Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Oznaka poročila: ARRS_ZV_RPROG_ZP_2008/978 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROGRAMA V OBDOBJU 2004-2008 A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROGRAMU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem programu Šifra programa P1-0198 Naslov programa Molekularno-biološke raziskave mikroorganizmov Vodja programa 882 Miklavž Grabnar Obseg raziskovalnih ur 10.200 Cenovni razred C Trajanje programa 01.2004 - 12.2008 Izvajalke programa (raziskovalne organizacije in/ali koncesionarji) 481 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROGRAMA 2. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega programa1 Raziskave raziskovalnega programa so potekale v treh sklopih: (i) proučevanja uravnavanja izražanja gena cka za sintezo bakteriocina bakterije Escherichia coli, kolicina K, (ii) glive v skrajnostnih okoljih ter (iii) bakterije in arheje v skrajnostem okolju solin. Kolicini so bakteriocini, ki uničijo občutljive seve bakterij s tvorbo por v membrani, z nukleazno aktivnostjo ali z inhibicijo sinteze celične stene. V okviru prvega sklopa raziskav smo proučevali mehanizme uravnavanja sinteze bakteriocina, kolicina K, prevalenco zapisov za sintezo kolicinov pri uropatogenih sevih E. coli kakor tudi protimikrobno aktivnost kolicina K. Naši rezultati kažejo, da je na ravni transkripcije sinteza kolicina K uravnana s temperaturo in proteinom LexA. Temperatura deluje kot signal, ki omogoči, da bakterije ločijo zunanje okolje od okolja gostitelja (37°C). Dokazali smo, da je sinteza kolicina K pri 37°C približno 16 krat večja kot pri 22°C. V prebavnem traktu sesalcev je gostota populacij sevov E. coli velika in kolicini so vpleteni pri kompetitivnih interakcijah med bakterijskimi sevi. Dokazali smo, da temperatura kot signal deluje na ravni transkripcije in, da je nukleotidno zaporedje promotorja (zaporedje -10) pomemben element pri od temperature odvisnem uravnavanju sinteze. Na podlagi genskih fuzij cka-gfp divjega tipa in mutant z modifikacijami v LexA vezavnem zaporedju smo pokazali, da je tudi poglavitni regulator SOS odziva LexA vpleten pri od temperature odvisnega izražanja gena cka. Na podlagi poskusov s PCR v realnem času in proučevanja fuzij gena cka z genom gfp za zeleni fluorescirajoči protein smo pokazali, da je nivo izražanja gena cka odvisen od (a) indukcije sistema SOS ne glede na poškodbe DNA, (b) afinitete vezave proteina LexA na operatorska zaporedja ter (c) stohastičnih faktorjev. Gen cka smo klonirali v ekspresijski vektor. Sintetiziran je kolicin K z N-terminalnim His tag, ki omogoča preprosto čiščenje proteina z Ni afinitetno kromatografijo. Kolicin K smo očistili z ionsko izmenljevalno kromatografijo. Sledilo je testiranja aktivnosti očiščenega kolicina K proti 215 uropatogenim sevom. Dokazali smo, da kolicin K izkazuje visoko protimikrobno aktivnost. Ugotovili smo, da imajo plazmidi z zapisom za sintezo kolicinov mozaično strukturo in insercijske sekvence kar kaže, da igrajo pomembno vlogo pri prerazporeditvah bakterijske DNA in mobilizaciji bakterijskih genov. Program P1-0198 Stran 1 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Osredotočili smo se tudi na proučevanje molekularne dinamike vezave represorja LexA, ključnega regulatorja odziva SOS bakterije E. coli, na operatorska zaporedja gena cka, z zapisom za sintezo kolicina K. V ta namen smo z računalniškim programom CHARMM simulirali molekularno dinamiko vezave dveh dimerov proteina LexA na operator gena cka. Z računalniško simulacijo in na osnovi premika v elektroforetskem gelu ter s površinsko plazmonsko resonanco smo dokazali, da je za njegovo vezavo potrebna rotacija DNA vezavne domene. Naši rezultati bi lahko bili osnova za izdelavo novih zdravil. Proučevali smo tudi vpletenost globalnega regulatorja FIS (factor of inversion stimulation), v uravnavanju izražanja gena cka in dokazali, da deluje kot dodatni represor. Na podlagi proučevanja mutant v promotorski regiji cka, smo odkrili genetski dejavnik, zaporedje TCCATG, ki vpliva na zakasnitev v izražanju gena cka ob poškodbah DNA, ki izzovejo odziv SOS. Odziv je poleg popravljanja poškodovane DNA odgovoren tudi za pojavljanje in širjenje determinant rezistence proti antibiotikom ter determinant virulence. V drugem sklopu raziskav programske skupine smo se ukvarjali s problematiko gliv, ki naseljujejo skrajnostna okolja, tako tista za katere so značilne nizke temperature (Arktika) kot tudi okolja z visokimi koncentracijami NaCl (soline in slana jezera). Iz teh okolij osamljene glive smo klasično in molekularno identificirali, s poudarkom na filogenetski klasifikaciji in opisu za znanost novih vrst. Opisali smo 7 novih vrst rodu Cladosporium, ki naslejujejo soline, novo vrsto rodu Eurotium (E. halotolerans), tri nove vrste kserofilnega rodu Wallemia, ki se poleg tega uvršča v novo opisani razred bazidiomicetnih gliv Wallemiomycetes in novo vrsto rodu Penicillium (P. svalbarense), ki naseljuje subglacialni led arktičnih politermalnih ledenikov. Te rezultate smo objavili v štirih SCI člankih. Ukvarjali smo se tudi z diverziteto in genetsko variabilnostjo vrst gliv, ki naseljujejo posamezne ekološke niše znotraj ekstremnih okolij. Ugotovili smo, da soline in slana jezera naseljujejo črne kvasovke, različni rodovi askomicetnih kvasovk, glive iz rodov Wallemia, Cladosporium, Fusarium, Alternaria, Emericella, Aspergillus