoge Amazonija z glavno reko Amazonko spada med 100 čudes sveta. Amazonska kotlina z največjo reko Amazonko in njenimi pritoki obsega največji strnjen gozd na našem planetu. Deli si jo devet držav: Brazilija, Venezuela, Kolumbija, Francoska Gvajana, Ekvador, Surinam, Peru, Gvajana in Bolivija. Ime je dobila po reki Amazonki. Celotna kotlina je pokrita z gostim tropskim deževnim gozdom. Glavna reka Amazonka izvira 5597 metrov visoko v perujskih Andih in nastaja s stekanjem rek Marafion in Ucayali. Pri mestu Iquitos je široka 1,8 km, pri mestu Manaus 5 km, pri mestu Santarema že 15 km, pri Porto de Mar pa 80 km. Izliva se v Atlantski ocean v veliki delti z veliko razdiralno močjo, široko skoraj 300 km. Povprečni pretok Amazonke je 219.000 kubičnih metrov na sekundo (Drava pri Borlu ima pretok 284 kubičnih metrov na sekundo). Ima 1100 glavnih pritokov, 17 njenih glavnih pritokov je daljših od 1.500 km. Preden priteče do Brazilije, večkrat spremeni ime. Strokovnjaki domnevajo, da po Amazonski kotlini teče približno petina vse sladke vode na Zemlji. Velike pritoke Amazonke je mogoče razlikovati po njihovi barvi: Rio Negro ima barvo vode črno, Rio Madeira rumeno-rdečkasto, Rio Tapajas in Rio Xingu pa imata bistro vodo. Ko Rio Negro naleti na ilovnato reko Rio Salimaes, se komaj po 80 km z njo pomeša in prevlada rumena ilovnata barva. Reka je od izvira do izliva dolga 6.788 Amazonka se kot orjaška anakonda vijuga skozi tropski deževni gozd Novice občine Sv. Andraž 35 ostali prispevki Porečje Amazonke km. Njena globina je do 80 metrov, ponekod tudi do 130 metrov. Po njej lahko plujejo čezoceanske ladje do 3.700 km po rečnem toku navzgor. KDO JO JE ODKRIL IN KAKO JE POKRAJINA POSELJENA? Prvi Evropejec, ki je zaplul po Amazonki, je bil španski raziskovalec Francisco de Orellana, ki jo je leta 1.542 tudi poimenoval. Orellana je trdil, da je bil priča bojem plemenskih bojevnic, ki so ga spominjale na ženske bojevnice Amazonke iz grške mitologije. Druga teorija pravi, da ime izvira iz indijanske besede Amacuno, kar pomeni bučanje vode. Kasneje so tu sledili še raziskovalci iz Portugalske, Anglije in Nizozemske. Portugalci so svoj položaj tukaj takoj utrdili z misijonarji in razširjali krščansko vero. Pogosto so se kot trgovci z lesom, zelišči, začimbami in s smolo selili vzdolž obrežja reke. Zrasle so vasice in plantaže gumijevca. Reke so bile prometna pot in tako so na obrežjih rek nastajale vasi in mesteca. KAKO POTUJEJO? Porečje Amazonke je največje na svetu in obsega kakšnih 6 milijonov kvadratnih kilometrov. Če ne štejemo Rusije, je večje od Evrope. Amazonka s svojimi 1.100 pritoki in drugimi manjšimi rekami tvori razvejano vodno prometno omrežje, kjer se pretakata dve tretjini vse sladke vode na Zemlji. Ima več kot 25.000 plovnih poti. Milijoni ljudi, ki živijo ob njej, potujejo po tej naravni »tekoči avtocesti«. Po njej plujejo plovila vseh velikosti, med njimi tudi velikanske čezatlant-ske ladje, ki plujejo 1.500 km po reki navzgor do Manausa. Manjše ladje plujejo tudi 3.700 km do ustja Ama-zonke. Velik del naravnega bogastva odvažajo po Amazonki, enako prispejo sem izdelki z vseh koncev sveta. Največji pritok Amazonke je reka Madeira, ki je dolga 3.000 km. Letno se po Amazonki »prevozita« približno dva milijona ton tovora. Prebivalstvo vzdolž reke poleg ribolova kmetuje. Ukvarjajo se s pride- lavo lubenic, banan, koruze. Gojijo tudi manioko in vzrejajo živino. V času poplav živino odpeljejo drugam, vozijo jo tudi s splavi. Hiše ob rekah so zgrajene na kolih, blizu mest pa so zgrajene zasidrane plavajoče hiše, ki so postavljene na splavih (v primeru poplav jih odpeljejo drugam). Za tisoče Brazilcev, ki si služijo kruh s prevažanjem tovora in potnikov, je Amazonka njihov vir dohodka. Reka je tudi naravno prevozno sredstvo za les, ki ga požagajo v notranjosti gozda. Zanimiv je tudi podatek neke raziskave, da je v Amazonki približno 2.000 vrst rib, kar naj bi bilo več kot v Atlantskem oceanu. Med vodnim živalstvom v tej reki je rastlinojedi amazonski lamantin. Dolg je v povprečju dva metra in pol, tehta pa okoli 350 kg. Tu živi riba arapajma, ki je daljša od dveh metrov in tehta okoli 70 kg. Najpomembnejše pristanišče je Ma-naus (dva milijona prebivalcev.). Rečni promet je zelo gost, saj se v to pristanišče stekajo pridelki tudi iz Peruja, Bolivije in Kolumbije. Amazonka je po nekaterih podatkih že pred izgradnjo Asuanskega jezu na reki Nil za 80 km daljša in tako velja za najdaljšo reko na svetu. Po nekaterih raziskavah naj bi bila dolga 7.100 km. Sicer pa je bolj važno to, da je Amazonka fenomen med rekami in da verjetno ni človeka, ki tega čudesa sveta ne bi želel videti in uživati v njeni veličini in njenih naravnih lepotah. In še podatek o izlivu Amazonke v Atlantski ocean: srečanje rečnih voda Amazonke z morjem je zelo bučno in izredno uničevalen pojav. Pri »trčenju« Amazonke in morske vode nastajajo do 4 metre visoki valovi. Hrup, ki nastane, se sliši več km daleč. Ema Ilešič Vira: - knjiga »Sto čudes sveta« - spletni vir 36 številka izdaje 49 • oktober 2014 ostali prispevki Čisto mesto je skupaj z občino Sveti Andraž vzpostavilo novo lokacijo za zbiranje uporabnih oblačil Na podjetju Čisto mesto Ptuj si prizadevamo nadgrajevati obstoječi sistem ločenega zbiranja odpadkov in tako zasledovati nacionalne in evropske smernice, ki narekujejo, da se čim več odpadkov ločeno zbere in nato odda v nadaljnjo predelavo (na primer recikliranje). V ta namen smo tudi v vaši občini pred časom začeli z ločenim zbiranjem odpadnih oblačil in tekstila, in sicer v Vitomarcih pri gasilskem domu. Izpostaviti je treba trud vas občanov, ki ob upoštevanju naših navodil vestno ločujete odpadke in s tem prispevate k čistejšemu okolju, v katerem živite. Zabojnik za zbiranje uporabnih oblačil, ki je že postavljen na omenjenem mestu v Vitomarcih, se pridno polni, kar pomeni, da ste tudi vi tisti, ki zagotavljate, da se uporabna oblačila in obutev ne zavržejo, temveč da se ponovno uporabijo. Zaradi pozitivne geste, predvsem pa zaradi dobrih rezultatov, smo se skupaj z občino Sveti Andraž odločili, da v vaši občini vzpostavimo dodatno lokacijo za zbiranje uporabnih oblačil in obutve. Tako vas obveščamo, da je od sedaj uporabna oblačila mogoče odlagati tudi v zabojnik v Košarjaku (glavna cesta Novinci - Slavšina). Želimo, da boste tudi v zabojnik na novi lokaciji odlagali tisto, za kar je namenjen. ZBIRALNIK C3Œ ii LjPQffABM OIULGLA IN OiUTEV M OBLAČILA En OBUTEV 3 i HlSNI TEKSTIL Z . MODNI DODATKI 3 Iftua im umi ML ^mtaJ jj ■ PLINASTE IGRAČE JfL I Hinfcrn. umninni. Itrg4« cbtalla = ■ in^tkmiitfHlli^**! 3 ■ MutirfptfaMU . rtoMu u ouài urumnr v rn nrfn. Zabojnik za zbiranje uporabnih oblačil Nobena stvar ni slaba ali dobra sama po sebi: šele misli jo naredijo tako! Ne obsojaj drugih! Ne poznaš njihove zgodbe, zato ne veš, kaj so preživeli! kronika kraja Na svet sta prijokali in razveselili svoji mamici: - deklica Zala, rojena 6. 