in Penicillium ter, da glive v teh okoljih naseljujejo poleg slanice še les in mikrobne odeje. Diverziteto halotolerantnih in halofilnih gliv smo opisali v treh poglavljih v mednarodnih monografijah in v treh SCI člankih. V tem sklopu raziskav smo kot prvi opisali tudi pojavljanje in diverziteto gliv v subglacialnem arktičnem ledu, kjer so bile predtem opisane le bakterije. Poleg opisa bazidiomicetnih, askomicetnih kvasovk ter različnih vrst rodu Penicillium, smo se osredotočili tudi na fiziološko variabilnost glavne subglacialne filamentozne vrste (P. crustosum) na nivoju produkcije sekundarnih metabolitov. Izsledke teh raziskav smo objavili v obliki petih SCI člankov in tudi dveh poglavij v mednarodnih monografijah. Na ravni fizioloških raziskav smo se osredotočili na prilagoditve na ravni melanizacije celične stene črnih kvasovk, fluidnosti membran, intracelularni koncentraciji ionov in vsebnoti kompatibilnih topljencev. Ugotovili smo, da črne kvasovke pri slanih in neslanih pogojih sintetizirajo DHN tip melanina in, da se le-ta pri optimalni slanosti nalaga v obliki strnjenega sloja, ki celico mehansko ščiti pred spremembami turgorja na račun nihanja slanosti. Določili smo, da črne kvasovke ohranjajo tudi pri najvišjih slanostih nizke intracelualrne koncentracije ionov, da je glavni kompatibilni topljenec pri modelnem organizmu, črni kvasovki Hortaea werneckii, glicerol in, da pri uravnavanju turgorja pri nizkih slanostih sodelujejo tudi mikosporini. V tretjem sklopu raziskav programske skupine smo proučevali bakterije in Arheje, ki naseljujejo okolje z visoko vsebnostjo NaCl - soline. Iz slanice kristalizacijskih bazenov Sečoveljskih solin smo v obdobju dveh sezon pridelave soli osamili halofilne arheje, sorodne arhejam iz rodov Haloferax, Haloarcula, Haloterrigena, Halorubrum in Natrinema. Filogenetska analiza nukleotidnih zaporedij izolatov ter 180 klonov desetih klonskih knjižnic je pokazala prisotnost 15 različnih filotipov gena za 16S rRNA in 10 različnih filotipov gena za bakteriorodopsin. Ugotovljena raznolikost halofilnih arhej je bila višja kot so jo opisali v podobnih sistemih. Prav tako je bila večina nukleotidnih zaporedij Sečoveljskih solin sorodna vrstam iz rodu Halorubrum in ne vrsti Haloquadratum walsbyi, ki prevladuje v kristalizacijskih bazenih doslej opisanih solin. Nenavadno raznolikost in drugačno strukturo združbe halofilnih arhej smo pripisali klimatskim razmeram ter redki kratkociklični tehnologiji pridelave soli. Da bi ugotovili, ali so tovrstne združbe halofilnih arhej značilnost jadranskih solin, smo primerjali združbi kristalizacijskih bazenov solin Sečovlje in Ston na Hrvaškem. Ugotovili smo, da je struktura mikrobne združbe halofilnih arhej v obeh solinah podobna. Ob tem je bila mikrobna raznolikost višja v solinah Sečovlje. Naši izsledki so tudi pokazali, da nekateri izolati halofilnih arhej iz Sečoveljskih solin izločajo halocine. Določili smo nekatere osnovne fizikalno-kemijske lastnosti teh proteinov. Optimizirali smo razmere gojenja, pri katerih je izločanje halocina seva Haloferax mediterranei Sech7a bilo največje. Protein smo delno očistili in mu določili nekatere osnovne biokemijske in fizikalno-kemijske lastnosti. Aktivno frakcijo smo primerjali z rekombinantnim halocinom H4 seva Haloferax mediterranei ATCC33500, katerega zapis smo klonirali tako, da ga je Escherichia coli BL21 (DE3) proizvajala v obliki inkluzijskih telesc. Program P1-0198 Stran 2 od 15 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Pogoje ponovnega zvitja rekombinantnega halocina H4 smo opredelili z matriko frakcioniranega faktoriranja. Ugotovili smo, da je stabilnost intermediatov, ki nastanejo pri zvijanju rekombinantega halocina H4, odvisna od koncentracije NaCl in temperature. Za razliko od halofilnih arhej, ki tvorijo goste populacije v skrajnih pogojih kristalizatorja solin, so bakterije zastopane z maloštevilnimi vrstami. Med njimi je izstopala Salinibacter ruber, skrajno halofilna bakterija, ki raste šele ko koncentracija soli v bazenu preseže 20-odstotkov. Nukleotidno zaporedje genoma Salinibacter ruber je pokazalo izjemno konvergenco ter visoko raven genske izmenjave s halofilnimi arhejami. Nukleotidno zaporedje genoma te zanimive vrste, ki jo najdemo tudi v Jadranskih solinah, smo preiskovali v sodelovanju s skupino EGG Univerze Miguel Hernandez v Alicanteju, Španija. Primerjalno genomske študije so pri vrsti Salinibacter ruber pokazale prisotnost paralognih genov, ki imajo enako funkcijo a delujejo pri različnih koncentracijah soli. Opisali smo, da je razlika v halofiliji opazna tudi v strukturi proteina in sicer predvsem kot razlika v gostoti kislih aminokislinskih ostankov na površini proteina. Funkcionalnost opaženih genov smo potrdili tako, da smo pokazali, da niso psevdogeni, preverili smo ohranjenost vezavnih mest za ribosome in izpeljali kvantitativno PCR. Opisali smo tudi funkcijsko specifiko in mehanizme evolucijskega razvoja teh genov. Predlagali smo, da prokarionti preživijo v spreminjajočih se okoljskih razmerah tako, da imajo več kopij istega gena, ki opravljajo enako vlogo pri različnih okoljskih pogojih. Predlagali smo, da takšne paraloge imenujemo ekoparalogi. 3. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev2 Stopnja realizacije ciljev raziskovalnega programa je bila visoka. V okviru sklopa raziskav bakteriocinov smo raziskovali mehanizme uravnavanja sinteze kolicina K, prevalenco zapisov za sintezo kolicinov pri uropatogenih sevih E. coli kakor tudi protimikrobno aktivnost kolicina K. Naši rezultati so pokazali, da je na ravni transkripcije sinteza kolicina K uravnavna s temperaturo in proteinom LexA. Sinteza kolicina K je pri 37°C približno 16 krat večja kot pri 22°C. Na podlagi poskusov s PCR v realnem času in proučevanja fuzij gena cka z genom gfp za zeleni fluorescirajoči protein smo pokazali, da je izražanje gena cka odvisno od (a) indukcije sistema SOS ne glede na poškodbe DNA, (b) afiniteto vezave proteina LexA na DNA ter (c) stohastičnih faktorjev. Gen cka smo klonirali v ekspresijski vektor in očistili kolicin z ionsko izmenljevalno kromatografijo. Sledilo je testiranja aktivnosti očiščenega kolicina K proti uropatogenim sevom. Dokazali smo, da kolicin K izkazuje visoko protimikrobno aktivnost. Ugotovili smo, da imajo plazmidi z zapisom za sintezo kolicinov mozaično strukturo in insercijske sekvence kar kaže, da igrajo pomembno vlogo pri prerazporeditvah bakterijske DNA in mobilizaciji bakterijskih genov. V sklopu raziskav ekstremofilnih gliv smo proučevali glive , ki naseljujejo dva skrajnostna okolja in sicer solarne soline in arktične ledenike. Na področju halofilnih gliv smo največ pozornosti namenili proučevanje gliv rodu Wallemia, ki so pomembni kontaminanti hrane, konzervirane z visokimi koncentracijami soli oz. sladkorja. S filogenetskimi analizami smo potrdili, da pripadajo novemu razredu Wallemiomycetes. Halofilne glive smo preučevali tudi iz aplikativnega stališča, saj smo izolirali filamentozne glive, ki okužujejo soljene mesnine, zorjene v hladilnicah. Ugotovili smo, da je glavni vir okužb mesnin gliva Penicillium nordicum, ki smo jo kot prvi izolirali iz arktičnega morskega ledu. Nadaljevali smo delo na modelnih organizmih in sicer na, halofilni črni kvasovki Hortaea werneckii in halotolerantni Aureobasidum pullulans. Osredotočili smo se na melanizacijo in jo preučevali s pomočjo svetlobne in elektronske mikroskopije, kot tudi na molekularnem nivoju s preučevanjem ekspresije genov vpletenih v sintezo melanina pri obeh glivah, ob pogojih nizke in visoke slanosti. Ugotovili smo, da pri mehanizmu adaptacije sodelujejo kot kompatibilni topljenci mikosporini, derivati amino kislin, za katere je do sedaj bilo znano, da ščitijo mikroorganizme pred visokim UV sevanjem in, da sodelujejo pri procesih sporulacije, niso pa bili znani kot izravnalci ozmotskih stresov pri rasti na visokih koncentracijah soli. Na področju psihrofilnih gliv smo glavnino pozornosti namenili proučevanju biodiverzitete gliv rodu Penicillium, ter populaciji halotolerantne vrste A. pullulans, ki naseljujejo subglacialni led. Rezultati naših raziskav so bili objavljeni v 54 člankih in predstavljeni na 90 domačih in tujih konferencah. 4. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega programa3 Program P1-0198 Stran 3 od 15 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 5. Najpomembnejši znanstveni rezultati programske skupine4 Znanstveni rezultat Naslov SLO Ciprofloksacin inducira sintezo bakteriocinov bakterije Escherichia coli. ANG Ciprofloxacin induces synthesis of bacteriocins of Escherichia coli Opis SLO Antibiotiki, ki se vpletajo s podvojevanjem DNA, kakor tudi s sintezo celične stene inducirajo odziv SOS. Dokazali smo, da antibiotik ciprofloksacin inducira sintezo kolicinov, antibiotikov ozkega območja delovanja. ANG Antibiotics which interfere with DNA replication as well as cell wall synthesis induce the SOS response. We showed that the antibiotic cyprofloxacin induces synthesis of colicins, antibiotics with a narrow range of activity. Objavljeno v JERMAN B., BUTALA M., ŽGUR-BERTOK D. Sublethal concentrations of ciprofloxacin induce bacteriocin synthesis in Escherichia coli. Antimicrob Agents Chemother, 2005, no. 7, vol. 49, str. 1-6.J CR IF: 4.379. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 1509199 Naslov SLO Prevalenca plazmidov ColE1 in kvantifikacija inhibitorne aktivnosti kolicina K. ANG Prevalence of ColE1 plasmids and quantification of inhibitory activity of colicin K Opis SLO Ugotovili smo majhno prevalenco sinteze kolicina K in relativno visoko prevalenco plazmidov podobnih ColE1. Dokazali smo, da kolicin K izkazuje izrazito inhibitorno aktivnost proti uropatogenim sevom Escherichia coli. ANG We determined a low prevalence of colicin K synthesis and a relatively high prevalence of ColE1 like plasmids. We showed that colicin K exhibits inhibitory activity against uropathogenic strains of Escherichia coli. A Objavljeno v RIJAVEC M., BUDIČ M., MRAK P., MÜLLER-PREMRU M., PODLESEK Z., ŽGUR-BERTOK, D.. Prevalence of ColE1-like plasmids and colicin K production among uropathogenic Escherichia coli strains with quantification of inhibitory activity of colicin K. Appl. Environ. Microbiol., 2007, vol. 73, no. 3, str. 1029-1032. JCR IF (2005): 3.818 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 1647695 Naslov SLO Penicillium mikrobiota v subglacialnem ledu Arktike. ANG Penicillium mycobiota in Arctic subglacial ice Opis SLO Subglacialno okolje je do nedavnega veljalo za abiotično, pred nekaj leti pa so v njem odkrili psihrotolerantne bakterije. Naša skupina je prva na svetu opisala, da to okolje naseljujejo tudi evkarionti, sicer ekstremofilne glive. V subglacialnem ledu s sedimentom smo odkrili