9. 2014; mamica Tadeja Zadravec, Hvaletinci 5; - deklica Iza, rojena 19. 9. 2014; mamica Tatjana Škerbec, Hvaletinci 9. Novice občine Sv. Andraž 37 nagradna križanka LUKUL - hny.j[b mi " kamul invspkm'i dia min :■■ ¡^li ■ lih ■. r.. i ■ ELvrgpoprinn*) icfeijo AIN - rd;,i in dipsnxna \ : M EPEER, Albwt - Hidcrin hiEcfclin mirt . HMLUEH koneh-rtum KJUTJLiKE JiHOrtfE It" MLVit VTtJTk hm «EKDAHJ1 jtUMUi: PPEMIEF iHum IJVfcltUC SUMTTi LiHEHlk GUU0LHE- IV WPKi- Hlliil (Ji OEUL KISIU tuu rloor- er »unit hiiJiL!: nuuuj ivuitt WHUJSKI Tumcio- M« EPhEST ujmtlt KJULEE HCLHt (UMtJfT LL ran iSOHIK JtMiiRiM-kLIH 0) IT. PEVKA IH DGHUJU ,H/FA lilAl * B0GIIU1 'L5H61T1 OELMt IIlHKf O ■¿«mil ioiuiibi poora «UMI* KE11ELA a HlHlll «HUINI vrnj&tr Ji"E» JUH FIl E544.EE SEJSIS IN XQfEA- UL1 TDHUh JITVJUUL' pcuuBir ULJ» »J vo.Mii POVZUHIK AXTICHL HtlUI iliHllt FUWIK «EiTI ■iiikin IU1LE< BUKMi ZJUKlHilUE PiSMU ooici PE"1 PATIH iflMfll OElikE J« tPEElEIYi PHrrot "oi; pri LY0N0 HMM) olwifr LIAlEE VBllHIH [ EUEluE (»V IZTOK iflEDiTVi VJUHO SUtlLO ■jllillOJI U EERIDU- ITVtSKi UHKOIO (CU iHENUJM Kklltl ► ifJfi-m» K*JU.E{ rEKS=lLHi H*Hll) H.1 ^J!'»- ij" ■ 'tnuir- mm inpEJ VOrtlf point-Mill JI- JOUEH BMItHl litlLO-H*LEC POLEDIC (MIN Vi fMLJ HmiPUEV AUUUlSl «HITIH. «»UMI KIH^IEP iiiooro tlHHHMPIT! HUJIIH« iSiETKi ST( PPWI. SlHO ZA nmtL TOFJUtS JC FiiHI" «Miti l£rA, 00 KATUI i rti m rm[ncE SttA WTHLI* PiHTCfl a HiiTO PU«( HIK.: OKOHtlHJ V O ^ >N N >5 2 rt s d a S £ tg rt * g > 7 & £ » I _0 -M A =1 •C 5 ^ £ oo ■«t _rt rt -O C d In ■ o i ^ ! -C iS Ji J a "3 rt <3 ™ C« £ Ti >cj s M h . rt « J? rt rt f t g N . "IS > O o s T3 rt S o Q S N -H s -li J5 o c Cp a I^SSJi rt . —, 'S <3 8 « lili S C > -C c a -c rt -O rt M rt C C iS -C M rt £ Rešitve nagradne križanke Rešitve križanke (celotna križanka) pošljite na naslov: Občina Sveti Andraž v Slov. goricah, Vitomarci 71,2255 Vitomarci, Nagradna križanka. Ne pozabite pripisati svojega imena in naslova. Upoštevali bomo vse pravilne rešitve križanke, ki bodo prispele na naš naslov do ponedeljka, 20. oktobra 2014. Izmed pravilnih rešitev križanke bomo izžrebali tri dobitnike nagrad. Nagrade so: 1. nagrada: bon za 20 € za nakup tekstila; podarja butik BAZAR Mihaela Ketiš, s. p.; Ul. Bratka Krefta 5,9244 Sv. Jurij ob Ščavnici; nagrada: bon za dve pizzi; podarja Gostišče Siva caplja, Trnovska vas 44, 2254 Trnovska vas; nagrada: Popust za storitve projektiranja v višini 10 %; podarja PROJEKT-INVEST, d. o. o., Prešernova c. 29,9250 Gornja Radgona. 2. 3. PROJEKT INVEST d.o.o. Poslovalnica: Prešernova cesta. 29 9250 Gornja Radgona tel.: 02/564 97 00 faks: 02/ 564 9701 Epošta: projektinvest@telemach.net www: projekt-invest.si flUH]|U± NHIhO ¡(•mini Ul. Bratka Krefta 5 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici Tel.: 02/568-11-30 GSM: 041-342-324 Costtfče Siva Cap Trnovska vas Tel.: 02 757 54 00 NEKOMERCIALNI MALI OGLAS ZA FIZIČNE OSEBE V Novicah še vedno lahko oddate nekomercialni oglas - do 10 besed brezplačno. Vsebino pošljite na naslov UO Novice, Občina Sv. Andraž v Slov. goricah, Vitomarci 71, 2255 Vitomarci, s pripisom "Mali oglasi" ali na info@sv-andraz.si do 10. 12. 2014. 38 številka izdaje 49 • oktober 2014 Novice občine Sv. Andraž -■ 39 Zavili v celofan... nato pa nekako čimprej na cilj. h —*<* > j . . -- "-vi- ■ ~ átr t Ugrizni v jabolko in prenesi v zaboj. Zavrti se okoli količka... nato teci, vendar brez padca. Zmagovalna ekipa iz Juršinc Drugouvrščena ekipa iz Ptuja