številne vrste rodu Penicilllium in melanizirane ter nemelanizirane kvasovke. Na osnovi biokemijske in molekularne karakterizacije arktičnih sevov in sevov osamljenih iz običajnih okolij smo ugotovili, da se arktični izolati razlikujejo v profilu sekundarnih metabolitov od vseh ostalih sevov, izoliranih po svetu. ANG The subglacial environment was considered as abiotic however, recently pshyrotolerant bacteria were found. Our group was the first to describe that this environemnt is also inhabited by eukaryotes, extromophile fungi. In subglacial ice with a sediment we discovered numerous species of Penicillium as well as melanized and non-melanized yeast. On the basis of biochemical and molecular characterization of arctic strains and strains isolated from conventional environments we determined that arctic isolates differ in their secondary metabolite profile. Objavljeno v SONJAK S., FRISVAD J.C., GUNDE-CIMERMAN N. Penicillium mycobiota in Arctic subglacial ice. Microbial Ecology, 2006, vol.52, no.2: 207-216. JCR IF (2005): 2.674 Program P1-0198 Stran 4 od 15 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 1441161 4. Naslov SLO Rotacija LexA vezavne domene je predpogoj za specifično vezavo na DNA ANG Rotation of the LexA binding domain is a prerequisite for specific binding to DNA Opis SLO Izdelan je bil model vezave dveh dimerov proteina LexA na operatorska zaporedja gena cka. Na podlagi mutant, premika v agarozne gelu in površinske plazmonske rezonance smo dokazali, da je potrebna rotacija DNA vezavne domene proteina LexA glede na domeno dimerizacije. Izsledki raziskave bodo podlaga za izdelavo novih zdravil. ANG A model of binding of two LexA protein dimers to the cka gene operator sequences was prepared. On the basis of a prepared mutant, gel shift and surface plasmon resonance experiments we showed that rotation of the DNA binding domain of the LexA protein is required. Our results will be the basis for preparation of new antimicrobial drugs. Objavljeno v BUTALA M., HODOŠČEK M., ANDERLUH G., PODLESEK Z., ŽGUR-BERTOK D. Intradomain LexA rotation is a prerequisite for DNA binding specificity. FEBS letters, 2007, vol. 581, str. 4816-4820. JCR IF (2006): 3.372. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 1785423 5. Naslov SLO Prilagajanje spremembam v okolju s specializiranimi paralogi. ANG Adaptation to environmental changes with specialized paralogs. Opis SLO Ko so bakterije izpostavljene spreminjajočemu se okolju (npr. slanost ali temperaturo), je verjetno, da proteini niso aktivni v vseh fizikalnokemijskih pogojih. Naši izsledki kažejo, da prokarionti lahko preživijo ekstremne pogoje tako, da imajo dve ali več kopij genov na katere vplivajo nihanja v okolju, vsaka vrši enako vlogo le pod različnimi pogoji. ANG When bacteria are exposed to a changing environment (for example salinity or temperature), it is likely that proteins are not active under all physicochemical conditions. Our results indicate that prokaryotes can survive extreme conditions by harboring two or more copies of a gene, each responsible for the same role, under different conditions. Objavljeno v SANCHEZ-PEREZ G., MIRA G.A., NYIRO G., PAŠIĆ L., RADRIGUEZ-VALERA F. Adapting to environmental changes using specialized paralogs. Trends in Genetics, 2008, 24:154-158. JCR IF (2006): 9.95. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 1863247 6. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati programske skupine5 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Nina Gunde Cimerman, vodenje Workshop Microbial life at the limit. Second FEMS congress of European Microbiologists, Spain, Madrid July 4-8, 2006. ANG Chairman of Workshop Microbial life at the limit Opis SLO Nina Gunde Cimerman, je vodila sekcijo: Microbial life at the limit. Drugi FEMS kongres Španija, Madrid od 4. do 8. 7. 2006. ANG Nina Gunde Cimerman, was chairman of the Workshop: Microbial life at the limit. Second FEMS Congress of European Microbiologists, Spain, Madrid July 4-8, 2006. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v Zborniku znanstvenih prispevkov drugega FEMS kongresa v Madridu, Španija od 4. do 8. 7. 2006. Tipologija 2.31 Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci COBISS.SI-ID 21724121 2. Naslov SLO Izražanje gena kolicina K pri Escherichia coli nadzira sistem SOS, afiniteta vezave proteina lexA in stohastični faktorji. Program P1-0198 Stran 5 od 15 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 ANG Heterogeneity in expression of the colicin K activity gene CKA is controlled by the SOS system, LexA binding affinity, and stochastic factors Opis SLO ANG Fenotipska raznovrstnost je prisotna pri vseh organizmih in prinaša populaciji odzivnost potrebno pri prilagajanju spremembam v okolju. Kolicini so bakteriocini, katerih zapis se nahaja na plazmidih pri bakteriji E. coli. Rezultati izražanja gena aktivnosti kolicina K, cka so pokazala, da je izražanje odvisno od 1) indukcije sistema SOS ne glede na poškodbo DNA, 2) afiniteto vezave proteina LexA na operatorskia zaporedja ter 3) stohastičnih dejavnikov. Phenotypic heterogeneity is present in all organisms and enables populaitons to adapt to environmental perturbations. Colicins are bacteriocins encoded on plasmids of E. coli. Results of studies of expression of the colicin K acitivity gene revealed that expression depends upon: 1) induction of the SOS system, 2) affinity of LexA binding to operator sequencs and 3) stochastic factors. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v Knjiga abstraktov: FILIPIČ, Metka (ur.), ZAJC, Irena (ur.). IV. Kongres Slovenskega genetksega društva z mednarodno udeležbo. 2006 str. 115. Tipologija 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) COBISS.SI-ID 21693657 3. Naslov SLO ANG Darja Žgur-Bertok je bila leta 2005, gostujoča profesorica na Univerzi v Utrechtu, Nizozemska Darja Žgur-Bertok was in 2005 a visiting professor at the University of Utrecht, the Netherlands Opis SLO ANG Kot gostujoča profesorica je Darja Žgur-Bertok delovala na skupnih raziskavah uravnavanja sinteze kolicinov bakterije Escherichia coli. Za tamkajšnje študente je imela predavanje: Colicin K synthesis is regulated by ppGpp and the SOS response. As a visiting professor Darja Žgur-Bertok worked on joint research of regulation of colicin synthesis in E. coli. For their students she presented a lecture: Colicin K synthesis is regulated by ppGpp and the SOS response. Šifra B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi Objavljeno v Osebna bibliografija Tipologija 2.07 Bibliografija COBISS.SI-ID 24315353 4. Naslov SLO ANG Darja Žgur-Bertok je bila vodja raziskovalnich projektov Darja Žgur-Bertok was principal investigator of research projects Opis SLO ANG Darja Žgur-Bertok je bila vodja projekta: Kolicini - modelni sistem za raziskave izražanja genov in interakcij protein-protein (2004-2007). J1-6205-0481-04. Darja Žgur-Bertok je ko-vodja skupnega slovensko-izraelskega projekta: Regulacija sinteze antibiotikov Escherichia coli. Darja Žgur-Bertok was principal investigator of the project: Colicins model system for studies of gene expression and protein-protein interactions (2004-2007). Darja Žgur-Bertok was co-leader of a joint Slovene-Israel project: REgulation of synthesis of antibiotics of Escherichia coli. Šifra D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov Objavljeno v Sicris, Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji Tipologija 2.07 Bibliografija COBISS.SI-ID 25102297 5. Naslov SLO ANG Nagrada Zlati kromosom Golden chromosome award Program P1-0198 Stran 6 od 15 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Opis SLO Mladi raziskovalec programske skupine, Matej Butala je na 4. Kongresu Slovenskega genetskega društva od 28. 9 .- 1. 10. 2006, v Ljubljani, prejel nagrado Zlati kromosom, za delo: S temperaturo uravnana sinteza kolicina K. ANG At the 4. Congress of the Slovene genetic society, young researcher Matej Butala, was awarded the Golden chromosome award for his work: Temperature regulated synthesis of colicin K. Šifra E.01 Domače nagrade Objavljeno v Knjiga abstraktov 4. Kongresu Slovenskega genetskega društva od 28. 9 .-1. 10. 2006, v Ljubljani 4th Congress of Slovenian Genetic Society and 2nd Meeting of the Slovenian Society of Human Genetics with International Participation = IV. Kongres Slovenskega genetskega društva in II. srečanje Book of Abstracts. Ljubljana: Slovensko genetsko društvo, 2006, str. 60. Tipologija 2.32 Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci COBISS.SI-ID 3577370 7. Pomen raziskovalnih rezultatov programske skupine6 7.1. Pomen za razvoj znanosti2 SLO_____________________________________________________________________________________________________________ Kolicini so antibiotiki ozkega območja delovanja in zanimivi kot potencialne protimikrobne substance, ki uničijo enteropatogene ne pa ostalo mikrobno floro prebavnega trakta. Uničenje normalne mikrobne flore z antibiotiki širokega območja delovanja lahko vodi k psevdomembranoznemu kolitisu. Razumevanje izražanja kolicina K je osnova za bolj učinkovito produkcijo bakteriocinov, katere bi uporabili v terapevtske namene. Sinteza kolicinov je povezana s sekundarnim metabolizmom bakterij. Ta metabolizem je odgovoren za najrazličnejše procese pri bakterijah, od sinteze antibiotikov in izločanja različnih proteinov do sporulacije. Poglobljeno znanje o regulaciji sinteze kolicinov bi omogočilo učinkovitejšo izrabo bakterij v farmacevtske namene. V zadnjem času so postale raziskave ekstremofilov prednostna tema različnih raziskovalnih programov, ki jih financirata ES in biotehnološka industrija. Raziskave so zbrane okoli treh glavnih tem, halofilov, psihrofilov in termofilov ter alkalofilov in acidofilov. Interdisciplinarni raziskovalni pristop se odvija na treh nivojih in sicer izolacija/taksonomija, fiziologija/biokemija in molekularna biologija/genetika. Področja posebnega zanimanja veljajo mehanizmom, ki imajo biotehnološki potencijal Progresivna salinizacija tal na področjih, ki so zaradi globalnega segrevanja in posledično večje aridnosti namakana, predstavlja enega od glavnih agronomskih problemov po celem svetu. Na račun tega v svetovnem merilu izgubimo 50% umetno namaknih površin, kar pomeni 10 miljonov hektarjev poljedelskih površin letno. Zaradi tega trenda so naše raziskave pomemben prispevek k razumevanju halofilnih mehanizmov tako v smislu povečanja tolerance na sol pri agronomsko pomembnih rastlinah, kot tudi desalinizacije tal s pomočjo bio- ali fitoremediacije. Pomemben korak v to smer je razumevanje mehanizmov tolerance na sol, zlasti pri evkariontskih halofilnih organizmih. Taksonomske analize vodijo do izbora primernih ekstremofilnih modelnih organizmov, ki jih proučujejo na različnih nivojih tudi raziskovalci na drugih inštitucijah, kot je npr. Inštitut za biokemijo MF (prof. dr. Ana Plemenitaš). Informacije o strukturi in mehanizmu delovanja arheocinov bodo omogočile klinikom, da ugotovijo, kateri arheocin bi imel primerne farmacevtske učinke. ANG Colicins are antibiotics with a narrow range of activity and are interesting as potential antimicrobial substances which destroy enteropathogens but not the microbiota of the intestinal tract. Destruction of the microbiota with broad spectrum antibiotics can lead to pseudomembranous colitis. Elucidation of colicin K expression is the basis of more effective production of bacteriocins which could be employed for therapeutic purposes. Colicin synthesis is associated with bacterial secondary metabolism including antibiotic synthesis, secretion of various proteins as well as sporulation. In depth knowledge of regulation of colicin synthesis will allow more efficient exploitation of bacteria for pharmaceutical purposes. Studies of extremophiles have recently become a priority of research programs financed by the European commission and the biotechnological industry. Studies are focused at three main Program P1-0198 Stran 7 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 groups, halophiles, psychrophiles and thermophiles as well as alkalophiles and acidophiles. An interdisciplinary approach encompasses isolation/taxonomy, physiology/biochemistry and molecular biology/ genetics. Areas of special interest are those with biotechnogical potential. Progressive soil salination in areas which are, due to global warming, and consequently greater aridity irrigated, represents one of the main worldwide agricultural problems. On a global scale, annually 50% of artificially irrigated areas are lost, that is 10 million hectares of agricultural surfaces. Due to such trends, our research represents an important contribution to understanding halophile mechanisms with regard to increasing tolerance to salt among agriculturally significant plants, as well as desalination of soil employing bio or phytoremidiation. An important step towards such a goal is understanding mechanisms of salt tolerance particularly of eukaryotic halophilic organisms. Further, taxonomic analysis are a prerequisite for selection of appropriate model organisms, which are investigated at different levels by researchers at other institutions, such as, the Institute for Biochemistry of the Medical Faculty, Ljubljana (prof. dr. Ana Plemenitaš). In addition, knowledge of the structure and mechanisms of action of archeocins will enable clinicians to determine which archeocine exhibit appropriate pharmaceutical effects. 7.2. Pomen za razvoj Slovenije5 SLO______________________________________________________________________________________________________________ Uvedba novih tehnik na področju genetike bakteirj in taksonomije gliv kot so profili sekundarnih metabolitov in molekularne analize določenih delov rDNA oz. genomske DNA z namenom identifikacije organizmov, pomembno prispeva k razvoju na slabo zastopanem področju taksonomije gliv in iskanja novih protimikrobnih učinkovin v slovenskem prostoru. Sodelujemo pri upravljanju krajinarskega parka Sečovlje, ki ima zaradi naših raziskav tudi pravno določilo o zaščiti mikrobne diverzitete v aktivnem delu solin, kar je bilo sprejeto na nivoju Ministrstva za okolje in prostor. ANG_____________________________________________________________________________________________________________ Introduction of new techniques in the field of bacterial genetics and taxonomy of fungi such as, secondary metabolites and molecular analysis of various parts of rDNA or genomic DNA to identify organisms, is an important contribution for the development of taxonomy of fungi as well as the search for new antimicrobial agents in Slovenia. We are involved in the mangement of the natural park Sečovlje. the latter has obtained, due to our research, formal protection of diversity in the active part of the salterns at the level of the Ministry for environment. 8. Zaključena mentorstva članov programske skupine pri vzgoji kadrov9 Vrsta izobraževanja Število mentorstev Od tega mladih raziskovalcev - magisteriji 1 - doktorati 6 3 - specializacije Skupaj: 7 3 9. Zaposlitev vzgojenih kadrov po usposabljanju Organizacija zaposlitve Število doktorjev Število magistrov Število specializantov - univerze in javni raziskovalni zavodi 6 - gospodarstvo - javna uprava - drugo 1 Program P1-0198 Stran 8 od 15 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Skupaj: 6 1 0 10. Opravljeno uredniško delo, delo na informacijskih bazah, zbirkah in korpusih v obdobju10 Ime oz. naslov publikacije, podatkovne informacijske baze, korpusa, zbirke z virom (ID, spletna stran) Število * 1. International journal of medicinal mushrooms. Gunde-Cimerman, Nina (member of editorial council 1999-). New York, NY: Begell House. ISSN 1521-9437. 2. FEMS microbiology letters. Gunde-Cimerman, Nina (member of editorial board 2004-). [Print ed.]. New York: Elsevier, 1977-. ISSN 0378-1097. 3. Uredništvo zbornika Biodan 06, Knjiga povzetkov, 22.6.06, urednici N. Gunde - Cimerman in D. Drobne. 4. http://web.bf.uni-lj.si/bi/biologija-mikroorganizmov/ število sevov vključenih v gensko banko Ex: 500 5. 6. 7. 8. 9. 10. *Število urejenih prispevkov (člankov) /število sodelavcev na zbirki oz. bazi /povečanje obsega oz. število vnosov v zbirko oz. bazo v obdobju 11. Vključenost raziskovalcev iz podjetij in gostovanje raziskovalcev, podoktorandov ter študentov iz tujine, daljše od enega meseca Sodelovanje v programski skupini Število - raziskovalci-razvijalci iz podjetij - uveljavljeni raziskovalci iz tujine - podoktorandi iz tujine - študenti, doktorandi iz tujine Skupaj: 0 12. Vključevanje v raziskovalne programe Evropske unije in v druge mednarodne raziskovalne in razvojne programe ter drugo mednarodno sodelovanje v obravnavanem obdobju11 Obiski tujih znanstvenikov v Sloveniji: prof. dr. Stephen Busby, Birmingham University, School of Biosciences, Great Britain, september 2007. Predavanje: Uravnavanje izražanja genov pri prokariontih. prof. dr. Francesco Canganella, Universita di Tuscia, Italia, 11. 1. 2006, Predavanje: Extremophilic bacteria isolated from submerged caves. prof. dr. Jens Frisvald Danska, Danish Technical University, Institute of Biotechnology, 20.9.2006, Predavanje: Taxonomy of the g. Penicillium prof. dr. Sybren de Hoog, Nizozemska, Frije Universitaet Amsterdam, 27. 5. 2006, Predavanje: Medically important black yeasts. Program P1-0198 Stran 9 od Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Mednarodni projekti: 1. BI-GB/07-019 Slovensko-britanski projekt mednarodnega sodelovanja "Interakcije RNA polimeraze in represorja LexA pri promotorju gena cka" (2006-2007) 2. Projekt znanstveno raziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in državo Izrael (2006-2008). 3. Projekt SEE ERA NET: prof. dr. Eric Oswald raziskovalni direktor ENVT/INRA, Toulouse, Francija; Dr. Istvan Toth in Dr. Bela Nagy, Medical Research Institute; prof. dr. Estella Prukner-Radovčič. 4. Bilateralni projekt med Republiko Slovenijo in Dansko na področju halofilnih gliv rodu Aspergillus in Penicillium. Tuja sodelovanja Veterinarska fakulteta, Oddelek za infektivna obolenja (Jos van Putten) Univerza v Grazu (Karl-Franzens-Universitat Graz), Avstrija (Ellen Zechner) Univerza v Birminghamu, birmingham Velika Britanija (Stephen Busby) Hebrew University of Jerusalem, Izrael (Aharion Oren) Danska tehnična univerza, Inštitut za biotehnologijo (Danmarks Tekniske Univeristet), Lyngby, danska (Jens C. Frisvad). Univerza v Oldenburgu, Geomikrobiološki Inštitut, Oldenburg, Nemčija (Anna A. Gorbushina) 13. Vključenost v projekte za uporabnike, ki potekajo izven financiranja ARRS12 Delo po pogodbi št. RU-124/2006 za Lek d.d., Ljubljana Centri odličnosti: Okoljske tehnologije (koordinator dr. Milena Horvat) 14. Dolgoročna sodelovanja z uporabniki, sodelovanje v povezavah gospodarskih in drugih organizacij (grozdi, mreže, platforme), sodelovanje članov programske skupine v pomembnih gospodarskih in državnih telesih (upravni odbori, svetovalna telesa, fundacije, itd.) N. Gunde-Cimerman - članica ZOOS odbora pri MOP D. Žgur-Bertok - namestnica ZOOS odbora pri MOP N. Gunde Cimerman - predsednica strokovnega telesa za znanstveni tisk pri ARRS. N. Gunde-Cimerman članica strokovnega telesa za Ciljne raziskovalne programe pri MVZT 15. Skrb za povezavo znanja s slovenskim prostorom in za slovensko znanstveno terminologijo (Cobiss tip 1.04, 1.06, 1.07, 1.08, 1.09, 1.17, 1.18, 2.02, 2.03, 2.04, 2.05, 2.06)13 Naslov Nanotehnologija v boju z nevarnimi nanodelci Opis S pomočjo nanotehnologije lahko izničimo škodljivi učinek nanodelcev. Objavljeno v REMŠKAR, M., VAUPOTIČ, J., MILOŠEV, I., DROBNE, D., GUNDE-CIMERMAN, N., PIPAN, Ž., FILIPIČ, M. Nanotehnologija v boju z nevarnimi nanodelci : kaj vemo o nanodelcih in njihovem vplivu na zdravje. Delo (Ljubl.), 22.02.2007, letn. 49, št.43, str. 19. COBISS.SI-ID 20595751 16. Skrb za popularizacijo znanstvenega področja (Cobiss tip 1.05, 1.21, 1.22, 2.17, 2.19, 3.10, 3.11, 3.12)14 Naslov Spolno razmnoževanje bakterij. Program P1-0198 Stran 10 od 15 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Opis Spolno razmnoževanja bakterij igra pomembno vlogo v evoluciji bakterij in širjenju determinant rezistenc proti antibiotikom in determinant virulence patpogenih vrst. Objavljeno v STARČIČ ERJAVEC, Marjanca, ŽGUR-BERTOK, Darja. Spolno razmnoževanje bakterij. Življ. teh., 2006, letn. 57, št. 11, str. 37-44. COBISS.SI-ID 22040793 17. Vpetost vsebine programa v dodiplomske in podiplomske študijske programe na univerzah in samostojnih visokošolskih organizacijah v letih 2004 – 2008 1. Naslov predmeta Molekularna genetika Vrsta študijskega programa Biologija Naziv univerze/ fakultete BF UL 2. Naslov predmeta Izbrana poglavja iz Molekularne genetike Vrsta študijskega programa Biologija Naziv univerze/ fakultete BF UL 3. Naslov predmeta Mikrobiologija Vrsta študijskega programa Biologija Naziv univerze/ fakultete BF UL 4. Naslov predmeta Identifikacija in taksonomija mikroorganizmov Vrsta študijskega programa Mikrobiologija Naziv univerze/ fakultete BF UL 5. Naslov predmeta Molekularna biologija Vrsta študijskega programa Mikrobiologija Naziv univerze/ fakultete BF UL 6. Naslov predmeta Mikrobna genetika Vrsta študijskega programa Mikrobiologija Naziv univerze/ fakultete BF UL Mikrob in patogeneza Program P1-0198 Stran 11 od 15 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 7. Naslov predmeta Molekularna biologija prokariontov Adaptacije ekstremofilnih mikroorganizmov Vrsta študijskega programa Mikrobiologija podiplomski - Naziv univerze/ fakultete BF UL MF in BF UL 18. Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja: Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja <• r r r G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja <• r r r G.01.03. Drugo: r r r r G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu (S r r r G.02.02. Širitev obstoječih trgov (S r r r G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje a r r r G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije (S r r r G.02.05. Razširitev področja dejavnosti a r r r G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost (S r r r G.02.07. Večji delež izvoza a r r r G.02.08. Povečanje dobička a r r r G.02.09. Nova delovna mesta (S r r r G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih (S r r r G.02.11. Nov investicijski zagon a r r r G.02.12. Drugo: r r r r G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti (S r r r G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti (S r r r G.03.03. Uvajanje novih tehnologij a r r r G.03.04. Drugo: r r r r G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja a r r r G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja a r r r G.04.03. Izboljša nje delovanja administracije a r r r Program P1-0198 Stran 12 od 15 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 in javne uprave G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti (S r r r G.04.05. Razvoj civilne družbe d r r r G.04.06. Drugo: C r r r G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete a r r r G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj (S r r r G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura a r r r G.07.02. Prometna infrastruktura a r r r G.07.03. Energetska infrastruktura a r r r G.07.04. Drugo: r r r r G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva a r r r G.09. Drugo: r r r r Komentar^ C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 5., 6. in 7. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki Podpisi: vodja raziskovalnega programa zastopniki oz. pooblaščene osebe raziskovalnih organizacij in/ali koncesionarjev Miklavž Grabnar in/ali Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Program P1-0198 Stran 13 od 15 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Kraj in datum: Ljubljana 14.4.2009 Oznaka poročila: ARRS_ZV_RPROG_ZP_2008/978 1 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega programa. Največ 21.000 znakov vključno s presledki (približno tri in pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 2 Največ 3000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Samo v primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega programa, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega programa. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov programske skupine, ki so nastali v času trajanja programa v okviru raziskovalnega programa, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali… (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 5 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov programske skupine, ki so nastali v času trajanja programa v okviru raziskovalnega programa, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 6 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si Nazaj 7 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 8 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 9 Za raziskovalce, ki niso habilitirani, so pa bili mentorji mladim raziskovalcem, se vpiše ustrezen podatek samo v stolpec MR Nazaj 10 Vpisuje se uredništvo revije, monografije ali zbornika v skladu s Pravilnikom o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti (Uradni list RS, št. 39/2006,106/2006 in 39/2007), kar sodi tako kot mentorstvo pod sekundarno avtorstvo, in delo (na zlasti nacionalno pomembnim korpusu ali zbirki) v skladu z 3. in 9. členom istega pravilnika. Največ 1000 znakov (ime) oziroma 150 znakov (število) vključno s presledki. Nazaj 11 Navedite oziroma naštejte konkretne projekte. Največ 12.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 12 Navedite konkretne projekte, kot na primer: industrijski projekti, projekti za druge naročnike, državno upravo, občine ipd. in ne sodijo v okvir financiranja pogodb ARRS. Največ 9.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 13 Navedite objavo oziroma prevod (soobjavo) članov programske skupine strokovnega prispevka v slovenskem jeziku, ki se nanaša na povezavo znanja s slovenskim prostorom in za slovensko znanstveno terminologijo (Cobiss tip 1.04, 1.06, 1.07, 1.08, 1.09, 1.17, 1.18, 2.02, 2.03, 2.04, 2.05, 2.06). Napišite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), kratek opis (največ 600 znakov vključno s presledki), navedite, kje je objavljen/a (največ 500 znakov Program P1-0198 Stran 14 od 15 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 vključno s presledki) ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Nazaj 14 Navedite objavo oziroma prevod (soobjavo) članov programske skupine, povezano s popularizacijo znanosti (Cobiss tip 1.05, 1.21, 1.22, 2.17, 2.19, 3.10, 3.11, 3.12). Napišite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), kratek opis (največ 600 znakov vključno s presledki), navedite, kje je objavljen/a (največ 500 znakov vključno s presledki), ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Nazaj 15 Komentar se nanaša na 18. točko in ni obvezen. Največ 3.000 znakov vključno s presledki. Nazaj Obrazec: ARRS-ZV-RPROG-ZP/2008 v1.00a Program P1-0198 Stran 15 od 15